Poštnina plačana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
Leto IV.y štev. 3.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. marca 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Dani se!
Nc obupaj! Ne izpusti rešilne vrvice! Pomoč se bliža!
Eno najagilnejših društev drž- upokojencev izven Slovenije je »Društvo umi-rovljenika« v Sarajevu, ki v svojem me sečno dvakrat izhajajočem glasilu »Glas nik umirovljenika« prinaša jako zanimive članke, obravnavajoče vsa važna vprašanja upokojencev sploh. Št. 4 z dne 15. II- t. 1- prinesla je izborno »Pred-stavko« »Njegovemu Veličanstvu kralju«. Četudi ima »Glasnik Umirovljenika« v Mariboru žalibog jako malo naročnikov, se je naglo razširila vest o izborni spomenici. Pojavilo se je mnogo osobito staroupokojencev, ki bi radi či-tali omenjeno glasilo. Mnogi so baje v Sarajevu naročali dotično številko a pomotoma dobili št. 5-Da ustrežemo želji naših članov po res čitanja vredne predstavke, objavljamo ne le isto, ampak tudi na naše društvo naslovljeno pismo navedenega dru-
štva št- 636/29 z dne 13- III. t. 1. Iz tega dopisa je razvidno, da smo bili v tem velevažnem vprašanju v stiki z vsemi večjimi društvi upok. izven Slovenije
—	seveda tudi z društvi drž. upokojencev v Ljubljani- Živahneje smo pa dopisovali le z »Društvom b. h. Umirovljenika v Sarajevu«, »Društvom upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« in »Savezom javnih namje-štenika in umirovljenika u Zagrebu«.
Na opazko velecenjenega bratskega društva v Sarajevu poročamo, da je tudi naše društvo poslalo svojo spomenico naravnost vsem merodajnim mestom v Beograd, obenem pa je ena cirkulirala od društva do društva v sopodpis-
S temi besedami smo večkrat spodbujali k vstrajnosti skrajno obupane tovariše- Uredništvo.
Br: 633/929-
Sarajevo, dne 13. marta 1929-
Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo, Maribor.
Od Saveza javnih namještenika i umirovljenika u Zagrebu stigla nam je jučer Vaša predstavka od 20/H- o. g. na Mini-starski Savjet-
Mi smo tu predstavku nakon potpisa danas odpremili Društvu Umirovljenika u Split-
Veoma nam je drago, da ste i Vi istu-pili, jer se nadamo da če Vaša predstavka našu, o kojoj ste bez sumnje saznali iz »Glasnika Umirovljenika« od 15/11. o-g. ne samo poduprijeti, nego i cijelu stvar pospješiti.
Razlog zašto ml sa našom predstav-kom nismo pošli istim putem (cirkula-rom), kojim Vi jest taj> Sto vidite, kako smo i mi več iskusili, stvar veoma dugo traje a bila je hitna, jer se fak tički u
Beogradu radi na poboljšanju stanja sta-ropenzionera-
Mi smo se kako ste svakako opazili, stavili na stanovište prava i to stanovište veoma energički zastupali pred gosp«, ministrom - predsjednikom, ministrom pravde i ministrom finansija. Svuda su nam priznali da je naše stanovište potpuno opravdano i mi smo doista dobili dojani, da če mu se udovoljiti. Kako smo obavješteni faktički se na rije-šenju našeg pitanja več i radi.
Na rimsku konvenciju nismo se htje-li pozivati, jer ona kod nas uopče nije ratificirana, a na koncu nisu ju primjenile ni druge države- Dotična odredba je u ostalom i dosta nejasna, a svakako je posve bezizgledno, da bi mogla u smislu naših zahtjeva doči do primjene- Ako smo se u našim dosadanjim ras/pravama u »Glasniku Umirovljenika« na nju ipak pozivali, činili smo to samo radi oportu-niteta-
Upravo ovih dana donio nam je jedan naš drug iz Beograda vijest, da je naša
stvar na dobrom potu i da če u nedale-kom vremenu biti riješena.
Drugarski Vas pozdravljamo:
J o s i ip M e š t r i č s- r. finans- nadsavjetnik u p-Jedan prepis naše predstavke prileži.
