NUJNE SO SPREMEMBE V RAZVOJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Draga nuja ali razpadli dom
Nadaljnje poslabševanje in zaostrovanje gospodarske situacije ter intenzivno spreminjane družbenih in političnih razmer kaže, da nakopičenih problemov stanovanjskega gospodarstva ne bo mogoče razreševati na dosedanjl način. Spričo hude inflaclje, klji še ni vldeti konca, postaja tudi počasni sistem delegatskega sporazumevanja cokla nujnemu pospeševanju razvoja tega področfa. De/stvo pa je, da se je zaradi visokih gradbenlh cen /n slabih kreditnlh pogojev ter krepkega zmanjšanja kupne moči prebivalstva prodaja stanovanj skoro povsem ustavila.
Gospodaijenje s stanovanjskim skladom je zašlo v slepo ulico, ker so stanarine kljub neprestanemu poviševanju mnogo prenizke in niti ne lovijo inflacije. Mnoge ovi-re postavlja tudi nedorečena reor-ganizacja stanovanjske samou-prave, ki je - tako kot je bila za-stavJjena - povzročila prekinitev povezovanja interesov znotraj ob-činskih družbenopolitičnih skup-nosti.
Eden od vzrokov za stagnacijo je tudi v tem, ker je naša družba vse doslej obravnavala stanovanj-sko gospodarstvo zgolj kot social-no kategorijo ne da bi upoštevali povezavo s številnimi vejami go-spodarstva in ne da bi se soočili z realnostjo inflacije. Ne vidimo drugačnega izhoda kot da tudi na tem področju vzpostavimo go-spodarske zakonitosti in za razre-ševanje sedanjih zagat predvidi-mo vse možne ukrepe, ki jih je sicer že omogočala tudi sedaj ve-
Ijavna stanovanjska zakonodaja, pospešijo pa jih lahko spremenje-ne družbene razmere, sprejem ustavnih amandmajev, zakon o podjetjih, možnost zasebnih vlaganj pa tudi razmišljanja o vlo-gi interesnega združevanja in spo-razumevanja za to področje.
Zastoj na vseh področjih
' O vsej tej problematiki je nekaj-krat razpravljal Svet za stanovanj-sko politiko, urejanje prostora in varstvo okolja pri OK SZDL Cen-ter, upoštevajoč specifične pro-bleme naše občine. Oblikovali smo vrsto pobud za nujne spre-membe na področju stanovanj-skega gospodarstva v naši občini in mestu. Preverjali smo jih v šte-vilnih pogovorih s strokovnimi delavci, ki spremljajo in razrešu-jejo probleme, z nekaterimi člani občinskega     izvršnega     sveta,
s predstavniki družbenopolitič-nih organizacij, dokončno pa smo jih oblikovali skupaj s predsedni-ki konferenc delegacij za SIS sta-novanjskega gospodarstva mesta. Soglasno smo menili, da so glavni problemi v hudem po-manjkanju stanovanj za mlado generacijo in strokovne kadre, v dolgoletnem neustreznem vzdr-ževanju stanovanjskega fonda, ki je zaradi tega - predvsem v sre-dišču mesta - že v kritičnem sta-r\ju in pS v pomanjkanju dovolj velikega dodatnega kapitala, ki bi
oživil tako gradryo stanovanj kot prenovo in sanacijo obstoječega stanovanjskega foBda. Rekli smo tudi, da se je sanacija ožjega mest-nega središča, ki je skoro v celoti zaščiteno kot kulturni, arhitek-turni in zgodovinski spomenik te-ga mesta, v preteklih desetletjih nedopustno zanemaijala. Občani imamo pravico in dolžnost, da preprečimo    r\jegovo    nadalnje
propadanje in ohranimo naše do-move za mlado generacijo.
