Stran 74______________VRTEC________________Leto 51
Fr. Govekar (po L. Ganghoferju):
Iz ljubezni do mamice.
adnji solnčni žarki so prodirali skozi rdeči zastor v pri-jazno sobo. Ob pogrnjeni mizi, ki je stala sredi sobe in bila obložena z bleščečimi skodelicami za kavo, je se-dela domača gospodinja v družbi svoje prijateljice. Ve-liko sta si iraeli povedati in se pogovoriti o vsakdanjih novicah. Razgovarjali sta se o obleki, o novi noši, o križih s posli, o novih zarokah in porokah, o bolezni, o smrti v krogu znancev in znank. Govorili sta tako glasno, da se je le malo slišalo drdranje voz, ki so drčali mimo po cesti. Še celo kanarček v kletki ob oknu je moral napeti vse svoje moči, če ji je hotel obvladati s svojim žvrgo-lenjem. In kadar se mu je to posrečilo, tedaj se je domača gospodinja jezno oltfenila in je nevoljno siknila: »Pst!« pa oštela ptička: »Ta žival sitna, neugnana! Saj človek komaj sam sebe sliši!« . . .
In kanarček je po tem opominu res nekoliko utihnil ter prestra-šeno, nemirno zrl po sobi . . . A potolažil ga je hitro nežni, tiho in lju-beče šepetajoči glas: »Moj ljubi, zlati kanarček!« . . . In takoj je pozabil ptiček, da ga je gospodinja razžalila, in začel je iznova žgoleti. . .
Ob oknu je visela iz tenkih žic prepletena, lična kletka. Pred kletko je pa v naslonjaču čepelo, se stegovalo in na prste stopalo malo, komaj šestletno dekletce. Bila je to slabotna, fdrobna deklica s finim obrazkom, dolgimi laski in globokimi, lepimi očmi, ki so pričale o čuteči otroški duši. Drobne ročice je stegorala in položila okrog kletke, kakor da hoče objeti svojega ljubega, sladkega kanarčka; glavico je naslonila na rame ter zrla z vročim, Ijubečim pogledom zlatega §vojega ljubljenega ptička, ki nemirao skače^z ene palice na drugo in razprostira svoje peroti, da se lesketa perje v solncu kakor žiato. In zopet in zopet zašepeče otrok nežnd, Ijubeče: »Moj ljubi, zlati kanarček!« . ,.
»Minka!« |zazveni jezno od mize glas mamin. »Pusti vendar že enkrat ptiča pri miru!«
Prestrašenotse1okrene Idekletce |in zajeclja bojazljivo: »Mamica, saj ga pustim pri miru; "fsaj [mu ne storim nič žalega.«
»Da,*'to vem, da kanarčku ničesar ne storiš,« odgovori mati uža-ljeba. »Mislim, da bi že rajši meni storila kaj žalega kakor pa kanarčku!« In gospe ob mizi kramljata dalje . . . Minko pa mamina beseda globoko zadene v srce . . . .Osuplo, prestrašeno upre svoje globoke, solzne oči v mater ter gleda začudeno na mamico kot na veliko, ne-razrešljivo uganko ...
Leto 51____________________ VRTEC     ^^^^^^        Stran 75
V veži zazvoni. Mati hitro vstane, ravnotako tudi njena prijateljica. Tudi Minka se zgane, kakor da hoče oditi. AH veseli glas, s katerim pozdravlja mati svojega najmlajšega otroka, ki ga prinese pestunja zdajci v sobo, hitro izpremeni namen Minkin, pa ostane na stolu . . .
Nepremično gleda mamico, ki je vzela svojega ljubljenčka v na-ročje, ga ujčka, pritiska na srce, ga objema, poljublja, boža in obsipa z najslajšimi, ljubkimi imeni ter mu izkazuje nepopisno, naravnost pre-tirano ljubav. Minka drhti, zardeva, vedno bolj koprneče gleda mamo ... Slednjič vstane in se bojazljivo, obotavljajoče in omahujoče približa, objarae z obema rokama mamico in zašepeta: »0 mama, mamica moja!«...-
»Ne bodi nadležna! Pusti me!« In s komolci odrine mati Minko od sebe. »Le pojdi k svojemu kanarčku!« .. .