Vaše veličanstvo!
U ime svih, koji su svoju mladost i svoje muževno doba — najbolje godine svog života — časno proveli u službi svog naroda te koji su pod svoje stare dane izvrgnuti teškim nevoljama obračamo se Vašem Veličanstvu.
U ponoru bljede, u kojem zdvajaju, več su mnogi podlegli, neki dapače skončali samoubijstvom, a ostali se bore najočajnijom borbom, da sebe i svoje o-brane od propasti.
Obračali smo se dosiada na sve fakto-re u državi, a našavši u našim premnogim uzaludnim naprezanjima uvijek i svuda samo zatvorena vrata, dižemo svoj glas pred prijestoljem našeg Kralja, svog zadnjeg utočišta i svoje zadnje nade.
Ne molimo ništa, nego samo ono. što je utemeljeno na zakonima pravde, pravičnosti i čovječnosti, pa smo za to tvr-do uvjereni, da če nas Vaše Veličanstvo, ocijenivši blagonaklono naša razlaganja, dobrostivo udostojati svoje milosti
Vaše Veličanstvo!
Odnos izmedu države i državnih služ-benika po pravnom shvatanju utemeljen je na jednoj dvostrano obvezatnoj po” godbi i to izmedu svakog pojedinog dr-žavnog službenika s druge strane. Sa-držaj te pogodbe sastoji se u glavnom u tom, da se državni službenik podvrgava onim propisima, koje je državna uprava za namještenje i službovanje u nj©-noj službi postavila, dočim je država obvezana da če mu za vremena njegovog aktivnog službovanja plačati u tim propisima odredene prinadležnosti, a za slu čaj prestanka aktivne državne služba zajamčuje mu, u koliko budu ispunjenl za to postavljeni uslovi, Izvjesnu primje-renu opskrbu (mirovinu, penziju).
Princip u pogledu odredivanja prinadležnosti aktivnih činovnika jest, da one treba da budu odmjerene prema važnosti posla, što ga državni služabnik vrši, ali na svaki način da moraju biti prila-godene' svakovrednim prilikama življenja, one moraju dakle i najnižem dr-žavnom službeniku dostajati za egzisten-ciju. Sukcezivni porast tih prinadležno-sti tekom službenih godina, samo je nagrada za veču sposobnost, što ju je državni službenik stekao, za veči djelo-krug, ve<‘e dužnosti i veču odgovornost, što državni službenik postepeno zauzi-ma. To napredovanje u prinadležnosti-ma uključeno je takoder u pogodbi, koja je izmedu države kao poslodavca i dr" ,žavnog službenika kao namještenika sklopljena.
Što se pak tiče opskrbe (mirovine, penzije), to se njena višina — i to ne samo u državnoj, nego i u privatnoj službi
—	principijelno ravna prema tome, da li je ta služba iscrpila ili nije iscrpila svu radnu snagu dotičnog službenika, pa za" to ona doduše diferira prema godinama službe, ali na svaki način slijedi več iz samog pojma opskrbe, da onaj temelj, na kojem se ona odmjeruje, mora takoder odgovarati svakovremenim prilikama življenja- Na tom stanovištu stoji i moderna pravna nauka te se pozivamo na mišljenje pokojnog našeg znamenitog univerzitetskog profesora Š. Egersdor" fera, koji je naučavao: »Država je obvezana prema činovniku na opskrbu, a ne samo na pripomoč, pa zato mora država razmjerno povisivati mirovine, ako one uslijed poskupljenja životnih sred-stava postanu nedostatne«.
To znači, da penzija ne može biti je-dna istalna nepromjenljiva renta, nego kakogod se prema životnim prilikama iftijenjaju prinadležnosti aktivnih službenika -*»■ temelji penzija — tako> treba da. se mijenjaju i penzijske prinadležnosti.
Mišljenje, da jedamput odmjerene pen zije moraju ostati konstantne i da ih država sorazmjerno pogor&anim prilikama življenja nije dužna poboljšavati, nije dakle ispravno, a nastalo je i moglo je nastati samo uslijed toga, što su te prilike prije svjetskog rata bile kroz dece-nije jednake, te niti se je mijenjanje tra-žilo, niti je za to’bilo potrebe.
