Razmišljanje Str. 32 Orban in podobni v luci 4. industrijske revolucije Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI april 2018 MOZAIK IRDO Str. 18 »Kako do opolnomocenja in transparentnosti delovanja nevladnih organizacij?« Nevladne organizacije IRDO intervju Marko Pogacnik: »Narava je tisockrat vec , kot si mislimo« Str. 21 Ferfl intervju Str. 28 O projektu 'Hiša strahov' z vodjo Andrejo Potocnik IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 81 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 91 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 101 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 111 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 121 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 131 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 141 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 151 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 161 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 171 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 181 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 191 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 201 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 211 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 221 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 231 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 241 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 251 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 261 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 271 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 281 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 291 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 301 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 311 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 321 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 331 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 341 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 351 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 361 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 371 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 381 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 391 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 401 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 411 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 421 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/XI, april 2018, str. 431 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Makio Kusahara, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 7 Model M Slovenija 12 Model M intervju: Nina Reiter 14 DO v Sloveniji 18 Odzivi na Zakon o nevladnih organizacijah 21 IRDO Intervju: Marko Pogacnik 23 S pametno integracijo do trajnostnega razvoja 28 Ferfl intervju: Andreja Potocnik 30 DO v Evropi in po svetu 32 Razmišljanje 33 Dogodki in konference 35 Razpisi in priložnosti 36 Nova knjiga: Predanost 37 Nova knjiga: »Mala knjiga—velika vsebina« 38 Pakt za mlade—Slovenija Vsebine Ceprav je prostovoljstvo le majhen delcek družbene odgovornosti, dru-žbeno odgovorna podjetja skrbijo za zadovoljstvo ljudi, za primerne place in prava razmerja, za dobro pocutje ljudi, je bistvenega pomena za delo-vanje družbe kot celote. Tako Slovenska filantropija med 14. in 20. majem 2018 že tradicionalno organizira Nacionalni teden prosto-voljstva, katerega namen je prazno-vanje prostovoljstva ter prostovolj-skih organizacij in zahvala prosto-voljcem za njihovo udejstvovanje. V tem tednu potekajo številni lokalni dogodki po razlicnih krajih Slovenije in vkljucujejo tako okrogle mize na aktualne teme povezane s prosto-voljstvom kot predstavitve organiza-cij ter druge dogodke. Osrednji dogodek bo potekal 17. ma-ja, med 13. in 17. uro, na Prešerno-vem trgu v Ljubljani, kjer se bomo predstavile številne prostovoljske organizacije iz vse Slovenije in pro-slavile svoje delo na Veselem dnevu prostovoljstva. Letos je Nacionalni teden prostovolj-stva podnaslovljen s »Prostovoljci kot vezivo družbe«. Uredništvo Mozaika V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisa-na v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vse vec mladih si želi poceti nekaj, kar bo koristilo tako njim kot družbi. Pri tem se pogosto sprašujejo, kako odkri-ti svoje skrite potenciale in se hitro (samo)zaposliti. Veliko jim lahko pomaga pridobljeno znanje o podjetništvu, ne-vladništvu in aktivnem iskanju zaposlitve. Nekateri si za-poslitev kreirajo tudi sami, bodisi v profitni ali neprofitni organizaciji. Projekt Model M Slovenija pri tem pomaga. IRDO intervju: Marko Pogacnik str. 21 Integralna serija str. 23 Pri Integralni zeleni Sloveniji so pripravili 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljajo jih praviloma vsak dan od ponedeljka do petka, tu. Nekaj jih bomo objavili tudi v Mozaiku. Model M Slovenija str. 7 Fotografija osebe Model M Slovenija. MarkoPogacnik Marko Pogacnik je bil 5. februarja 2016 imenovan za 56. Unescovega umetnika za mir. Naziv je prejel v Parizu ob posebni slovesnosti na ministrstvu za kulturo iz rok ak-tualne direktorice Unesca Irine Bokove. Erasmus+: Mladi v akciji Na predavanju »MLADI generacije Z: kdo so in kaj jih motivira« bo dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski terapevt in Imago partnerski terapevt, spregovoril o motivacijskih procesih mladih, ki izhajajo iz dinamike medsebojnih od-nosov v casu odrašcanja. Sledila bo okrogla miza "Nic o mladih brez mla-dih. Kaj pa, ko mladi nimajo interesa za sodelo-vanje?", na kateri bomo gostili prof. Andreja Kirbiša, profesorja na Filozofski fakulteti Uni-verze v Mariboru, Andrejo Anžur Cernic, Direk-torico zavoda MEPI, Filipa Dobranica z Inštituta Danes je nov dan, Tjašo Vidergar iz Mladinskega centra Litija, ter Primoža Ferjancica, ki bo na okrogli mizi predstavnik Nacionalne agencije programa Erasmus+: Mladi v akciji. Skupaj bo-mo iskali odgovore na vprašanja, povezana s spodbujanjem motivacije mladih, doseganju mladih ter vlogo mladinskih organizacij in orga-nizacij za mlade pri tem. Vec o dogodku, ki bo 9. maj 2018 na Gospodarskem razstavišcu od 14:00 dalje, si lahko preberete TUKAJ. Evropska sredstva za inovativne projekte v šolstvu Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživ-ninski sklad Republike Slovenije je objavil konec aprila na svoji spletni strani in v Uradnem listu št. 29/18 objavil javni razpis Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Štu-dentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020 za študijsko leto 2017/2018. Predmet javnega razpisa, ki ga delno financirata Evropska unija iz evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je sofinanciranje projektov, ki se bodo izvajali v skupinah od 6 do 10 študentov pod mentorstvom pedagoškega mentorja in strokov-nega sodelavca iz lokalnega/regionalnega okolja. V okviru projektov bodo študenti proucevali raz-licne kreativne in inovativne rešitve za izzive ne-gospodarskega in neprofitnega sektorja. V pro-jekt bodo vkljuceni študenti razlicnih študijskih stopenj in smeri, kar bo prispevalo k mreženju študentov razlicnih disciplin in strok ter strokov-nih sodelavcev iz lokalnega/regionalnega okolja. Vloge morajo, ne glede na nacin dostave (osebno ali po pošti na naslov Javni štipendij-ski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Re-publike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Lju-bljana), v vložišce sklada prispeti do 18. 5. 2018 do 12. ure, sicer se bodo štele za prepozno pre-jete. Izmenjava z Romunijo Organizacija Lex Erasmus iz Romunije išce part-nerje za mladinsko izmenjavo na temo volitev »I have rights! I have the vote!«, ki se bo odvijala med 4. in 13. decembrom 2018 v Romuniji in bo posvecena evropskim volitvam 2019. Vsaka partnerska organizacija bo na izmenjavo poslala 6 udeležencev. Zainteresirani pošlji-te dokumente iz pripon-ke na silvia_patru@yahoo.com. Vir: CNVOS Delavnica EZD v Ljubljani Javni zavod Center Republike Slovenije za mobil-nost in evropske programe izobraževanja in us-posabljanja 23. maja 2018 v Ljubljani, v prosto-rih CMEPIUSa, organizira brezplacno delavnico programa Evropa za državljane, namenjeno raz-voju projektnih idej in spoznavanju z razpisno dokumentacijo. Delavnica je namenjena potencialnim prijavite-ljem ali partnerjem, ki so lahko javni orga-ni (obcine, zavodi, idr.) ali nepridobitne organi-zacije s statusom pravne osebe (NVO: društva, zasebni zavodi, ustanove, in druge nepridobitne organizacije). Poudarek bo na razpisnem roku 3. september 2018. Vir: CMEPIUS Kaj povedo naše gestike sogovorniku? Zavod Nefix organizira 16. maja ob 16. uri v Knjižnici Bežigrad delavnico 'Kaj povedo naše gestike sogovorniku'. Gestika so gibi rok, nog, prstov, dlani, ramen in glave. Nekatere gibe laž-je nadzorujemo, druge težje. Dolocene gibe iz-vajamo zavestno, drugi pa se pojavijo povsem podzavestno. Roke mirujejo, kaj govorijo drugi deli telesa? Delavnico vodi Lilijana Pahor. Vec. Vir: Zavod Nelix Tehnološki kamp v Celju Tehnološki kamp v Celju je namenjen vsem ne-zaposlenim mladi med 15. in 29. letom, ki želite pridobiti kompetence na podrocju oblikovanja spletnih strani. Tehnološki kamp bo potekal od 14. do 18. maja, vsak dan med 9. in 17. uro, v prostorih Salezijanskega mladinskega centra Celje. Vec. Vir: Društvo mladinski ceh »Delam za nedoloceno rast« Kampanja Delam za nedoloceno rast izhaja iz potreb mladih in je nastajala v soustvarjanju skupaj z mladimi. Kljucno vprašanje, zastavljeno s strani mladih na razlicnih aktivnostih znotraj projekta Koalicija mladih, je (Za)kaj se mladim splaca delat? Ob vseh možnostih in razlicnih nacinih zaslužka, ki jih prinaša sodobnost, inte- res mladih za pridobivanje delovnih izkušenj upada, rešitve pa išcejo v razlicnih alternativnih nacinih zaslužka. Z iskanjem odgovorov na to vprašanje kampanja poudarja pomen aktivnega vkljucevanja mladih v družbene procese, njihove participacije na trgu dela, pa tudi pridobivanja izkušenj skozi prosto-voljno delo in neformalno izobraževanje. Mlade skuša napeljati k razmisleku o delu kot vrednoti, pri cemer se osredotoca predvsem na (z delom) pridobljene izkušnje in vešcine, ki spodbujajo rast in krepijo kompetentnost mladih ljudi. Kampanja poteka tudi na Instagramu, kjer mlade nagovarjajo ambasadorji, uspešni in vplivni mla-di, ki bodo svoje videe z odgovorom na vpraša-nje (za)kaj se splaca delat, pod hashta-gom #DelamZaNedolocenoRast objavili na In-stagram profilu Mreže MaMa (https://www.instagram.com/mrezamama/). Mladi bodo preko razlicnih komunikacijskih kanalov spodbu-jeni, da posnamejo svoj video in ga objavijo na svojem Instagram profilu pod omenjenim hashtagom. Vsi mladi vabljeni k podajanju svojih odgovorov in razmišljanj! Vir: Mreža MaMa Aktualna mednarodna uspo-sabljanja nacionalnih agencij Podrobnosti tu. Vir: Zavod Movit Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Datum in kraj Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) 2. - 8. maj 2018, Dunaj, Avstrija COMETS – Understanding and facilitating individual and group learning