Solze zalijejo Minko. Neizmerno hudo ji je pri srcu. Tiho st«ji in gleda, kako nežno, srčkano ljubav izkazuje mati svojemu najmlaj-šerau otroku; ž njo je pa tako neprijazna, brez ljubezni. . ,
Obrne se proč, gre zopet nazaj k svojemu kanarčku, objame z obema rokama kletko, povesi glavo, da zakrije solze, ki se ji vlijejo iz velikih oči po licih . . . In kakor da kanarček razume in občuti bridko bol svoje prijateljice, priskaklja na spodnjo paličico in dalje na žico ob robu kletke, obrača glavico semtertja in rahlo kavsa s kljunčkom drh-teče ustnice otrokove . . .
Tedaj se posuše na obrazku Minkinem solze, veselo se zasvetijo njene lepe oči, še bolj tesno pritisne obraz h kletki in nemo se pre-gibajo njene rdeče ustnice . . - Nič ne govori. . . le misli, kar bi tako rada povedala: »Moj sladki, zlati kanarček!« .. .
In lepi ptiček jame veselo skakljati, frfra in maha s perotmi, leta semt ertja, se guga in ziblje, skače z zgornje paličice na spodnjo in zopet nazaj, poje veselo in lepo ter žvrgoli in gostoli kot bi šlo za stavo .. .
Minka od veselja ploska z rokama in vzklika: »Mama, poglej, poglej vendar sem, kakšno reč počne kanarček!«
»Sedaj sem pa že tudi sita tega!« nevoljna odgovori mati- »Takoj se mi izgubi iz sobe ali pa ponesem kletko ven!«
»Prosim vas,« poseže vmes materina prijateljica, »pustite vendar •otroku to nedolžno veselje!«
»O tako nedolžno že ni več to veselje! Meni že preseda to pre-tirano ljubimkovanje z živaljo. Ta otrok ima kanarčka rajši ko mene!« -..
To ni bila več šala! Iz teh besedi je zvenela velika užaljenost, skoro bi rekli: jeza, ljubosumnost. Kako je ta beseda ranila srce otro-kovo \ . .. Tiho in preplašeno je stala Minka dolgo časa in srepo gle--dala predse v tla. Naenkrat pa se je izlilo, kar ]e v njej vihralo in divjalo. Minka je glasno zaihtela . ..
»Ali, Minka!« se zopet razjezi mati. »Kajpajeto? Čemu se krem-žiš?Veš, tvoj jok mi je zelo zoprn, Ne morem ga poslušati, Idi iz sobe, takoj!«                                                                                       •
Stran 76____________________VRTEC____________________Leto 51
»Prosim, mama, saj ne bom več jokala,« zajeclja Minka in skuša, da jok siloma zaduši.
Zopet posreduj^ materina prijateljica, in Minka ostane v sobi. Toda, preden začne mati zopet govoriti, še enkrat z nejevoljnim pogledom ošvrkne otroka. Minka se zgane in sede v kot. Tiho si obriše solze . . . S silo zadržuje globoke vzdihe, jok, solze, ki ji pekoče padajo v srce .. . Z neizmerno tugo v srcu gleda in opazuje vsako stopinjo, vsak skok, Ietanje dragega ji kanarčka, ki veselo skače, prepeva in žvrgoli v kletki. V Minkinih očeh je brati, da nekaj važnega premišlja —. In zdajci — kakor da ji je prišla izvrstna misel v glavo, se stresne, okrog ustnic pa ji zaigra bridek nasmeh.
Gospe sta  se nagovorili.  Materina prijateljica se je poslavljala in stopila k oknu, da bi tudi Minki podala roko v slovo. A Minka je za-mišljeno zrla predse in tiho ihtela . . .  Bridko bol v srcu, jok, zadušene solze ji niso dale, da bi izpregovorila besedico . . .              Ko sta  gospe  odhajali skozi vrata,  je zrla Minka z Ijubečim po-
   gledom, polnim otroške vdanosti in ljubezni — za svojo mamico.          In sedaj ? . ..