Neispravnost tog rriišljenja postaje u ostdlom još jasnija. kad se uzmfe u vid, da 6e aktivne prlnadležhosti, ako se prema' eventualno poboljšanim prilikama življenja nadu s njima ti'1 nerazmjeru, svakaiko! biti’ primjefreno Sniženč te da nema sumnjč; da' če se ti torti slučaju, i to posve opravdano; sniziti i penzije, ko-je' su na temelju ddtičnih aktivnih1 prinadležnosti odmjerene, jef: bi se Inače mogao desiS atiothalni slučaj,1 da aktiv- ' ni državni 'Službenici imtidu manji doho-dak od penziohisfanltt u iStfoih rangu i sa Istitri slttžbertirtl‘'gbdinama.
Svaki ptit, kadgod je' državna uprava regulacijama povišivala prinadležnosti
aktivnim državnim službenicima, pred-ležali su posve isti razlozi, da se na-prama penzionerima jednako postupa, te nije bilo u skladu niti sa pravom penzio" nisanih državnih službenika, niti sa obvezama države, što ih je gore spomenu" tim službovnim ugovorom preuzela, ka-da je iz dosadanjih regulacija službenič" kih prinadležnosti, a naročito iz regulacije provedene Zakonom o Činovnicima od 31. jula 1923. isključila rani je penzio-nisane državne službenike.
Jednako je protupravno postupala, kad je zapostavila državne penzionere pri-godom regulacija doda taka na skupoču.
Uredbom o prevodenju krimskih pen-zionera na dinarske penzije od 1. jula 1927., D. R- Broj: 88.808 te protuprav-nosti nisu ni izdaleka popravite, jer su krunski penzioneri tom uredbom samo izjednačeni sa onim penzionerima, ko-jima su penzije odmjerene na temelju nedostatnih prinadležnosti, što su bile ustanovljene Zakonom od 14. marta 1922.
Dosadanje postupanje državne uprave naprama državnim penzionerima ne ko" si se medutim samo sa pravom, ono ne odgovara ni socijalnoj pravednosti niti čovječnosti, koje imperativno zahtijeva" ju, da se naprama svim državnim službenicima primjenjuje jednako postupa" nje^ te čijim je načelima protivno, d* po svoj narod zaslužni, u njegovoj služb1 ostarjeli službenici pod krai svoga života mcraju boraviti najteže dane u svo-joj državi-
Nije i ne može biti pravo, niti je u skladu sa tim načelima. da jedni državni penzioneri, koji su kasnije penzionisani imadu koliko toliko obezbijedenu ako i skrornnu egzistenciju, a drugi, koji su služili isto tako vjerno i pošteno, da ni krivi ni dužni, nego samo za to, jer su ranije penzionisani, skapavaju u bijedi-
To ti službenici svog naroda nisu zaslužili! Nisu zaslužili, jer su svom narodu daU sve što su mu mogli dati, jer su mu služiL predano, pošteno, savjesno, vjerno i nesebično, uvijek u čvrstoj v;e-ri, da če im, kada budu u toj službi iz-nemoglL biti opstanak primjereno osiga-ran, a nisu ni pomisliti mogli, da če pod svoju staru glavu biti po nepravdi zapostavljeni i odnemarenj, te da če sa svojima stradavati u .neopisivoj nevolji, ginuti od gladi i svoju biiedu skončavati samoubijstvima-
Opravdanost gore izloženog, stanovi" šta, dokazuju i primjeri drugih kulturnih drzavaV Francuske, Njemačke, Italije, Austrije’ ČehoslovaČke i Madarske, koje su poboljšavajuč. regulacijama prir nadležnostl aktivnih državnih službenika u izdašnoj i je^nakoj mjeri, .paralelno ‘poboljšale, i prfriadlpžnosti. svih, ra-nije p'6nžioiiisAnih .državnih službenika.