processes 5. - 8. junij 2018, Polj-ska Quality Matters II. A cross sec-toral approach to mobility pro-jects within Erasmus + pro-gramme Osebna rast kot orodje v mladinskem delu V državah EU se mladostniki soocajo z mnogo du-ševnimi stiskami, motnjami ter diagnosticiranimi težavami v duševnem zdravju. Partnerske države v tem projektu, Slovenija, Belgija in Poljska, so v sa-mem vrhu po stopnji samomorilnosti; Slovenija je na drugem, Belgija na petem in Poljska na sedmem mestu. Zaradi alarmantnih podatkov na podrocju duševnega zdravja mladih in smrti s samomorom, EU že od leta 2008 poziva mladinske organizacije ter vse, ki delajo z mladimi, da se usposobijo za pre-poznavanje simptomov in se nanje hitro odzovejo. Raziskave kažejo, da se od 19-28 % mladih sooca s težavami v duševnem zdravju: pomanjkanje volje, depresivno razpoloženje, samopoškodovanje, misel na samomor ali poskus. Mladinskim delavcem manjka izkušenj in znanja iz vidika osebne rasti. Pokazala se je potreba po zna-njih in vešcinah na podrocju notranje-psihicne in-terakcije in dinamike, ki posamezniku pomagajo ozavestiti svoje odnose na intrapsihicni ravni. Menimo, da je osebna rast kot orodje v mladin-skem delu temeljnega pomena. Ni nadgradnja, temvec temelj, na katerem se gradi kvalitetno mla-dinsko delo, in povezuje ostale aspekte mladinske-ga dela v smiselno in uporabno celoto. Ce mladinski delavec, voditelj, trener dela na svoji osebni rasti, to vpliva na rast celotne skupine in posameznika v njej. Pri Društvu Salezijanski mladinski center Maribor menijo, da je poznavanje notranjih procesov na relacijskem nivoju kljucnega pomena za osebno rast, ki bi morala biti temeljno orodje v mladinskem delu. To želimo z okrepljenim sodelovanjem med partnerji doseci na nadnacionalni ravni. Zacetek projekta: 1.3.2018, zakljucek projekta: 28.2.2020. Trajanje projekta: 24 mesecev. V projektu bodo s partnerskima organizacijama iz Poljske in Belgije razvijali novo, inovativno orodje v mladinskem delu – model osebne rasti po razlicnih metodah izkustvenega ucenja, ki bo zajemal 5 kljuc-nih modulov, ki si bodo smiselno sledili in se med seboj dopolnjevali in nadgrajevali. . INTEGRACIJA MOJE OSEBNOSTI (Upoštevanje lastnih življenjskih moci kot tudi spoštljivo upoštevanje drugega ter sposobnosti integri-ranja osebnih in socialnih doživetij.) . MOJ NAHRBTNIK (Integracija sporocil, ki so jih prejeli od svojih staršev v lastno oseb- nost.) . TO SEM JAZ (Srecanje z lastnim telesom – ce-lostno sprejemanje sebe za cutece oblikova-nje telesne in socialne bližine.) . TRAJNI IN ZACASNI ODNOSI (Mreža trajnih in zacasnih odnosov.) . VIZIJE, CILJI IN KOMUNIKACIJA (Oblikovanje in vizualiziranje lastnih življenjskih ciljev in vizij.) Module bomo razvijali na treh mednarodnih projektnih srecanjih in jih bomo testirali zno-traj lastnih organizacij ter na kratkorocni mo-bilnosti osebja, na kateri se nam bodo pridru-žili tudi pridruženi partnerji. Organizirali bodo multiplikacijske dogodke, 2 Med-narodni konferenci “Personal growth as a tool in Youth Work” v Sloveniji in na Poljskem, osredoto-cene na predstavitev našega projekta, na katerih bomo predstavili idejo, koncept, potek nastajanja intelektualnega rezultata, rezultate testov nastalih v casu trajanja projekta in odzive na intelektualni re-zultat iz okolja; omogocili prostor za debato in mre-ženje razlicnih akterjev iz lokalnih skupnosti in EU okolja in kot rezultat oblikovali priporocila, ki bodo lahko služila kot smernice za nadaljnje delo na tem podrocju, podrobneje pa se bomo posvetili tudi pred-stavitvi 5 modulom intelektualnega rezultata. Cilji projekta: – Vzpostaviti strateško partnerstvo mladinskih orga-nizacij za izmenjavo praks in dvig kakovosti mladin-skega dela. – Razviti novo orodje za opolnomocenje mladinskih delavcev. – Zagotoviti prepoznavanje osebne rasti kot temelj-nega orodja v mladinskem delu. – Z osebno rastjo prispevati k strpnosti in zmanjšati medvrstniško nasilje, saj sta temi transformacije jeze in konflikta osnova programa. – Razširiti rezultate projekta med mladinskimi orga-nizacijami na lokalni, nacionalni in EU ravni. Ciljne skupine: mladinski delavci: trenerji, mentor-ji, animatorji, voditelji neformalnih skupin mladih, pa tudi ucitelji in vzgojitelji ter na splošno vsi, ki de-lajo z mladimi. Predvideni ucinki projekta: osebnostni, vplivi na ce-lotno organizacijo, nov nivo odnosov, kvaliteto in strokovnost mladinskega dela ter nov pristop, ki omogoca vecje ucinke. Vir in foto: Društvo Salezijanski mladinski center Maribor MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zadev, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kate-ri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Slovenijo. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozi-tivna zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Celje, Ljubljano, Mursko Soboto, Koper, Novo mesto, Kranj. Potekal pa bo še v Goriški regiji. Projekt sofi-nancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraže-vanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobi-ti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjet-nikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V GORIŠKI REGIJI Spoštovani, ce ste brezposelni mladi v starosti od 18 do 29 let v Goriški regiji z najmanj srednješolsko ali poklicno izobrazbo, vas vabimo, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za nevla-dništvo, podjetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želimo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih sta-tisticnih regijah. Program v Goriški regiji se bo pricel izvajati 21. maja 2018 in bo trajal do 13. junija 2018. Potekalo bo v prostorih Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 6, 5000 No-va Gorica. Število vpisnih mest je omejeno (20-30), zato se prijavite cim prej! Kaj naj torej storite? pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si Prva izvedba programa v tem projektu je bila v Celju januarja in februarja 2017, nato so sledila uspo-sabljanja v Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu in Kranju, maja in junija pa bo potekalo še v Novi Gorici, kot zadnja v seriji usposabljanj v okviru tega projekta. V Kranju se je programa usposablja-nja udeležilo 20 oseb. Naredite nekaj zase in se nam pridružite. Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo prihodnost skupaj z nami! Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ KDAJ? VEDNO V SREDINI MESECA, OB PETKIH OD 9. – 15. URE 18.5.2018: Prodaja, marketing in socialna omrežja 15.6.2018: Organizacija dogodkov in »Event management« KAJ? Zanimiva in razgibana, predvsem pa uporabna predavanja, ki bodo motnja med odmori za pogo-varjanje in mreženje. Gre za nadgradnjo usposabljanja mladih v okviru projekta Model M Slove-nija. Po vsakem usposabljanju mladi pridobite dodatno potrdilo. KOGA VABIMO? MODELKE IN MODELE - Vse mlade brezposelne, ki ste že sodelovali in želite še naprej sodelovati v projektu Model M Slovenija in aktivno prispevati k ustvarjanju boljših pogojev za mlade v Sloveniji. VSE MLADE, KI BI MODELKE IN MODELI ŠE ŽELELI POSTATI - Povabite lahko brezposel-nega brata, sestro, sestricno, bratranca, prijatelja, sošolca, znanca (tudi ženskega spola vse navedene), skratka vse mlade v starosti od 19 – 29 let, željne novih znanj in izzivov. KOLIKO TO STANE? Usposabljanje je za mlade brezposelne brezplacno, vaš cas pa bo koristno porabljen. Pridite in se prepricajte sami, odlicno bo. ZAKAJ? Zato ker boš: Krepil/a svoje znanje Nacrtoval/a svojo prihodnost in sooblikoval/a prihodnost drugih Se (o)mrežil/a, povezoval/a, sodeloval/a, družil/a in spoznaval/a številna slovenska narecja in svoje vrstnike iz drugih regij Pridobil/a dodatno potrdilo, ki ti lahko omogoci hitrejšo pot do zaposlitve Pohiti s prijavo in cim prej piši na e-naslov: martina.rauter@irdo.si. Lahko pa nas tudi pokliceš, 051 365 443 (Martina) in 031 344 883 (Anita). Vec: www.model-m.si Pridi in se prepricaj na lastno pest, odlicno bo! Povabi še prijatelja! VABILO NA 2. STOPNJO USPOSABLJANA V OKVIRU PROJEKTA MODEL M SLOVENIJA Javni zavod Cene Štupar, Ljubljana, Linhartova cesta 13 MODEL M SLOVENIJA - GORENJSKA REGIJA Mladi imajo v sebi ogromno potenciala, ki ga vcasih ne znajo pravilno izkoristiti 18. aprila se je z zakljucno prireditvijo – predstavitvijo kariernih in poslovnih nacrtov mladih - zaklju-cilo usposabljanje brezposelnih mladih za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve, ki je v okviru projekta MODEL M Slovenija potekalo v Kranju v prostorih regionalnega partnerja projek-ta – Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Kranj. V usposabljanje je bilo od 19. marca 2018 pa vse do 18. aprila 2018 vkljucenih 20 mladih oseb iz Gorenjske regije. Povezali so se s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako spoznali in izvedeli veliko informacij, ki so pri iskanju zapo-slitve nujne. V Celju, Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu in Kranju se je projekta doslej udeležilo 112 oseb, 38 oseb je do konca marca že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred iztekom progra-ma usposabljanja. Na vsakem regionalnem (in brezplacnem) usposabljanju se mladi zato povežejo s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako hitreje pridejo do zaposlitve. Ogle-dajo si dobre prakse regionalnih podjetij in nevladnih organizacij, se pogovarjajo z delodajalci ter spoznavajo življenjske in poslovne zgodbe regionalnih in drugih podjetnikov, nevladnikov. Ob zakljucku usposabljanja pa pripravijo še svoj predstavitven bilten poimenovan Mbuk, ki nagovarja potencialne delodajalce za zaposlitev mladih, vkljucenih v to usposabljanje. O projektu v Gorenjski regiji je predsednik skupine mladih Luka Žunec povedal: ''Mladi imajo v sebi ogromno potenciala, ki pa ga morda vcasih ne znajo pravilno izkoristiti. V projektu Model M Slovenija se v samem bistvu odvija ravno to. Mlade pospremi na pot s širino, znanjem in novimi idejami ter jih spod-budi, da gredo v akcijo!'' Tjaša Jenko iz Škofje Loke, podpredsednica skupine mladih na tem usposabljanju, pa je dodala: »Projekt Model M Slovenija je presegel moja pricakovanja. Poleg novega znanja, ki so nam ga podajali izkušeni predavatelji, in poznanstev mi je prinesel še veliko vec ... sprejemanje razlicnih mnenj, pogledov na svet in odkritost do same sebe.