          Preplašeno, kot da stori nekaj gresnega, in se boji, da bi je kdo        pri tem početju ne zasačil,  spleza Minka na okno in ga s silo odpre. S tresočimi rokami prime kletko, jo dene na okno, odpre duri v kletki in jokajoče zajeclja: »Izleti, dragi kanarček, izleti ven, daleč, daleč!«              Ihte  počene na stol, zre v kletko in se strese pri vsakem skoku,
     pri vsakem zletu kanarčka.
          Ptiček je kmalu zapazil,  da je kletka odprta.  Hitro je priskakljal
      na spodnjo paličico,  nekako  boječe in nezaupno skočil v odprtino na
      rob kletke in tukaj s trepetajočimi nogami stal nekaj časa in radovedno
obračal glavico na vse strani. Potem je pa razprostrl peroti — Minka
je vztrepetala in zaječala — in kanarček je zletel na okno. Tam mu
pa ni  bilo mar,  da bi zletel ven na prosto,  ampak je ostal na oknu
in skakal semtertja ter pikal in kavsal drobna zrnca, ki so bila raztre-
sena na belo pobarvani deski na oknu.
V veži se je začulo ropotanje in šum. Koraki so se bližali., . Minka se je prestrašila. Planila je kvišku in začela plašiti kanarčka in mahati z rokami, da bi ga spodila . . . Počasi, kakor da gre nerad, je sfrfotal kanarček,  obletaval s prestrašenim žgolenjem okno in slednjič — izginil za zidom-
Tedaj  se je Minki storilo inako pri srcu,  zajokala je, stegovala roke in vzdihovala: »Moj ljubi, sladki, zlati kanarček!« ...
Vrata so se odprla. Vstopila je mati. Hladen veter ji je zavel v obraz. Takoj je zapazila, da je okno odprto.
»Ali Minka, ti otrok nebogljeni! Kako se predrzneš sedaj na večer, ko je tako mrzlo, odpreti okno! Vsa se boš prehladila!«
Nejevoljno  so sicer donele te besede, a vendar se je razodevala iz njih resnična skrb materinega srca za otroka.
Leto 51       ^^^^^^         VRTEC_____________________Stran 77
Hitro je zaprla mati okno. Ko se je pa okrenila, je nenadoma za-pazila, da je kletka odprta in — kanarčka nikjer.
»Minka«, je zavpila prestrašena. »Kaj si storila?!«
Med jokom in vzdihanjem je prišlo iz Minkinih ust: »Svojega dra-
gega kanarčka-----------sem izpustila----------da ne boš mislila — —
da imam — — — kanarčka . . .  rajši-------— ko tebe------—!« —
Materine oči so se zrosile ...
Ko je zrla v globoke, ljubeče otrokove oči, je spoznala, da je ravnala z Minko preveč trdo, spoznala dragoceno otrokovo srce, zaklad, ki ga ima v Minki.
»Minka, Minka, ti moj dobri, zlati otrok!« je zajecljala mati, objela hčerko z obema rokama in obsipala njena od solz mokra usteca z vročimi poljjibi. . . In Minka \e objela svojo matnico okrog vratu in se med jokom in smehom oklenila tesno njenega obraza in pritisnila svoj obrazek k maminemu.
Naenkrat pa se je zaslišal od okna sem šum, frfotanje in kavsanje. Mati je hitro vzdignila glavo, in kaj je zagledala? Kanarčka, ki je pfi-      ^_ letel nazaj. Ni mu bila všeč prostost.  Ob zaprtem oknu je letal sem-      ^M tertja in kavsal na okno, kakor bi prosil, naj mu kdo odpre.                     -^M
»Minka! Poglej vendar! Tvoj kanarček je zopet tu! Tako te ima ~^M rad, da noče od tebe!« Mati se je veselo smejala in, ne da bi Minko S izpustila iz rok, odprla okno. In naravnost v odprto kletko je smuknil ^M kanarček, se povzpel na zgornjo paličico, se vsedel in frfotal s perotmi.       H
»Minka, Minka, poglej, tvoj kanarček je zopet tukaj!«                        H
Toda Minka ni hotela ničesar videti in slišati.  Še bolj tesno se       ( ]e oklenila maraice okoli vratu, pritisnila svoj obrazek na mamina prsa in jokala . .. jokala.                                                                               ,;^^H