Mobilizacija vseh sil
Zato smo v okviru omenjenih razprav sklenili zahtevati od mestne skupščine in vodstva me-sta, da je treba sanacijo in revitali-zacijo stanovaiyskega'fonda uvr-stiti med prednostne naloge me-sta. S sodelovanjem vseh razpo-ložljivih strokovnih organizacij in posameznikov je treba čirn hitreje izdelati načrt za izvedbo te naloge in ga vsestransko pripraviti. Upo-rabiti je treba vse možnosti za zbi-ranje in združevanje potrebnega kapitala od uvedbe vrednostnih papirjev in številnih načinov vla-ganja zasebnega kapitala, do gra-ditve najemnih stanovanj, po-stopne prodaje družbenega stano-vanjskega fonda, ali postopnega prehajanja družbene lastnine v privatno (v zameno za osebna vlaganja stanovalcev). Odpraviti je treba sramoto podstandardnih stanovanj v mestu, od katerih jih je polovica prav v naši občini. Or-ganizirano mormo *igotoviti kaj lahko storimo za povečanje stano-vanjskega fonda s tem, da posku-šamo razrešiti problem premalo zasedenih stanovanj, njihove ne-funkcionalne ureditve z adaptaci-jami    vseh    možnih    podstreh,
z nadzidavami objektov povsod kjer bo to strokovno možno, z na-domestitvami povsem dotrajanih objektov, s hitrejšo prenovo sta-rega mestnega jedra itd. Ubrati je treba povsem novo politiko soli-darnosti v stanovanjskem gospo-darstvu, ki naj omogoči pred-vsem hiter prehod na ekonomske stanarine.
Ali sploh še potrebujemo sis?
Z upoštevanjem novih predpi-sov pa moramo doreči organizira-nost strokovnih organizacij v smi-slu javnih podjetij, odločiti se ali bomo potem sploh še potrebovali SIS, ali pa bomo sprejeli povsem drugačne oblike sporazumevanja, Seveda morajo vse pobude in predloge preštudirati strokovnja-ki, kajti vsa ta akcija se bo lahko pripravila samo z njihovim sode-lovargem.
Prepričani smo, da bo dal pro-jekt sanacije in tudi revitalizacije mesta nov polet vsem prebival-cem, kajti brez aktivnega sodelo-vanja vseh nas je ne bo mogoče izvesti. Mesto Loubljana lahko po-stane zgled za Slovenijo in Jugo-slavijo,v mobilizaciji Ijudi za ko-ristne stvari. Mi vsi skupaj pa bo-mo z večjim zaupanjem gledali v jutrišnji dan.                Vika Šauta
Kakšna je naloga, ki se je je treba lotiti, dokazujejo podatki, ki so jih na naSo pobudo zbrali strokovni delavci Stanovanj-skega podjetja. Zadnje mesece so popisali vsa nujna velika po-pravila in rekonstrukcije skraj-no poSkodovanih stanovanjskih objektov. Za njihovo sanacijo bi potrebovali v naSi občini kar 147.000,000.000, dinarjev, v vsej Ljubljani pa 301.823,000.000 din če bi hoteli vse te poSkodbe sa-nlrati in zagotoviti normalno uporabo stanovanj, s tem pa tu-di opravititi uvedbo ekonom-skih stanarin. V srediSču mesta je n.pr. treba na 248 objektlh sa-nirati vse dimnike, na 224 ob-Jektih zamenjati celotne strešne konstrukclje, na 393 objektih strcSno kritino, 320 objektov ima povsem uničene fasade, na 419 objektih bi bilo treba vsaj temeljito popraviti, delno pa tu-di zamcnjati vsa zunanja okna, vrata in druge lesene elemente, 408 objektov bi se morali lotiti kleparji Itd. V kakSnem veli-kanskem razkoraku so v pri-merjavi z opisanimi poškodba-mi sredstva, ki jih bomo letos lahko zbrali iz stanarin in na-jemnln za te namene pove poda-tek, da bodo v našl občini zado-stovala le za kritje ca 5% teh potreb, v vsej Ljubljani pa za ca 8% (različno po občinah).