« MODEL M SLOVENIJA GORENJSKA REGIJA Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. MODEL M v Murski Soboti intervju: Nina Reiter »Ne smatram, da imam talent. Celo življenje sem vadila« Nina je posebna, drugacna, skromna punca, umetniška duša, ki jo znanci, prijatelji in ostali najveckrat opišejo z besedami ''tiha voda bregove dere''. Je redkobesedna, njene izgovorjene besede pa so pre-mišljene. To ustvarjalno dušo sem imela cast spoznati lansko pomlad, ko sva se pridružili programu Model M v Murski Soboti. Nina je takrat še sanjala, zbirala pogum, da bi odprla svojo prvo razstavo. Zdaj ji je uspelo! Od petega aprila letošnjega leta so namrec njene risbe razstavljene v Mladinskem centru Gornja Radgona, razstava pa se imenuje Samo ljudje. Slikarski medij je bela barvica, podlaga crn papir, tehnika chiaroscúro. Referencne fotografije išce kar na spletu. Ima tudi svojo Facebook stran, kjer objavlja risbe, prav v casu nastanka intervjuja pa jo je na Instagramu pohvalil tudi avtor ene od referencnih fotografij, navdušen pa je tudi model s fotografije. Z njo se je Petra Pecek pogovarjala o njej, njeni ustvarjalni poti, umetnosti in življenju nasploh. Nina, kako bi se predstavila nekomu, ki te še ne pozna? Sem Nina Reiter, stara sem 26 let, po poklicu sem inženir tekstilne tehnologije in oblikovanja. Sprva sem zadržana, tiha, umirjena. Ko pa spoz-nam cloveka, se odprem. Kdaj in kako si prepoznala svoj talent? Ne smatram, da imam talent. Celo življenje sem vadila. Kako dolgo že rišeš in kdaj si ugotovila, da rada rišeš? Že od malih nog sem bila ustvarjalna. Kako ustvarjaš? Samo rišeš in slikaš ali kaj dru-gega tudi? Vecinoma rišem, ucim se tudi oljnega slikanja. Rada slikam tudi z akrilnimi barvami in kiparim. Povej kaj vec o tehniki, ki si jo uporabila pri risanju razstavljenih risb. Ta tehnika se imenuje chiaroscúro, sam izraz v italijanšcini pomeni svetlo-temno. Z njo dosežeš 3D ucinek. Tehnika se lažje prepozna na temni podlagi z visokimi kontrasti. Najbolj znan slikar, ki jo je uporabljal, je bil Caravaggio. Kako dolgo bo razstava v Gornji Radgoni še odprta? Kje boš potem še razstavljala, kje bi še želela razstavljati? Razstavo si bo tukaj mogoce ogledati do 5. maja. Naslednji razstavi bosta v Ljutomeru v tamkajšnjem Mladinskem centru, sledila bo razstava v prostorih Aurore v Murski Soboti. Jeseni bi rada razstavljala še v Mariboru, ce mi bo uspelo, pa tudi v Ljubljani. Kakšne nacrte imaš za naprej? Imeti cim vec razstav. S tem bi si rada služila kruh. S tem in z oblikovanjem. Ali še išceš službo, kakšno? Zaposlitev še išcem, in sicer kot graficna oblikovalka. Ker sva se spoznali pri Modelu M v Murski Soboti me zanima, ce in kako ti je pomagal na ustvarjalni poti? Model M mi je pomagal, da sem pridobila na prepotrebni samozavesti. Koncno sem spoznala, kaj že-lim v življenju poceti. Fotografija osebe Nina Reiter. Fotografija osebe Mladinski svet Ljutomer; VGC Ljutomer. Otvoritev razstave risb Nine Reiter 10. maj od 15:00 do 16:00 Mladinski svet Ljutomer; VGC Ljutomer Na kaj najprej pomislite ob izrazu družbena odgovornost? V raziskavi o konceptu osebne družbene odgo-vornosti, ki jo je družba Mediana izvedla za Lidl Slovenija in v kateri je sodelovalo skoraj 900 oseb, se je izkazalo, da anketiranci družbeno od-govornost najpogosteje razumejo kot odgovor-nost do okolja, družbe, družbeno odgovornost podjetij in politicno odgovornost. Premalo moci: Skoraj cetrtina anketirancev me-ni, da sami ne morejo prispevati ,oz. lahko le ma-lo prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Veci-noma kot glavni razlog navajajo, da niso v poziciji moci, pa tudi, da je njihov prispevek le malenko-sten in da bi morali sodelovati vsi. Velik potencial: Na drugi strani skoraj tretjina anketirancev meni, da lahko sami (zelo) veliko prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvo-ja. Trajnostni cilji: Kot najpomembnejše cilje traj-nostnega razvoja oznacujejo dostop do vode, odpravo lakote, ohranjanje oceanov in drugih morskih virov ter spodbujanje trajnostne in vzdržne gospodarske rasti. Posameznikovi koraki: Anketiranci najpogosteje navajajo, da v gospodinjstvu locujejo in reciklira-jo odpadke, pijejo tekoco vodo ter so pozorni, da ne zavržejo prevec hrane. Vec. Vir: siol.net »Prekarnost in družbena nego-tovost,« omizje na EF UL “Cas je za spremembe… In prekarnost je merilo sprememb… prekarnost je nekakšna sfinga naše prihodnosti, ” je zgolj nekaj misli, ki jih je na za-cetku omizja, ki je potekalo 24. aprila 2018, na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) iz-rekel prof. dr. Bogomir Kovac. Povod za omizje je bila izzivalna tema o aktualizaciji prekarnosti, iz-hodišca pa je ponudil obsežen zbornik z naslo-vom Prekarnost in družbena odgovornost.” Raz-pravljavci, dr. Anja Kopac Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možno-sti, Zdravko Pocivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Lidija Jerkic, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, prof. dr. Metka Tekavcic, Ekonomska fakulteta UL, prof. dr. Bogomir Kovac, Ekonomska fakulte-ta UL, in prof. dr. Ivan Svetlik, Fakulteta za dru-žbene vede UL, so pojasnjevali odnos države, po-litike do prekariata, slišali smo, kako se z njim spopadajo v sindikatih, kaj pomeni narašcanje prekariata v gospodarstvu in kakšne utegnejo biti dolgorocne posledice. Ker pri vprašanjih prekar-nosti ne gre zgolj za politicni in gospodarski vidik pojava, pac pa je še kako pomembna analiza stroke, so predstavniki akademije nadrobneje orisali vzroke za nastanek in spregovorili o krat-korocnih in dolgorocnih posledicah, ki utegnejo biti neljube za družbeni razvoj. Tudi voditelj omizja, Crt Poglajen, ki je tudi urednik omenje-nega zbornika ter urednik prve spletne strani prekarnega dela, si prizadeva spodbujati širok javni dialog o temi. S tem naj bi postala prekar-nost bolje razumljena, hkrati pa naj bi se angaži-ralo intelektualno proucevanje odnosa med de-lom in kapitalom. Vir: Agencija za promocijo, znanosti, kreativnosti in inovativnosti 7. Krkin teden humanosti in prostovoljstva Tudi letos so Krkini sodelavci v Krkinem tednu humanosti in prostovoljstva, ki so ga organizirali že sedmic zapored, pomagali ljudem v stiski ter krepili vrednote prostovoljstva, humanosti in medsebojne pomoci po vsej Sloveniji pa tudi šir-še. Vsako leto se akciji pridruži tudi vse vec sode-lavcev iz podjetij in predstavništev v tujini. Pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas se je tako med 9. in 14. aprilom dobrodelnih dejavnosti udeležilo 1100 sodelavcev prostovoljcev. Mnogo krkašev je darovalo kri, številni pa so prispevali oblacila, igrace, obutev, živila, knjige in druge potrebšcine za odrasle in otroke ter hrano za ma-le živali. V tednu dni so darovali 120 litrov krvi, zbrali skoraj 4 tone potrebšcin in 350 kilogramov hrane za male živali. Družili so se s stanovalci 31 domov za starejše ter varovanci in ucenci 10 varstveno-delovnih centrov, šol s prilagojenimi programi ter nekaterih drugih zavodov in usta-nov po vsej Sloveniji. Pomagali so tudi pri ureja-nju okolice v ljubljanskem živalskem vrtu. Dobro-delni teden so 14. aprila zaokrožili z dnevom od-prtih vrat za slušatelje Univerze za tretje življenj-sko obdobje ter za zaposlene v humanitarnih ustanovah, domovih starejših in drugih zavodih, s katerimi sodelujemo v akciji. Vec. Vir: spletna stran Krka Roman Jerala s Kemijskega inštituta med prejemniki prestižnih sub-vencij za priznane razi-skovalce Evropski raziskovalni svet bo 269 višjim razisko-valcem v Evropi namenil 653 milijonov evrov za uresnicitev njihovih ustvarjalnih zamisli, ki bi lah-ko imele velik vpliv na znanost, družbo in gospo-darstvo. Vsak projekt bo prejel do 2,5 milijona evrov podpore. Med prejemniki prestižne sub-vencije za priznane raziskovalce je tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki raz-vija novo generacijo umetnih bionanostruktur. V zadnjih letih so slovenski raziskovalci pod vod-stvom Romana Jerale razvili novo vrsto sintetic-nega proteina, ki se je zmožen sestaviti znotraj celic in tvoriti proteinske kletke. Iznajdba nove metode nacrtovanja proteinskih nanostruktur, ki so jo poimenovali proteinski origami na osnovi obvitih vijacnic, odpira velike možnosti za nadaljnji razvoj in uporabo v znan-stvene in medicinske namene. Vir: spletna stran Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ocena politicnih programov strank glede na DO Državnozborske volitve bodo 3. junija 2018. To bodo tretje predcasne volitve v zgodovini Slove-nije. V koordinacijskem odboru Družbena odgo-vornost, ki ga sestavljajo dr. Rado Bohinc, dr. Stane Pejovnik, mag. Tomaž Poglajen, dr. Ivan Svetlik, dr. Niko Toš in dr. Vito Turk, so se dogovorili, da bodo presojali politicne programe parlamentarnih strank po kriterijih 10 zahtev dru-žbene odgovornosti. Ocena politicnih programov glede na 10 zahtev družbene odgovornosti bo javnosti predstavljena v sredo 9. maja 2018 v prostorih FDV UL, Inštitu-ta za javno mnenje, Soncna soba. Namen presoje politicnih programov je artikulirati kljucna vpra-šanja družbene odgovornosti v kontekstu politic-nih programov in pozornost politike usmeriti ali preusmeriti k reševanju le-teh. Zato vas vabijo, da skupaj presodite politicne programe in zavza-mete stališce do njih. Za vec informacij in tabelo, ki je pripravljena v ta namen in sestavljena tako, da so navpicno razvršcene strukturirane zahteve, vodoravno pa politicne stranke, pišite na druzbe-na.odgovornost.info@gmail.com. Hrana sodi na krožnik, ne v smeti! V Sloveniji vsak posameznik na leto zavrže naj-manj 80 kilogramov hrane, kar je tretjina kuplje-ne oziroma pripravljene hrane. Vrednost zavrže-ne hrane na letni ravni znaša med 200 in 500 eur na gospodinjstvo. Najvec zavržemo kruha, sadja, zelenjave, mlecnih izdelkov in ostankov kuhane hrane. Najpogostejši razlogi so: prevec nakupljenega, preveliko pakiranje, plesnivost in pretecen rok uporabe. Cilj projekta »Hrana sodi na krožnik, ne v smeti!« je zmanjšati in prepreciti nastajanje zavržene in odpadne hrane v obcini Brežice tako v gospodinj-stvih kot v vzgojno-izobraževalnih institucijah in gostinskih obratih. Z nacrtnim nakupovanjem hrane lahko privarcujemo od 200 do 500 eur na leto. Zavedajte se posledic in spremenite svoje nava-de. Pri podjetju Komunala Brežice so pripravili nasvete, kako do manj zavržene hrane, navodila za pravilno shranjevanje živil in recepte. Najdete jih tu. DO v Sloveniji Roman Jerala s Kemijskega inštituta med prejemniki prestiĹľnih subvencij za priznane raziskovalce Predstavitev projekta UMETNOST NA OTIP - SENZORICNA UMETNOST V okviru projekta UMETNOST NA OTIP - SENZORICNA UMETNOST smo v mesecu aprilu 2018 v svet gledališca in opere popeljali skupino 50 slepih in slabovidnih s spremljevalci, ki so imeli možnost spremljati Bellinijevo opero Mesecina od zacetka samih vaj, obiska zakulisja, otipa kostimov in rekvizitov in same izvedbe predstave. V okviru projekta bo natisnjen tudi gledališki list v braj-lici, ki bo služil tako videcim, kakor tudi slepim, kot spo-rocilni medij. Gre za družbeno odgovorno socialno ino-vacijo, kot je v Sloveniji še nismo doživeli. Na pobudo Boruta Ambrožica, predsednika Zveze Slo-venska unija pacientov (krajše; Zveza SUP), clana Sveta invalidov MO Maribor ter predsednika Komisije za raz-voj nevladnih organizacij v MO Maribor je prišlo do so-delovanja Zveze SUP, Medobcinskega društva slepih in slabovidnih Maribor (MDSS Maribor) ter Slovenskega nacionalnega gledališca Maribor (SNG Maribor) v pro-jektu, ki smo ga nosilci projekta poimenovali »SENZORICNA UMETNOST - UMETNOST NA OTIP«. Za-radi svojih omejitev nimajo vsi v družbi enake dostop-nosti do informacij in kulturnih dobrin. Medobcinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor (MDSS MB) je nevladna in neprofitna invalidska organi-zacija, ki deluje v javnem interesu na podrocju sociale, zdravja in kulture