Opravdanost fog stanovišta uvidao je napokon i Žakonodavni Odbor. Narodne Skupštine prteodc^n.. razpravljanja pro" jekta Zakona o Činovnicima godine 1923, te sti od tog' odbora kao članovi 239- i
240. bili prvobitno primljene, ali su iz projekta u posljednjem momentu, pred samim izglasavanjem zakona u plenumu tjesnogrudno eliminirane slijedeče odredbe:
»Oni, koji su penzionisani prije 1. au-gusta 1914. godine ili koji su penzionisani po navršenju 20 godina efektivne službe ili koji su u času obnarodovanja ovog zakona več navršili 60 godina života, prevešče se na penzijske prinadlež nosti po ovom zakonu bez revizije, prema godinama službe i prema položajima, sa kojih su penzionisani-
Oni, koji su penzionisani poslije 1-augusta 1914. ili koji su u času penzioni-sanja imali manje od 20 godina efektivne službe ili koji su u času obnarodovanja ovog zakona imali manje od 60 godina života, imaju se podvreči reviziji u pogledu njihove sposobnosti za službu-
Reviziju če vršiti državna ljekarska komisija onog nadleštva, čijem resoru pripadaju- Onaj za koga komisija nade, da je duševno ili tjelesno nesposoban za službu, prevešče se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju sa koga je penzionisan.
Oni, koji se nadu sposobni, pozvače se u roku od šest mjeseci od komisijskog pregleda na službu, koja odgovara nji-hovom položaju, u koliko bude praznih mjesta. Ko se ne bi odazvao pozivu na službu ne prevodi se na penziju po ovom zakonu- Oni, koji se odazovu, pa u nedo-statku praznih mjesta ne dobiju službu, a tako i oni, kojima iz istog razloga nije ni upučen poziv u zakonskom roku, prevode se po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju, sa koga su penzionisani. U daljem roku od pet godina, kako se budu mjesta upražnja-vala, pozivale se i oni, kojima nije poziv upučen, pa ako se ne odazovu, vratine se od dana, kad im je stigao poziv, na staru penziju osim, ako ne budu več navršili 60 godina života, odnosno ne budu opet postali nesposobni za službu. što se ima dokazati na način propisan ovim zakonom- Poslije roka od pfet1 godina nema više revizije.
Porodicama državnih službenika gra-danskog i vojnog reda i kojima je penzija preračunata prije- obnarodovanja o-vog zakona, povečavaju se penzije za 200% sa pravom dodatka na skupoču po zakonu o tim dodacima, koji če se regu-lisati : prema dodacima aktivnih činovnika, a važiče i za nove porodične penzije«.
Vaše Veličanstvo!
Premilostivi-naš Kteljul '
Predstoji revizija Zakona o ČlntiVnici-ma- Vašem Veličanstvu najvjerniji i naj-odaniji bivši državni službfenici smjemo mole* da hi Vaše Veličaftstvo po Kra-ljevskoj svojoj milosti udostojalo odrediti, da bi se gornji predloži povodom te revizije ozak.fftiili- Tim če se ne samo na" prama starim državnim penzionerima, koji tu blagodat i onako neče više dugo
Zdravilišča Rogaška Slatina
INajlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni m* j zdravilni vrelci: Tempel, Styrta, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in K črevesnih bolezni,' bolezni srca, ledvic in jeter.
j Sazona; Maj-r-saptember	Sezona:	Maj—september 9
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba.
■ Največja udobnost. Radio. Prometni' zveze u£tfdd& Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo sdravllllCa Rogaška Slatina« H
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega Sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani.
—	Svoji k svojim 1	.	Cene konkurenčne.
':tto«ogjny .10QJlBffl JdOOVIKn»’( fK	*	’
uživati, jer smrt gleda u ku<$u njihovu i uzima iednog za drugim, ispraviti teška jedna nepravda, nego če se uslijed vračanja u službu oprobanih, vrijednih i sposobnih sila postiči i toliko nužni po-pravak državne administracije te tako-der i olakšanje finansijskih tereta države.
Neka Bog poživi i blagoslovi Vaše Veličanstvo i cijeli Kraljevski Dom!
Društvo Umirovljenika.