ter izvaja programe in storitve za ljudi z okvaro vida. Danes je v Medobcinsko društvo slepih vkljucenih 804 oseb od tega 548 slepih in 247 slabovi-dnih. MDSS Maribor izvaja šest posebnih socialnih pro-gramov za slepe in slabovidne: Preprecevanje in blaže-nje socialnih ter psihicnih posledic izgube vida, Uspo-sabljanje za aktivno življenje slepih in slabovidnih, Pod-pora in usposabljanje slepih in slabovidnih oseb pri uporabi tehnicnih pripomockov, Šport, šah in rekreacija slepih in slabovidnih, Osebna asistenca in pomoc sle-pim in slabovidnim osebam ter Izobraževanje, opisme-njevanje in izvedba kulturnih aktivnosti za slepe in sla-bovidne. Vsak šesti prebivalec Evropske unije trpi za lažjo ali tež-jo obliko invalidnosti, kar pomeni, da se približno 80 milijonov posameznikov pogosto ne more v celoti vklju-citi v družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organi-zacije je skoraj 10 odstotkov oz. 600 milijonov ljudi na svetu invalidnih. Vzpostavljanje družbe, ki vkljucuje vsakogar, ne prinaša samo tržne priložnosti in spodbuja inovacije, pac pa krepi vlogo invalidov, da lahko v celoti uživajo svoje pravice ter v celoti izkoristijo sodelovanje v družbi. Strategija Evropa 2020 nudi okvir za ukrepa-nje, ki zagovarja popolna gospodarsko in družbeno ude-ležbo invalidov. Na podrocju dostopa do fizicnega okolja, prevoza, infor-macijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov ter drugih objektov in storitev še vedno obstajajo velike ovire. Še vedno obstaja mnogo ovir, ki invalidom prepre-cujejo, da bi v celoti uveljavljali svoje temeljne pravice in omejujejo njihove možnosti, da bi enako kot drugi sode-lovali v družbi. Med njimi je tudi pravica do prostega gibanja, do izbire, kje in kako živeti, ter pravica do po-polnega dostopa do rekreacijskih, športnih in kulturnih dejavnosti. Dostopnost ne zajema le dostopa do graje-nega okolja in odprave arhitektonskih ovir, temvec tudi dostop do informacij oz. komunikacij in s tem omogoca invalidu vkljucitev v vse sfere clovekovega življenja, tudi kulturne. S cilji, kako za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh podrocjih življenja, se ukvarja tudi Zakon o izenacevanju možnosti invalidov (ZIMI). V cetrtem odstavku 3. cle-na zakon navaja, da med nacrtovane dejavnosti za zago-tavljanje enakih možnosti spadajo tiste, s katerimi se omogoci, da so razlicni deli družbe in okolja, kot so javne službe, grajeno okolje, blago in storitve, namenjene jav-nosti, informacije, komunikacije ipd., dostopni vsem, predvsem invalidom. V Nacionalnem programu za kultu-ro 2014–2017, ki ga je Vlada RS sprejela 9. 1. 2014, naj-demo v poglavju »Kulturno udejstvovanje« zapisano, da je kultura ogledalo naših vrednot in našega sveta. Zato je treba z ustrezno kulturno politiko omogociti vsem ljudem enake možnosti dostopanja do kulture in njene-ga sooblikovanja. Slednjega se zavedajo tudi v SNG Maribor. Prav zato so sprejeli pobudo sodelujocih partnerjev v projektu »SENZORICNA UMETNOST - UMETNOST NA OTIP«, s katerim na prakticni ravni odpravljamo »komunikacijske ovire«, s katerimi se soocajo slepi in slabovidni. V okviru projekta bomo v svet gledališca in opere popeljali skupi-ne slepih, ki bodo imeli možnost spremljati operno pred-stavo od zacetka samih vaj, obiska zakulisja, otipa kosti-mov in rekvizitov in same izvedbe predstave. V okviru projekta bo natisnjen tudi gledališki list v brajlici, ki bo služil tako videcim, kakor tudi slepim, kot sporocilni me-dij. SNG Maribor še naprej ostaja odprta kulturna ustanova, ki s svojo produkcijo nenehno plemeniti slovenski kul-turni prostor in premika meje mogocega, ne samo v uprizoritveni umetnosti, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, kreativnostjo ali s svojim družbenim angažma-jem. SNG Maribor ki pod eno streho združuje Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srecanje, je prostor srecevanj ljudi, idej ter sobivanja razlicnih dialogov, jezi-kov, kultur in uprizoritvenih poetik ter zatocišce duha in promotor novih idej za naš boljši jutri«. Borut Ambrožic, pobudnik in vodja projekta Sprejet Zakon o nevladnih organizacijah Parlament je 20.3.2018 sprejel Zakon o nevladnih organizacijah. V veljavo bo predvidoma stopil sredi aprila. KAJ PRINAŠA? . Jasno definicijo, koga lahko štejemo za nevladno organizacijo in koga ne, . vzpostavitev posebnega proracunskega sklada za razvoj NVO, kamor se avtomatsko steka ne(u)-porabljeni del dohodninskih donacij (trenutno gre za cca. 5 mio evrov letno), . vsem nevladnim organizacijam ne glede na podrocje njihovega delovanja omogoca pridobitev sta-tusa delovanja v javnem interesu (to možnost so doslej imela samo društva), . nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, po novem porocajo ministrstvu vsako dve leti in ne vec letno, . poenostavitev porocanja nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, tako da jim ne bo potrebno pošiljati vec obsežnih porocil s prilogami, temvec samo dokazila o dosega-nju predpisanih dosežkov, . nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, imajo prednost na javnih razpi-sih iz državnega proracuna, . enotno (spletno dostopno) evidenco vseh nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, . pravno podlago za javne razpise, namenjene razvoju in podpori nevladnih organizacij, . jasno zakonska opredelitev horizontalnih mrež, regionalnih sticišc in vsebinskih mrež, kar pomeni tudi doloceno priznanje pomembnosti njihovega položaja pri razvoju NVO, . nalaga vladi redno pripravo strategij razvoja NVO in programov razvojnih ukrepov. Zakon ima dolgo brado, pobude zanj so stare vec kot deset let, a je šele aktualni minister za javno upravo prepoznal pomembnost zakona in ga vkljucil v svoj program. Pripravljalo se ga je tri leta, za izhodišce je bil vzet osnutek, ki je bil pod koordinacijo CNVOS pripravljen znotraj nevladnega sektorja v 2012, sam postopek pa je Služba za NVO z ministrstva peljala zelo in zgledno odprto in vkljucujoce, tudi delovna skupina je bila sestavljena pol-pol, pol nevladnikov, pol predstavnikov ministrstev. Pomembno dopolnitev je zakon dobil v parlamentarni proceduri. Izvorni vladni predlog ni vseboval ustanovitve proracunskega sklada, ker mu je odlocno nasprotovalo financno ministrstvo, temvec je nekako kompromisno samo govoril o tem, da se na proracunskih postavkah pristojnega ministrstva zagotavljajo sredstva za razvojne ukrepe. Tem je zato grozilo, da bodo ostajali nerealizirani, kot se to pogosto zgodi ukrepom, za katere se vnaprej ne zagotovi proracunskih sredstev. Na državni zbor je bila zato naslovljena skupna nevladniška pobuda, da se zakon amandmira. Za sprejem dopolnila se je v parlamentu zelo odlocno zavzel in angažiral poslanec Jani Möderndorfer, z njim je naposled soglašalo tudi ministrstvo za javno upravo, tako da ga je potem maticno delovno telo pred tremi tedni z glasovi vseh koalicijskih clanov tudi soglasno potrdilo. Dopolnjen predlog je moral nato prestati še dve glasovanji celotnega državnega zbora. Nasprotovali so mu samo poslanci SDS, ki so v drugem branju celo predlagali amandma, s katerim bi sklad za razvoj NVO iz zakona zopet izpadel. A neuspešno, saj jih ni podprla nobena druga poslanska skupina. Vir: CNVOS Prihodnost razvoja nevladnih organizacij O vlogi, delovanju in regulaciji nevladnih organizacij je tekla beseda na okrogli mizi, ki je 4. aprila 2018 v organizaciji Zavoda 14 potekala v prostorih Fakultete za upravo UL. Razlicni deležniki so na dogodku predstavili svoje poglede na trenutno stanje, ureditev podrocja nevladnih organizacij s svežim Zakonom o nevladnih organizacijah ter izpostavili kljucne priložnosti in izzive razvoja sloven-skega nevladnega sektorja v bližnji prihodnosti. Na dogodku je uvodoma glavni gost Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, povedal, da so po njegovem mnenju nevladne organizacije pretirano podcenjene, saj je nevladni sektor kljucni segment, ki družbi kaže kompas in nastavlja ogledalo. Zato je minister zadovoljen, da je bil sprejet nov zakon, ki v podrocje prinaša vec reda. Želja ministra je, da se nevladni sektor pricne med seboj povezovati, se financirati iz razlicnih virov, postati bolj profesionalen in mocnejši. V okviru omizja z naslovom »Kako do opolnomocenja in transparentnosti delovanja nevladnih orga-nizacij?«, ki ga je povezoval Gregor Plantaric iz Zavoda 14, so sodelovali Anita Ogulin, Zveza prijate-ljev mladine Ljubljana Moste Polje, Goran Forbici, direktor CNVOS, Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, Breda Krašna, Zveza prijateljev mladine Slovenije, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Erika Lencic Stojanovic, vodja služba za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, in Jani Möderndorfer, poslanec Državnega zbora RS. Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, je poudarila, da ves cas razvoja Slove-nije ugotavlja, da nevladni sektor v državi predstavlja nov socialni steber. V tem casu so na Zvezi poda-li že 40 pobud za sistemske spremembe, ki niso bile uslišane, zato je hvaležna za nov zakon. Poudarila je tudi izjemno odgovornost Zveze do prejemnikov pomoci na eni strani in donatorjev na drugi. Celo-ten nevladni sektor je pozvala, da postane povsem odkrit pri prikazovanju stroškov svojega delovanja, saj se o tem sedaj ne govori predvsem iz strahu, da bi izgubili donatorje. Izpostavila je tudi problem birokratizacije, ki jo nevladni sektor ne zmore, in kot primer navedla, da je za prejetih 800 evrov sred-stev potrebno napisati 70 strani porocila. Goran Forbici, direktor CNVOS, je ocenil, da novi zakon daje dobro podlago za prihodnji razvoj nevla-dnega sektorja in da je potrebno vlagati ne le v samo dejavnost organizacij, ampak tudi v infrastruktu-ro in razvoj. Po njegovem mora biti cilj, da je sektor cim bolj profesionaliziran, saj praksa iz tujine kaže, da vec ko imajo nevladne organizacije zaposlenih ljudi, vec imajo tudi prostovoljcev. Poudaril je, da na podrocju športa, kulture, socialnega varstva, clovekovih pravic, dela z otroki država že dobro sodeluje za nevladnimi organizacijami, podrocje dolgotrajne oskrbe pa je še vedno zelo perece. Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, je menila, da so prostovoljne organizacije izjemen potencial za državo in predstavljajo zdravo socialno jedro države. Navedla je primer bolniških združenj, ki pomembno prispevajo k blaženju stisk ljudi ter posledicno k temu, da ima država manj stroškov z zdravstvom. Poudarila je, da je v okviru nevladnih organizacij ogromno prenosa znanja ter drugih neizmerljivih ucinkov, ki državo bogatijo. Po njeni oceni pa se žal nevladne organizacije prepo-gosto obravnava kot nekoga, ki hoce državo izkoristiti, zato je pozvala k tvornemu sodelovanju, ki bo ustvarilo zaupanje. Breda Krašna, Zveza prijateljev mladine Slovenije, je predstavila svojo Zvezo in izpostavila, da za nje-no delovanje potrebujejo profesionalen kader, za katerega ni dostojno in dopustno, da prejema mini-malno placo. Opozorila je na birokratizacijo delovanja in poudarila, da se pri njih od desetih zaposle-nih kar osem ukvarja s pripravo porocil in evidenc. Povedala je tudi, da se Zveza prijateljev mladine v preteklosti ni toliko ukvarjala s humanitarnostjo, kot se sedaj. Podprla je idejo, da se o delovanju ne-vladnih organizacij izobražuje – ne le na fakultetah, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah. Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je izrazil zadovoljstvo glede spre-jetja novega zakona, ki je bil pripravljen v partnerskem odnosu in v državnem zboru sprejet soglasno. Država je po njegovem s tem priznala družbeno korist organizacij, ki delujejo na razlicnih podrocjih. Povedal je, da so zakon pripravljali dve leti, saj je pri nastanku sodelovalo veliko deležnikov. Po njego-vem je novi zakon podlaga, da vlada sprejme strategijo razvoja o tem, kako vidi javni interes v okviru nevladnih organizacij. Nevladne organizacije je pozval, da s prejemom sredstev na osnovi novega za-kona pokažejo tudi svojo odgovornost. Poudaril je tudi, da kakršnikoli pritiski na nevladne organizacije niso primerni, saj le-te niso podaljšana roka države. Erika Lencic Stojanovic, vodja služba za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, je predstavila, kako je nastajal zakon in povedala, da je bila participativnost ena od vrednot, ki so jih vo-dile pri njegovi pripravi. Povedala je, da zakon daje realen okvir za uresnicevanje strategije. Nevladne organizacije je povabila, da se obrnejo na njihovo službo, da jim ta pomaga pri njihovem delovanju oz. uvajanju sprememb, saj je pomembno, da se povezujejo. Jani Möderndorfer, poslanec Državnega zbora, je kot vlagatelj predloga novega zakona v državnem zboru nevladne organizacije pozval, naj se na poslance ne obracajo samo, kadar imajo probleme, am-pak naj skrbijo za stalno promocijo svojih aktivnosti, ker je pomembno izobraževati o tem, da njihovi programi niso samo dobrodelni, ampak clovekoljubni, izobraževalni, preventivni… Po njegovem je po-trebno prenehati razlikovati med bolj in manj pomembnimi nevladnimi organizacijami ali jih locevati politicno, saj niso od nikogar. Javnost mora po njegovem prepricanju zaceti razumeti in sprejemati tudi dejstvo, da pri delovanju nevladnih organizacij nastajajo stroški. Nevladne organizacije (NVO) predstavljajo pomemben segment slovenske družbe in kljucno vplivajo na družbeno povezanost, solidarnost ter imajo potencial za nadaljnji razvoj. Obstojeca široka mreža NVO v Sloveniji, pestrost njihovih organizacijskih oblik, kadrovski (profesionalni in predvsem prostovoljski) potencial ter lastni financni viri predstavljajo dobro osnovo za širitev obsega socialnih in drugih stori-tev v skladu s potrebami prebivalcev ter za delen prenos teh storitev iz javnega v nevladni sektor. Zara-di izjemnega pomena NVO v družbi pa je potreba po zakonski ureditvi njihovega delovanja nujna, saj bomo le tako lahko zagotovili boljšo povezanost in ucinkovitost njihovega delovanja ter krepitev in optimizacijo sodelovanja z državo. Z omizjem so želeli predstaviti poglede razlicnih deležnikov na pre-dlagano ureditev podrocja NVO, ki je predvidena v Zakona o nevladnih organizacijah ter izpostaviti kljucne priložnosti in izzive razvoja slovenskega nevladnega sektorja v bližnji prihodnosti. Zavod 14, zavod za sožitje in napredek IOCTI (intenzivno usposabljanje za organizacijske sistemske postavitve) je celovit program usposablja-nja z inovativnimi sistemskimi orodji za uporabo pri svetovalnih dejavnostih, nacrtovanju upravljanja sprememb in razvojnih procesih v podjetjih, ustanovah, skupinah in posameznikih. Dogodek s prvovrstnimi mednarodnimi trenerji in udeleženci iz vsega sveta ponuja enkratno prilož-nost za izredno bogato in globoko izmenjavo znanja, izkušenj in pristopov. Prvi IOCTI je bil organiziran leta 2004 v Amsterdamu, njegov pobudnik in vodja je bil Jan Jacob Stam, ustanovitelj nizozemskega Inštituta Bert Hellinger. Tudi drugo srecanje, leta 2006, se je odvijalo tam. Leta 2008 in 2010 je bila država gostiteljica Mehika, na celu s Katio del Rivero, direktorico podjetja Visión Sistémica. Leta 2012 je dogodek potekal v Baskiji, njegov vodja pa je bil Guillermo Etchegaray, direktor podjetja Geiser Works. V letu 2014 in 2016 se je lokacija preselila v Južno Ameriko. V Urugvaju je IOCTI organizirala in vodila skupina Foco Sistémico. Takrat smo govorili o "odprtem IOCTI-ju, odprtem za dialog v svetu, ki nas spreminja". Ob koncu dogodka smo spoznali, da se IOCTI spreminja. V letu 2018, v casu globoke in razvojne preobrazbe, bo IOCTI doživel svojo 8. razlicico. Inštitut za sistemske postavitve je organizator tega velikega dogodka v osrcju Evrope, v Sloveniji na Bledu od 7. do 14. oktobra 2018. Vir: Inštitut za sistemske postavitve in IOCTI 2018 Marko, ste pisatelj, kipar, geomant, mož, oce, de-dek, predsednik društva in še marsikaj. Kako za-znavate trenutne spremembe v svetu in v naravi? Opozarjam, da se s svojim zaznavanjem ne prilaga-jam utecenim normam. Vidim, da je prostor v kate-rem živimo, kot civilizacija domala izpraznjen. Je komaj kaj vec kot prazna lupina. Izpraznili smo ga s svojim nacinom življenja, ki že davno ni vec povezan s pretoki resnicnosti. Gibljemo se v lastnem umsko ustvarjenem prostoru, življenje pa vedno bolj tece mimo nas. Od tod ti nenavadni, pogosto grozljivi pojavi, kot so zdajšnje vojne ali nesrece v naravi. Kaj bi sporocili bralcem, kakšen odnos do narave naj vzpostavimo, da bo vsem lažje živeti? Naravo je treba cisto na novo opaziti in ji nameniti našo pozornost in srcno ljubezen. Narava je tisoc-krat vec, kot si mislimo. Je živo in inteligentno bitje in Zemlja seveda tudi. To so modra, milijarde let stara bitja in predvsem jim je treba prisluhniti, tudi ponovno odkriti svoje mesto znotraj njunega orga-nizma. Ali so transformacije v tem casu kaj posebnega, ali je to le del procesa življenja narave in s tem tudi cloveka? V naravi se res vsak trenutek nekaj spreminja. Ob-stajajo pa daljnosežne spremembe, ko se menjajo cikli, znotraj katerih se odvija razvoj Zemlje, in s tem se tudi vzpostavljajo pogoji cloveške eksistence. Moj uvid pravi, da se nahajamo sredi takšne menjave dveh makro-ciklusov. Dolgo obdobje hierarhicnega reda v družbi in vesolju, ki ga zaznamujejo sile moškega principa, se umika. V ospredje prihaja žensko pocelo, temeljece na srcnih vrednotah in horizontalni vse-vkljucujoci ureditvi sveta. Meje med vidnimi in nevidnimi svetovi padajo, s cimer se odpirajo možnosti, da se Zemlja in z njo cloveštvo vzpostavi kot prostor miru in sožitja razlicnih svetov in bitij. Kaj trenutno pocnete, kaj ste napisali pred krat-kim? V tisk dajem dve knjigi, napisani lani in letos pozimi. Namen "Slovenije cudežne" je na 540 straneh veli-kega formata pokazati Slovenijo v njeni vec-dimenzionalni postavi na poti od pokrajine do po-krajine in od kraj do kraja vzdolž treh osi izvirajocih iz pravzorca Triglava – potem pa še vzdolž novo odkrite "modre osi", ki Slovenijo precka diagonalno od Gorickega do Benetk. Druga knjiga "Zemlja se spreminja in mi z njo" je nekakšen strip, kjer rišem in komentiram svoje sanje med letoma 1997 in 2017, tiste, ki se nanašajo na omenjene spremem-be pri menjavi obeh makro-ciklov. Veliko potujete po svetu, kakšne kulturne razlike zaznavate in kje bolj spoštujejo naravo? Ne morem lociti. Kamor pridem po svetu, povsod najdem mocne pešcice ljudi, ki sledijo spremem-bam in so pripravljeni pomagati pri prehodu. Zakaj radi živite v Sloveniji? Slovenijo obcutim kot svoj dom in skušam narediti vse, kar morem, da bi bila uglašena s kozmicnimi premiki, ki zaznamujejo naš cas. Vodite Društvo za sožitje cloveka, narave in pro-stora VITAAA, kaj pocnete v njem? Naša dejavnost obstaja iz casa slovenske osamo-svojitve. Od tedaj smo izvedli okrog 180 delavnic zdravljenja prostora domala povsod po Sloveniji. S pojmom zdravljenja prostora mislim na preobrazbo travm in blokad, ki so domovino zaznamovale v bližnji in daljni preteklosti. Skoraj vsako leto izkleše-mo in postavimo tudi kakšno kompozicijo akupunk-turnih kamnov. Njihov namen je aktivirati ustvarjal-ne potenciale krajev in pokrajin – tam seveda, kjer smo povabljeni. Zadnja knjiga, ki smo jo izdali, je moje "Vesolje cloveškega telesa". Tudi šolamo odra-sle za poglobljen odnos do Zemlje in njenih bitij. Vsa vaša družina se nekako povezuje z naravo - kaj se lahko naucimo še od drugih vaših družinskih clanov? Naj omenim delo svoje in Marikine hcerke Ane. Že od malega se zna pogovarjati z bitji drugih razsežno-sti. Njena zadnja knjiga, ki je izšla pri Beletrini, se imenuje "Zemlja nas ljubi". Zapisala je pisma razlic-nih krajev po svetu, naslovljena na cloveški rod. Bi-tja razlicnih krajev potrjujejo, da imajo cloveka radi in obžalujejo, da clovek sam ne pozna in ne živi svo-jih lastnih kvalitet. Ste zadovoljni s tem, kar ste naredili doslej? Ce bi še enkrat lahko izbirali med odlocitvami, bi kaj na-redili drugace in, ce da, kako? Skušam biti odgovoren do svojega življenja in se hkrati zavedam, da so nepopolnosti, ki se mi dogaja-jo. priložnost za ucenje in za rast. Nicesar ne bi spre-menil. Ali vam je kdaj žal, da ste oblikovali grb RS? Vaše delo je veliko vec grba, ki se ga izkorišca, tudi za politicna obracunavanja. Komu to koristi? Sto procentno stojim za grbom kakršen je. Uteme- ljen je na mojih poglabljanjih v bistvo Slovenije in po drugi strani na zamisli arhitekta Jožeta Plecnika, da Triglav postane simbol slovenskega prostora. Leta 1936 je dal grb s Triglavom izklesati na hrbtu plašca Madone, ki stoji pred župno cerkvijo na Ble-du. Le da je pri njemu nad Triglavom ena sama še-sterokraka zvezda, jaz pa sem se odlocil za tri, kot so na grbu Celjskih grofov. Predvsem sem se ukvar-jal z geometricno kompozicijo grba, ki zagotavlja, da sta v slovenskem prostoru Nebo in Zemlja nelo-cljivo povezana med sabo kot zagotovilo trajnostne srece za vsa bitja. Od osamosvojitve naprej sem naredil okrog 180 delavnic s kraji in pokrajinami na domala vseh koncih Slovenije, da bi bila vsebina, ki jo oznacuje grb cim bolj ozemljena. Ostra nasproto-vanja in poskuse spreminjanja grba vidim pozitivno. Moje vec kot pol stoletne izkušnje z umetnostjo pravijo, da je grb na svojem mestu, ker se ga kar naprej hoce nekdo znebiti. Kaj bo vaš naslednji projekt, kje vas najdemo? Do novembra sem ves cas na poti okrog svojih projek-tov – z vmesnimi kratkimi postanki doma. Najvec je delavnic za prenovo matrike miru. Letos sem jih že vodil v Indiji (Auroville), v Izraelu na Golanski plano-ti, v Nijmegnu na Nizozemskem in Freiburgu v Nem-ciji. Naslednja pa je v Moskvi. IRDO intervju: Marko Pogacnik »Narava je tisockrat vec, kot si mislimo« Marko Pogacnik je bil 5. februarja 2016 imenovan za 56. Unescovega umetnika za mir. Naziv je prejel v Parizu ob posebni slovesnosti na ministrstvu za kulturo iz rok aktualne direktorice Unesca Irine Bo-kove. Z ženo Mariko in hcerami Ajro, Nike in Ano je razvil novo umetniško prakso, imenova-no »litopunktura«, v kateri postavlja kamnite stebre na izbrane tocke v zakljuceni pokrajini. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. Je obliko-valec grba Republike Slovenije. Integralna serija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje ka-lupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja. Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi praksami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, praviloma vsak dan od ponedeljka do petka. S po-membnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integralnih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela raz-voja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Inte-gral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cim vec gradiv o Integralni zeleni Slo-veniji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko prispeva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Integralna Zelena Slovenija V nedeljo, 22. aprila, smo tudi v Sloveniji obeležili mednarodni dan Zemlje. Letošnje leto je Evropska unija razglasila za Evropsko leto kulturne dedišcine. V integralnem duhu povezujemo obe pobudi in predstavljamo razmišljanje o vlogi kulture in kulturne dedišcine v trajnostnem razvoju. Pri tem gradi-mo tudi na predhodnih prispevkih o integralnem zelenem razvoju, zlasti od 38. nadaljevanja dalje, ko raziskujemo potenciale »vzhodnega« sveta, v katerem sta kljucna kultura in ozavešcenost (ali duhov-nost). Kriticno stanje okolja danes in še slabši obeti za prihodnost narekujejo iskanje in povezovanje vseh potencialov za trajnostni razvoj. Kot smo že veckrat povzeli po profesorjih Lessemu in Schieffer-ju, je prevladujoca ekonomska in razvojna paradigma izrazito zanemarila možnosti in zapostavila vlo-go »vzhodne« in tudi »južne« sfere (narava in skupnost). Prevladujoci razvojni model torej vsebuje neravnotežje, zaradi katerega ne more biti trajnosten niti na dolgi rok uspešen. Kot na primer kažejo podatki o okoljskem odtisu, razvite države (vkljucno s Slovenijo) dosegamo blaginjo (višjo raven dru-žbenega in gospodarskega razvoja) s cedalje vecjim obremenjevanjem okolja, države v razvoju pa se po nas »zgledujejo«. Trajnostni razvoj - razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjega cloveškega rodu, ne da bi pri tem ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe - po prvotnem konceptu obsega uravnotežen razvoj gospodarstva, družbe in okolja. Zlasti v novejšem casu pa najdemo tudi pojmovanja, v katerih se poleg klasicnih treh poudarja tudi kulturno razsežnost. Vec znanstvenikov in institucij na podrocju trajnostnega razvoja je predlagalo, da se razsežnostim traj-nostnega razvoja doda še cetrto, saj kaže, da dosedanje tri ne morejo v zadostni meri odraziti kom-pleksnosti sodobne družbe. Tako je bilo na primer na podlagi delovanja Agende 21 za kulturo in Zdru-ženja mest in lokalnih vlad leta 2010 uradno predlagano, da se kultura obravnava kot cetrti steber (razsežnost) paradigme trajnostnega razvoja, poleg gospodarske rasti, socialne vkljucenosti in okoljske uravnoteženosti. Kultura namrec na koncu oblikuje, kaj menimo s trajnostnim razvojem, in doloca, kako ljudje delujejo v svetu. Odnos med kulturo in trajnostnim razvojem se obravnava v dveh pome-nih: kot razvoj samega kulturnega sektorja (npr. dedišcina, kulturne industrije, obrti, kulturni turizem) in z zagotovitvijo ustreznega mesta kulturi v vseh javnih politikah, še zlasti tistih, ki so povezane z vzgojo in izobraževanjem, gospodarstvom, znanostjo, komuniciranjem, okoljem, socialno vkljucenos-tjo in mednarodnim sodelovanjem. Kultura v vsej svoji razlicnosti je nujna za odziv na aktualne dru-žbene izzive cloveštva. Ustvarjalnost je prepoznana kot neizcrpen vir, ki hrani gospodarstvo in družbo. V letih 2011 do 2014 je potekal projekt Kulturni kapital šteje (CCC - Cultural Capital Counts) programa Srednja Evropa (financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj). Slovenska partnerja v projektu sta bila Lokalna turisticna organizacija Bovec in Razvojni center Srca Slovenije. Kot je zapisano v pred-stavitvi partnerjev na spletni strani projekta: . V prizadevanju, da bi v Bovški deželi ohranili naravno in kulturno dedišcino, je dolina Soce s pro-jektom Zgodbe Soce leta 2008 postala »Evropska destinacija odlicnosti«. . Rdeca nit obmocja Srce Slovenije je vsekakor izjemno bogata kulturna dedišcina in naravne vre-dnote. Eden od rezultatov projekta je bil tudi Strategija kulturnih virov za trajnostni razvoj regij. Avtorji stra-tegije ugotavljajo, da je bila Konvencija Unesca o varovanju nesnovne kulturne dedišcine iz leta 2003, poleg omembe pomembnosti nesnovne kulturne dedišcine kot temeljnega vodila raznolikosti kulturnih identitet, prelomna z izjavo o ekonomskem potencialu dedišcine kot jamstvu za trajnostni razvoj. Regionalni razvoj, ki temelji na nesnovni dedišcini, odpira nove priložnosti za razvoj podjetniš-tva in inovacij ter obcutno izboljšuje kakovost življenja, saj izhaja iz ljudi in njihovih potencialov. Kon-cept CCC (Cultural Capital Counts - Kulturni kapital šteje) razširja ekonomsko teorijo v prakticni pristop z namenom doseci trajnostno ekonomsko dinamiko z upoštevanjem regionalnih naravnih virov. Bovško deželo in Srce Slovenije lahko, podobno kot Solcavsko (ena od prvih EDEN destinacij v Sloveni-ji), štejemo za mednarodno pripoznane primere povezovanja kulturne dedišcine in trajnostnega raz-voja na lokalni in regijski ravni, ki so nastajali tudi s sredstvi evropskih in drugih mednarodnih progra-mov. Koncept pametne integracije politik EU za trajnostni razvoj, ki smo mu posvetili 45. nadaljevanje, nujno vkljucuje tudi politiko oživljanja kulturne dedišcine. Po drugi strani pa lahko dedišcino fužinar-stva in druge kulturnozgodovinske vplive v povezavi z naravnim bogastvom prepoznamo v današnjem izjemnem uspehu visokotehnološkega podjetja z notranjim lastništvom Domel iz Železnikov – global-nega razvojnega dobavitelja energetsko in snovno ucinkovitih elektromotornih pogonov in kompo-nent. In kako bomo soustvarili vec takih uspešnih primerov, ki so omenjeni zgoraj? Prav gotovo moramo zaceti tudi z najmlajšimi. Tako kot v vrtcu Otona Župancica Slovenska Bistrica, kjer so v simpaticni knji-žici »Kaj se kuha pod Pohorjem« v slovenskem in angleškem jeziku predstavili projekt Živa dedišcina. Iz pozabe so iztrgali recepte za tipicne jedi svojega okolja, ob tem pa zapisali tudi globoke misli, kot je naslednja: »Naši predniki so živeli v tesni povezanosti z okoljem. Spoštovali so življenje pokrajine in z njo ravnali gospodarno, tudi za prihodnje rodove. Njihov odnos do okolja je bil živ, saj prostor in nara-va nista le ekonomska in biološka kategorija, temvec živ organizem prepletenih procesov, ki obstaja in se razvija v soodvisnosti.« Podobno je UNESCO ASP mreža šol Slovenije opredelila, da koncept trajnostnega razvoja pokriva kljucna podrocja, kot so družba, okolje in gospodarstvo, ter kulturo kot temeljno vrednoto. Vrednote, raznolikost, znanje, jeziki in svetovni nazori, povezani s kulturo, pa vplivajo na to, na kakšen nacin se izobraževanje za trajnostni razvoj izvaja v posameznih nacionalnih okvirih. Zakljucimo lahko, da poleg okoljske, gospodarske in družbene tudi kulturna razsežnost prispeva k uve-ljavitvi paradigme trajnostnega razvoja, ne nazadnje s prispevki k zelenemu gospodarstvu. Ta zaklju-cek še posebej podpira teoretski okvir integralnega razvoja in integralne ekonomije, ki izhaja iz temelj-ne predpostavke, da mora vsak socialni sistem za vzpostavitev in ohranjanje trajnosti najti dinamicno ravnotežje med svojimi štirimi medsebojno podpornimi in neodvisnimi sferami/sektorji ali sveto-vi« (Jug: sfera narave in skupnosti, Vzhod: kultura in ozavešcenost ali duhovnost, Sever: znanost in tehnologija, Zahod: finance in podjetništvo) in svojim »središcem« (moralnim jedrom). Na tej osnovi mora vsaka kultura razviti sebi lasten ekonomski model, ki naj bo integralen in trajnosten (z zelenim gospodarstvom), da bo lahko dolgorocno vzdržen. Integralno zeleno ekonomijo smo v sodelovanju z avtorjema integralne ekonomije nekako „prevedli“ v politike trajnostnega razvoja, s tem da le-tega opredelimo s štirimi razsežnostmi (tudi kulturno) in posebej poudarimo vrednote trajnostnosti in dru-žbene odgovornosti. Teoretski okvir integralne ekonomije omogoca povezovanje zelenega gospodar-stva z drugimi perspektivnimi razvojnimi usmeritvami strategije Evropa 2020 v celosten model za nov pristop v gospodarstvu, utemeljen na temeljnih vrednotah slovenske in evropske kulturne dedišcine. V slovenski kulturni tradiciji najdemo odlicne primere gospodarnega ravnanja z viri, na kar je v 33. na-daljevanju opozorila dr. Nevenka Bogataj, tudi soavtorica knjige o Integralni zeleni Sloveniji: ti primeri izvirajo iz vzorcev delovanja skupnosti (družina, kraj) in iz opazovanja, upoštevanja, rabe narave. Ker imamo dolgo tradicijo zlasti v trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ne preseneca, da je gozdarska stroka tudi med pionirji v preucevanju in udejanjanju nacel trajnostnega razvoja, pa tudi v ozavešca-nju o njih. Gospodarno ravnanje z viri je torej tisti del slovenske tradicije, ki še upošteva nekdanjo odvisnost od naravnih razmer. Tradicije, ki jo v razlicnih dejavnostih, projektih, programih odkrivamo in povezuje-mo z gospodarskimi nacrti svojega okolja. S posebno skrbjo tudi v študijskih krožkih, ki jih vodi Andra-goški center Slovenije in so znacilni po samoorganizaciji in vezeh z lokalnim okoljem oziroma domaco kulturo. Med primeri, ki so opisani v citirani knjižici o študijskih krožkih, je mednarodno priznanje do-seglo tudi Solcavsko kot »Evropska destinacija odlicnosti«. Ob letošnjem dnevu Zemlje se študijski krožki - ob svoji 25. letnici in skupaj s kulturno in naravno de-dišcino Slovenije, ki jo odkrivajo in oživljajo za trajnostno prihodnost - predstavljajo na Jakopicevem sprehajališcu v Tivoliju v Ljubljani: razstava Študijski krožki v slovenskem pro-storu. Dr. Darja Piciga Kultura kot cetrta razsežnost trajnostnega razvoja Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti«, spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK, ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim, tudi nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Lahko na kratko predstaviš svoj projekt, s ka-terim si se udeležila programa Ferfl. Programa Ferfl sem se udeležila z idejo o odpr-tju hiše strahov v Ljubljani. Prvotna ideja je šla v smeri najema prostora, v katerem bi vzpostavili hišo strahov, ki bi predstavljala lokalne temacne zgodbe. Prva sezona bi bila tako vezana na te-matiko povodnega moža. Predavanja, delavnice in mentorstvo v okviru Ferfla so nas pripeljali do izvedbe pop-up dogodka avgusta lani, imenova-nega Slepa ulca, ki smo ga izvedli v prostorih MC Ulca. Drugi dogodek smo izvedli v rovih pod starim Kranjem v sodelovanju z Zavodom za tu-rizem in kulturo Kranj, prav tako lani. Na dogod-kih smo testirali svoje ideje in odzive obiskoval-cev, ki so bili v vecini primerov zelo spodbudni. Kje si slišala za program Ferfl in kaj te je prepri-calo, da si se udeležila Start up vikenda oziro-ma Natecaja? Program Ferfl in Natecaj sem našla na spletu, ko sem brskala za informacije o tecajih podjetniš-tva in podjetniških dogodkih. Start up vikenda in Natecaja sem se udeležila, ker je bila realiza-cija moje poslovne ideje moja velika želja. Na