Tajnik:	.	Predsjednik:
Jovo Labus s- r- Josip Meštrič s. r.
žand. narednik u p. finans. nadsv. up.
jim je to posrečilo, je postala aktualna nakupovalna organizacija, ki se je polagoma razvila v močno nabavljalno zadrugo, ki se po sedanji organizaciji imenuje »Zadruga državnih uslužbencev za nabavljanje potrebščin«.
Kakor je razvidno iz poročil na občnem zboru, ki se je te dni vršil, je mariborska nabavljalna zadruga ena največjih in najbolje uspevajočih v vsej državi- Koncem preteklega poslovnega leta je imela 1556 članov. Njen celokupni promet je znašal 8 milijonov sedem sto tisoč dinarjev, čisti dobiček pa nad šest stoosemdesetisoč Din- To so številke,
pred katerimi dobi vsakdo upravičen rešpekt- Zadruga ima svoj lastni dom, v katerem ima poleg krasne prodajalnice še točilnico, skladišča in pisarne- Lansko leto si je nabavila tovorni avto. Svojim članom preskrbuje vse potrebščine, tudi kurivo in razen luksuznih stvari članstvo lahko vse pri njej nabavi.
iz nabavljalne zadruge sta v zadnjem času izšli dve novi: Kreditna zadruga in Stanovanjska zadruga. Ako bosta imeli vsaj nekaj takih uspehov kakor njih matica, bo upravičen njun obstoj.
Državnim uradnikom in upo-
kojencem,
ki bolehajo na želodcu, črevih ter drugih prebavilih ali potrebujejo oddiha, priporočamo, da posetijo zdravilišče Rogaška Slatina, biser naše ožje in širše domovine-
Najboljši čas za uspešno in ceno zdrav ljenje je maj, junij in september.
Kljub največji udobnosti odrejene so najnižje cene, pri katerih imajo državni uradniki in upokojenci ter njihove družine v gori navedenem času t- j- od 1. maja do 16. ‘junija in od 1. septembra dalje 50% popusta.
Izrabite to ugodno priliko ter si uredite temu primerno svoj letni dopust.
Prospekte razpošilja brezplačno ravnateljstvo zdravilišča Rogaške Slatine.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
^Nabavljalna zadruga državnih	us
v lastni hiši	r.	z.	z o. z.	v	lastni	hiši
v iMariboru, ^Rotovški trg št 2
Nabavljalna zadruga v Mariboru.
»Jutro« piše:
Poleg delavstva je uradništvo v Mariboru in njega bližnji okolici zelo važen faktor javnega življenja. Zlasti po prevratu so se vrste državnega in pozneje še samoupravnega uradništva pomno-. žile, posebno pdkar je naše mesto sedež velikega županstva, in nekaterih drugih višjih uradov-Iz znanih vzrokov je, takoj po prevratu nastopila med uradništvom huda kriza. Veliko število novodošlih uradnikov ni dobilo ne stanovanj niti ni zmoglo visokih izdatkov za preživljanje sebe ..in. svojih družin. Ni čuda, da se je rayno pri nas prav zgodaj pojavila in tudi v precejšnji meri uveljavila misel samopomoči, ki jo je naravnost diktirala realna nujnost.	T
Takoj prve mesece je bila centrum samopomoči uradniška menza, ki je o-tnogočala stotinam slovenskih uradnikov skozi dolga leta bivanje v Mariboru in ki še sedaj blagodejno vrši, dasi že v bistveno drugačnih razmerah, svojo na" ložo. V njo so se zatekale, uradniške dru žine, ki si še niso mogle, ustanoviti last- . nega gospodinjstva. Kakor hitro pa se
nudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva.
vhod Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne.
Društvene vesti.
a) Članarina in naročnina skupaj mesečno Din 2-—, pristopnina za nove člane torej samo enkrat Din 3.— Plačuje se polletno naprej. Kdor zmore prosi' mo celoletno vnaprej!
b) Skaza F- Oprostite, jako mi je žal, da v tem imenu vidite sebe- Imamo z Vašim imenom več članov: Ferdota, Franca in Frid- — Erh. Celje: Poročajmo na cenj. vprašanje z dne 14. II. t. 1., da ste za leto 1926 plačali Din 24.— (24).
—	34 Sušterič Fr-iprejeli 30.1. Din 60.—y plačano torej do 1. VII. 29. Hvala-
c) Odborova seja v nedeljo 14- aprila ob 10. uri.
č) Krožek upokojenega učiteljstva: redni mesečni sestanek v Narod- domu v četrtek 4- aprila.
d) Prošnja: prijatelje našega glasila prosimo za dopise.
Staro- in novoupokojenec.
Zadnja štev- »Državni upokojenec« objavlja prošnjo na kralj, ministrski svet, tičoč se izenačenja pokojnin staro-z novoupokojenci. Z vsebino te prošnje se strinjamo vsi staroupokojenci in bi bilo želeti, da bi imela gori navedena akcija dober uspeh. Dovolite mi, da navedem k omenjenemu slučaju »nad-svetnik in njegov sluga« še en primer iz mojega življenja, ki jasno kaže krivico katero trpe stari napram novoupokojen” cem.
Sedela sva skupaj na ljudskošolski klopi. Izstopivši iz tretjega razreda se je šel učit čevljarstva. Pa mu ni ugajalo. Pustil je trinožni stolec ter postal navaden delavec pri železnici. Ker je bil u-poraben, je sčasoma napredoval in postal naposled železniški čuvaj in kot tak bil leta 1925 po novem zakonu upokojen. Jaz pa sem dalje študiral ter vstopil nato v državno službo. Napravil sem tri strokovne izpite ter postal predstojnik velikega urada, kot rezervni častnik pa kapetan I. ki. Po 43 letnem brezhibnem službovanju sem šel leta 1921 v pokoj. V kraju, ki sem ga pozneje izvolil za svoje bivališče, sem našel svojega nekdanjega sošolca, tudi kot penzionista.
Toda glej! Upokojeni železniški čuvaj uživa enako veliko penzijo kot državni višji uradnik z zlatim ovratnikom in bivši višji oficir. Vrh tega ima moj sošolec še stalno režijsko karto za celo državo. Ne zavidam svojemu nekdanjemu sošolcu te penzije a vendar se ne morem u-braniti, bridkega občutka, da se godi meni in premnogim drugim krivica- Dal Bog, da bi akcija, ki so jo zapoSeli težko prizadeti staroupokojenci, uspela. Saj je tudi želja našega presvetlega kralja, da se ta krivica popravi.
J. K-, višji davč. upravitelj v p.
♦
♦
♦
♦
■
♦
♦
♦
♦
«
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533
Mestna hlinita ljubljanska
c. .	, ^	,	(Gradska	štedionica)	_	.	,	„
btanje vloženega de- _ . i •	Stanje	vloženega	de-
narja nad 300 mili- JLjUDlJ Ulici narja nad 1200 milijonov dinarjev Prešernova ulica i°nov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
iJj|||||llllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||Pj^
mAl INDUSTRIJSKA DRDŽBD]
I	Celje,	'	Razlagova	7
£š Telefon 67 Ustanovljena 1906	1	PODRUŽNICA Telefon 67 3
Lastni kamnolomi	V TRBOVLJAH
=	Izdeluje vsakovrstne nagrobne	mesečne obroke. Stalno velika	—
3	spomenike iz marmorja, granita,	zaloga spomenikov od najprepro-	l|
3	sijenita itd., nagrobne plošče in	stejše do najmodernejše oblike.	3
5 okvirje, garniture za spalne in	Ij^P	Zahtevajte načrte in proračune. Er
S	jedilne sobe, obzidne plošče, mo-
=	zaik in vsa v kamnoseško stroko	Konkurenčne cenel — Ugodni	H
== spadajoča dela. Prodaja tudi na	plačilni	pogojil	=
" ■ *	*	1	r	r	O	i	m......
^illllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliM
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Ustanovljeno leta 1810	Ustanovljeno	leta	1810
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Tk
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
♦
i
♦
:
♦
i
:
zdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopič, Maribor. Tiaka Mariborska tiskarna
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.