podlagi opisa Ferfla sem namrec sklepala, da bi mi lahko ponudil uporabna znanja in vešcine. Kakšna so bila tvoja pricakovanja o programu? Nisem imela posebnih pricakovanj, sem si pa želela, da mi pomaga skristalizirati ideje o tem, kako vse skupaj zaceti. Ste se s clani ekipe že od prej poznali, oziroma kje ste se spoznali? Na Natecaj sem se prijavila sama; ko pa je bila moja ideja sprejeta, sem k sodelovanju v pro-gramu Ferfl povabila svoje prijatelje. Od prvot-ne ekipe, ki se je udeležila Ferfla, sem v projek-tu ostala samo jaz, so se mi pa pridružili novi clani, entuziasti iz podrocja uprizoritvenih umetnosti. Kaj ti je bilo najbolj všec v Podjetniški šoli? Katero predavanje in predavatelja si si najbolj zapomnila? V Podjetniški šoli so mi bile najbolj všec doma-ce naloge, ki smo jih prejemali od mentorja Marka Mauceca, saj nas je to prisililo k akciji. Od predavanj pa sem si najbolj zapomnila tiste-ga o marketingu, ki ga je predavala Nastja Kra-mer. Kaj je bil najvecji dosežek »Hiše strahov« do sedaj? Do sedaj je bil najvecji dosežek razprodan dvo- dnevni dogodek v Kranju, za katerega smo pro-dali 345 vstopnic po ceni 10 evrov na osebo. Najvec pa nam pri tem pomeni pozitivni feed-back obiskovalcev in poslovnih partnerjev. Kaj se trenutno dogaja s projektom in kakšni so nacrti za naprej? S projektom nadaljujemo in smo ravno v fazi snovanja dveh novih dogodkov. Julija bomo izvajali tedenski dogodek v Galeriji Alkatraz na Metelkovi, konec avgusta ali v zacetku septem-bra pa na prostem na Livadi. Preko raznovrst-nih izobraževanj in menjave clanov ekipe smo prvotno idejo hiše strahov prestrukturirali v skupino doživljajskega gledališca. Sedaj tržimo naše dogodke pod skupnim brandom Slepa ulca, po razlicnih prostorih in institucijah. Slepa ulca je projekt doživljajskega oziroma izkustve- nega gledališca. Organiziramo nekajdnevne dogodke, ki obiskovalcem omogocajo pristna, intenzivna in edinstvena doživetja. V razlicnih prostorih, z zanimivo opremo, liki in zaznavni-mi dražljaji eksperimentiramo z obiskovalcevi-mi custvenimi stanji in miselnimi tokovi. V njih vzbujamo neprijetne obcutke in jih popeljemo v raziskovanje lastnih strahov in ostalih custev. V nacrtu imamo izoblikovati dva performansa, za manjše in vecje prostore in jih tržiti Zavo-dom za turizem, kulturnim in turisticnim usta-novam, festivalom in podobno, najprej v Slo-veniji, nato pa tudi v tujini. Kaj bi sporocila vsem, ki se želijo udeležiti Ferfla 2018. Sporocila bi jim, naj se ne bojijo in izogibajo novim izzivom ter naj izkoristijo vse možnosti, ki jim lahko pomagajo na njihovi podjetniški poti. Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Andreja Potocnik Hiša strahov Ideja hiša strahov v Ljubljani je vezana na lokalno legendo o povodnem možu. Obiskovalce bo skozi labirint groze popeljala na izkustveno doživetje z uporabo zvocnih, vizualnih in drugih zaznavnih dra-žljajev. V njej bodo strašili igralci v kostumih in maskah, ki se bodo prilegali tematiki. Z vsemi ome-njenimi elementi bomo pricarali suspenz in zanimivo adrenalinsko izkušnjo ter obiskovalce seznanili z ljudskim izrocilom o mitološkem bitju povodnem možu. Ker povodnega moža najbolj ujezi onesnaže-vanje Ljubljanice in njene okolice, bomo v zgodbo vpletli tudi okoljevarstveni vidik. Nosilka in vodja projekta Hiše strahov je Andreja Potocnik, prav tako pa je z njo našo podjetniško šo-lo Ferfl obiskovala clanica ekipe Daša Tepina. Z Andrejo Potocnik, vodjo skupine Hiša strahov, se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štu-par – Center za izobraževanje Ljubljana. Evropski parlament ZA financ-no podporo civilnodružbenim organizacijam Evropski parlament je pretekli teden z 489 glaso-vi za, 137 proti in 14 vzdržanimi glasovi sprejel resolucijo o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni. Evropski poslanci v resoluciji med drugim poziva-jo Evropsko unijo, naj v proracunu v naslednjem vecletnem financnem okviru, za cas po letu 2020, vzpostavi namenski instrument financira-nja (ki bi ga lahko poimenovali instrument za evropske vrednote) za spodbujanje in zašcito vrednot, zapisanih v clenu 2 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti demokracije, pravne države in temelj-nih pravic, in zanj predvidi raven financiranja, ki bi bila vsaj enaka kot za evropski instrument za demokracijo in clovekove pravice, ki se uporab-lja za podobne namene zunaj meja EU; ter pri-porocajo, naj bo strukturna prednostna naloga instrumenta ustvarjanje zdravega in trajnostnega sektorja organizacij civilne družbe na nacionalni in lokalni ravni, ki bo izpolnjeval naloge ohranja-nja teh vrednot. Dokument v slovenskem jeziku si lahko preberete na tej povezavi. Vir: CNVOS Evropski steber socialnih pravic Na tej spletni strani so zaveze, ki se nanašajo na predlog Evropske komisije. Svet EU, Evropski par-lament in Evropska komisija so namrec novem-bra 2017 na socialnem vrhu za pravicna delovna mesta in rast v Göteborgu razglasili in podpisali evropski steber socialnih pravic. Estonski premier Jüri Ratas je ob podpisu razgla-sitve v imenu Sveta izjavil: „Socialni steber pred-stavlja to, v kar Evropa verjame. Želimo Evropo, ki se bori proti brezposelnosti, revšcini in diskri-minaciji, Evropo, ki mladim in ranljivim zagotavlja enake priložnosti. Socialni steber temelji na naših skupnih vrednotah in bo usmerjal naša prihodnja prizadevanja za pravicnejšo Evropo." Namen socialnega stebra je napredovati na poti do socialne Evrope za vse evropske državljane. Okrepiti želi socialni pravni red in državljanom zagotoviti ucinkovitejše uveljavljanje pravic. Osrednja pozornost je namenjena zaposlovanju in socialnim vidikom ter zagotovitvi evropskega socialnega modela, ki bo kos izzivom 21. stole-tja. Cilj stebra je prispevati k socialnemu napred-ku s podporo poštenim in dobro delujocim tr-gom dela ter sistemom socialnega varstva. Vir: Evropska komisija CSR Europe objavlja seznam dogodkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam dogodkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovor-nosti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene in-formacije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bo-mo z veseljem posredovali. Svetovni simpozij o DO in trajnostnem razvoju Svetovni simpozij o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju bo potekal v Edinburgu v Veliki Britaniji med 27. in 29. junijem 2018. Vec. DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 15.5.2018 Webinar: Introduction to non-financial reporting and investors engagement working groups 23.5.2018 Brussels SDG Summit 2018 30.5.2018 Balkans & Black Sea Cooperation Forum 2018 Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Viktor Orban zmagovito oznanja, da je njegova stranka dobila priložnost, da ubrani Madžarsko. Vidi, da nevarnost prihaja z zahoda, ki povzroca zaton kršcanstva. Nekaj politikov, tudi slovenskih, celo nekdo izmed evropskih poslancev, so take besede toplo pozdravili. Toda knjiga, ki nastaja iz vec mednarodnih raziskav o 4. industrijski revoluciji, govori drugace. Za-ton kršcanstva ni osrednji problem sodobnega in prihajajocega casa. To je sposobnost inovacijsko uspavanih evropskih ljudi in narodov, da bi se soocili z digitalno revolucijo kot novimi tehnicno-tehnološkimi razmerami, ki sesuvajo dosedanje poklice, delovna mesta in zaposlovanje ljudi. Šef srecevanja ekonomistov in politikov v Davosu Klaus Schwab je s svojo knjigo o 4. industrijski revo-luciji, ki je prevedena v slovenšcino, samo eden od številnih avtorjev, ki zelo jasno sporocajo na-slednje: POMEMBNI SO SAMO KAPITAL, ZNANJE IN INOVACIJE, NE LJUDJE NITI NJIHOVI VERSKI ALI DRUGI OBCUTKI IN CUSTVA NITI DRŽAVNE ALI DRUGE MEJE, PA NAJ SO OMREŽENE ALI NE. ZA KA-PITAL, ZNANJE IN INOVACIJE, KI JIH POTREBUJEJO NEOLIBERALNI MONOPOLISTICNI PODJETNIKI, NI MEJA. Viktor Orban in podobni politiki se torej ukvarjajo z napacnimi dilemami. Ne branijo svojih držav in narodov s pravimi sredstvi. Evropa je kot celota komajda dovolj velika za dovolj kapitala, znanja in inovacij, da bi konkurirala na svetovnem trgu glede na dosežke in nevarnosti 4. industrijske revolu-cije, ki je tu, ne v neki daljni prihodnosti. Zato ni slucajno, da se cloveštvo na globalni ravni trudi uveljaviti vrednote družbene odgovornosti, tj. odgovornosti vplivnih za vplive na družbo, etike so-odvisnosti in celovitega pristopa namesto enostranskih in kratkorocnih meril poslovnega in politic-nega odlocanja, tipicnega za sedanji neoliberalni monopolni svetovni družbeno-gospodarski polo-žaj. Niti ni slucajno, da se ZDA in drugi veliki konkurenti Evrope trudijo doseci razdrobitev Evrope. Vsako palicico posebej je pac dosti lažje zlomiti kot celotno butaro, v katero se palicice povežejo. Viktor Orban in podobni torej pomagajo uniciti evropske države, ki so globalno gledano le državi-ce, njihovo preskromno (vase zaprto) znanje in inovativnost, brez katerih za svetovni kapital ne morejo biti zanimive. Brez njih pa ne morejo imeti sodobnega življenja niti prebivalstva. Kot je pred leti pokazal prof. Florida, ljudje s talenti gredo tja, kjer prevladuje toleranca in je zato smisel-no investirati v tehniko in tehnologijo (tudi iz njegovega Pittsburgha z veliko industrijske tradicije, a premalo sodobne tolerance, znacilne za Silicijevo dolino in podobna obmocja). Razmišljanje Orban in podobni v luci 4. industrijske revolucije Avtor: ddr. Matjaž Mulej, zasl. prof., dr., dr. (teorija sistemov in inovacij), UM EPF in IRDO Maribor . Okoljsko vzdržno kmetijstvo Kmetijstvo je sektor, ki so ga na Ministrstvu za okolje in prostor prepoznali kot sektor s potenci-alom za razvoj novih slovenskih LIFE projektov. V Sloveniji so sicer že zbrali nekaj primerov dobre prakse, vendar se želijo pridružiti državam clani-cam, ki uspešno crpajo LIFE sredstva tudi za reše-vanje okoljskih izzivov v kmetij-stvu. Konferenca bo tako namenjena predstavitvi priložnosti, ki jih prinaša program LIFE kmetij-stvu, in spodbujanju reševanja aktualnih okolj-skih problemov skozi LIFE projekte. Program bo omogocal vrsto priložnosti za spoznavanje in so-delovanje ter ustvarjanje novih mednarodnih partnerstev za prihodnje LIFE projekte. Konfe-renca bo potekala 8. in 9. maja 2018 na Brdu pri Kranju. Vir: Portal LIFE Slovenija Poslovna odlicnost Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost (v nadaljevanju: priznanje) je najvišje pri-znanje Republike Slovenije za dosežke na podro-cju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inova-tivnosti. Priznanje spodbuja slovenske organiza-cije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in celovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Rok za prijavo je 29. maj 2018. Vec. Vir: Urad RS za me-roslovje PODIM konferenca 2018 PODIM je najvecji in najvplivnejši start-up dogo-dek v regiji, ki se ga udeležijo štiri kljucne skupine udeležencev. Vsako leto povežejo 800+ start-upov, investitorjev, predstavnikov korporacij in ostalih deležnikov regijskega start-up ekosistema z globalnimi voditelji in misleci ter zagotavljamo ucinkovito platformo za investiranje v najobetav-nejše start-upe v regiji in širše. S povezovanjem globalnega in regionalnega start-up ekosistema prispevajo k razvoju regije Alpe Adria in obmocju Zahodnega Balkana. PODIM konferenca bo pote- Transformacija v trajnostne po-slovne modele Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj z Ekvilib Inštitutom ter IEDC – Poslovna šola Bled, 5. junija organizira tradicionalno mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti. Letos bo osrednja tema konference transformacija iz tradicionalnih v trajnostne mo-dele. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slove-nije Preprecevanje zasvojenosti s spletom in digitalnimi mediji Društvo IndiJanez 17. maja 2018 v Mariboru orga-nizira konferenco z naslovom »Preprecevanje za-svojenosti s spletom in digitalnimi mediji«, ki bo namenjena posebej tistim, ki se pri svojem delu vsakodnevno srecujejo z mladimi. Vir: CNVOS Nacionalni forum o globalnem ucenju ter vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vabita na Nacio-nalni forum o globalnem ucenju ter vzgoji in izo-braževanju za trajnostni razvoj, ki bo potekal 16. maja 2018 na Brdu pri Kranju. Vec. Vir: Ministr-stvo za izobraževanje, znanost in šport O okoljski odgovornosti V okviru Life projekta EcoLex Life »Ozavešcanje o okoljski odgovornosti« bo v torek, 22. maja 2018, v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o okoljski odgovornosti. Na konferenci bodo nago-vorili strokovno javnost in kljucne deležnike, ki so pomembni za izvajanje zakonodaje, povezane z odgovornostjo za okoljsko škodo. Predstavili bodo primere dobrih praks iz Evrope, posebno pozor-nost pa bodo namenili praksam naših sosednjih držav. Vec informacij, program dogodka in prijavni-co najdete na tej povezavi. Udeležba je brezplacna, število mest je omejeno. Vir: CNVOS Dogodki, konference Izobraževanje: Upravljanje raznolikosti v podjetju Organizator Šentprime, partnerja projekta I.D.E.A.S. Innovati-on.Diversity.Equality.Awareness.Success., finan-ciranega s strani Evropske Komisije, Generalnega direktorata za pravosodje in potrošnike vabi na 3. modularno izobraževanje, »UPRAVLJANJE RAZNOLIKOSTI V PODJETJU«. Udeležba na tridnevnemu izobraževanju je brezplacna za enega predstavnika organizaci-je podpisnice Listine raznolikosti. Zaradi vsebine, namenjene razlicnim funkcijam v podjetju, so lahko predstavniki tudi razlicni za posamezen modul. V kolikor bo na voljo še kaj prostih mest, bomo udeležbo omogocili tudi zainteresiranim podpisnikom. Izobraževanje bodo izvedli treh terminih, in sicer: . 9. maj, 2018: ZAKAJ RAZNOLIKOST IN KAKO JO VKLJUCITI V POSLOVNEM MODELU ORGANIZACIJE? GZS, Dimiceva ulica 13, Ljubljana . 18. maj, 2018: IZZIVI IN VKLJUCEVANJE RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN Hiša Evropske Unije, Dunajska cesta 20, Ljublja-na . 31. maj, 2018: STRATEŠKI PRISTOP K UPRAVLJANJU Z RAZ-NOLIKOSTJO (PRIMER BRITISH COUNCIL) Hiša Evropske Unije, Dunajska cesta 20, Ljublja-na Za dodatne informacije so vam na voljo tu. Vec. Vir: Listina raznolikosti Slovenije Dnevnikov izbor Zlata nit 2017 Zakljucna prireditve Zlate niti 2017 se je letos odvila 3. aprila 2018 v Festivalni dvorani Pionir-skega doma v Ljubljani. Zlata nit je po enajstih letih bistveno vec kot samo izbor najboljših zapo-slovalcev. Prerasla je v projekt sodelovanja med podjetji in njihove nenehne rasti, še posebno na podrocju razvoja kadrov. »Do sedaj je v Zlati niti sodelovalo kar 375 razlic- nih podjetij, med finaliste pa se je uvrstilo 98 razlicnih podjetij. 3,79 je povprecna ocena ka-kovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo Zlate niti 2017, ki jo je podalo 7353 zaposlenih. Najvišja je bila v Zlati niti 2014, ko je znašala 3,81, najnižja pa prvo leto izbora, torej v Zlati niti 2007.« To je le nekaj podatkov, ki jih je med drugim v pozdravnem nagovoru udeležen-cem ustvarjalne konference Zlata nit 2017 po-dal Uroš Taljat, vodja Zlate niti 2017. Vseslovenski izbor najboljših zaposlovalcev je v kategoriji malih podjetij za najboljšega prepoz-nal podjetje Intera, ki ga vodi Peter Ladic. V kategoriji srednje velikih podjetij je slavilo pod-jetje RLS merilna tehnika, katerega direktor je Janez Novak, med velikimi podjetji pa je najboljši zaposlovalec A1 pod vodstvom Dejana Turka. Teden vseživljenjskega ucenja (11.-20.maj 2018) TVU usklajujejo na Andragoškem centru Slove-nije in ga prirejajo v sodelovanju s številnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozar-jajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost uce-nja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vlo-ge, ki jih posameznik v svojem življenju prevze-ma. Z brezplacno delavnico Uvodno usposab-ljanje za mentorje v nevladnih organizaci-jah sodelujemo tudi na Slovenski filantropi-ji (prednost pri prijavi imajo organizacije, ki so-delujejo na Veselem dnevu prostovoljstva). Us-posabljanje, ki vam bo pomagalo pri pripravi organizacije na vkljucevanje in vodenje prosto-voljcev, bo potekalo 22. maja na sedežu SF. Pri-javite se tukaj. tvu.jpg Razpisi in priložnosti Predstavitev razpisa LIFE V pomoc prijaviteljem pri pridobivanju nepovrat-nih sredstev programa LIFE organizira Ministr-stvo za okolje in prostor LIFE podrob-no delavnico, ki bo potekala 23. maja 2018 na Gozdarskem inštitut Slovenije v Ljubljani. Na de-lavnici bomo predstavili novosti razpisa LIFE in je namenjena vsem, ki želite v letošnjem letu prija-viti projekt za sofinanciranje iz programa LIFE. Prijave na dogodek bodo odprte v zacetku maja, sprejemali jih bodo preko projektne spletne strani. Vir: portalu LIFE Slovenija Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisnik je Jav-ni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za leto 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev ozi-roma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre-živninski sklad Republike Slovenije Creative Europe - MEDIA Sub-programme: Support for TV Programming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar- jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v progra-mu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 mili-jona evrov. Vec. Vir: razpisi.info Objavljen javni razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odlicnost za leto 2018 Razpis za nacionalno priznanje za poslovno odlic-nost daje poudarke na merila, ki jih organizacije uporabijo na nacin, da dodatno poudarijo dose-ganje odlicnosti s poudarkom na voditeljstvu, di-gitalni transformaciji in uporabi nelinearnih po-slovnih modelih (krožni, eksponentni), ki jim ob hkratni ucinkoviti rabi virov in energije omogoca-jo doseganje vecje poslovne ucinkovitosti, s tem pa ob upoštevanju nacel poslovne odlicnosti tudi vecjo konkurencnost na trgu. Rok za prijavo na javni razpis je 29. maj 2018. Vec. Vir: Urad RS za meroslovje Informativni dan za program Interreg Europe Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo 11. 5. 2018 organizirala nacionalni informativni dan na temo cetrtega javnega razpi-sa medregionalnega programa Interreg Europe, ki bo odprt od 7. maja do 22. junija 2018. Program je v prvi vrsti namenjen nosilcem ali iz-vajalcem javnih politik, ostale institucije so stro-kovna podpora. Osnovno orodje programa je zbi-ranje, analiziranje, razširjanje in prenos izkušenj ter dobrih praks pri oblikovanju in izvajanju jav-nih politik na naslednjih vsebinskih podrocjih: raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, konku-rencnost MSP, nizkoogljicno gospodarstvo, okolje in ucinkovita raba virov. Vec informacij in prijav-nico najdete na eu-skladi. Prijavite se lahko do 7. 5. 2018. Vec. Vir: CNVOS Nova knjiga: Predanost Knjiga govori, kako vam lahko predanost pomaga izkoristiti vaše zmožnosti. Obsedenost s talentom nas odvraca od te preproste resnice. TALENT X TRUD = VEŠCINA; VEŠCINA X TRUD = USPEH. Sklepne misli: . Svojo predanost lahko vzgojite. Od znotraj navzven ali od zunaj navznoter. . Uspeh in sreca nista cisto isto, cetudi sta povezana. Predanost se pojavlja vzporedno z dobrim pocutjem. . Bodite zgled predanosti, tj. strasti in vztrajnosti, a se tudi nekoliko sprostite (npr. z otroci). . Lahko smo tudi prevec predani, optimalna vrednost je sredi obrnjene krivulje U. Vcasih je bolje odnehati kot pretirano vztrajati, se ukvarjati s cim bolj smiselnim. Ni dobro biti premalo predani. . Predanost ni edino, kar šteje. Dobrota je važnejša kot izjemnost. Najpomembnejša lastnost je moralnost (iskrenost in poštenost, da ste vredni zaupanja). Znacaj ima mnogo sestavin. . Intrapersonalni znacaj vsebuje predanost in samonadzor, vešcine upravljanja s seboj, 'vešcine iz življenjepisa'. . Interpersonalni znacaj vkljucuje odnos, socialno inteligenco in samonadzor nad custvi, npr. jezo. 'Vrline iz nagrobnega govora' pomagajo, da se razumete z drugimi ljudmi in ste jim v pomoc. . Intelektualni znacaj vkljucuje radovednost in vnemo. Spodbuja dejavno in odprto povezovanje s svetom idej. . 'Ne vadiš, da bi bila Mozart.' Vsi se soocamo z omejitvami. Biti predan pomeni, da: . se trdno oklepamo zanimivega cilja, ki ima za nas zunanji smisel; . nenehno nacrtno in zahtevno vadimo; . sedemkrat padeš in se osemkrat pobereš; poraz je zelo pomemben dejavnik za razvoj. Nisi genij? Ce genija doloca to, da je zmožen doseci izjemne reci brez truda, res nisi. Ce pa biti genij pomeni, da nenehno garaš in stremiš k popolnosti, si genij. Naslov: Predanost Moc strasti in vztrajnosti v življenju in pri delu Avtorica: Angela Duckworth, Leto izdaje: 2017 Uspešnica New York Timesa Založba: UMco Ljubljana Obseg/št. strani: 413 ISBN/EAN: 9789616954884 Prevajalec: Anja Radaljac Foto: Založba Umco Knjigo, je prebral in posebej za IRDO Mozaik napisal povzetek ddr. Matjaž Mulej. Nova knjiga: "Mala knjiga - velika vsebina" »Projekt »mala KNJIGA – VELIKA vsebina« je v letu 2017 prijavila Zveza Slovenska unija pacientov v okviru javnega razpisa za sofinanciranje neprofitnih programov za krepitev zdravja prebivalstva na obmocju MOM, ki spodbujajo procese promocije, varovanja, krepitve, izobraževanja in ohranjanja zdravja celotne populacije in niso financirani kot redna dejavnost javnih služb na podrocju zdravstva. Cilji projekta »mala KNJIGA – VELIKA vsebina« so v širšem smislu osvešcanje otrok, mladine in staršev ter starih staršev o pomenu zdravja, v ožjem smislu pa povecati zavedanje/vedenje javnosti o otroko-vih pravicah ter spodbujati poznavanje pravic in dolžnosti pacientov skladno z Zakonom o pacientovih pravicah. Nastala e-Knjiga, katere rdeca nit je Konvencija o otrokovih pravicah, je plod sodelovanja razlicnih družbeno odgovornih deležnikov, ki so s svojim marljivim, strokovnim in inovativnim delom omogocili nastanek publikacije na 126 straneh, ki jih krasijo tudi likovna dela nekaj cez sto otrok, ki so se z mentorji odzvali na povabilo vodje projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto Maribor, Boruta Ambrožica ter Umetnostne galerije Maribor, Pedagoške fakultete UM in Mestne obcina Maribor. Li-kovna dela si je bilo moc ogledati na razstavi v Malem razstavišcu Pedagoške fakultete UM. Naš pro-jekt raste in se razvija naprej. Redna profesorica Anka Krašna s Pedagoške fakultete Univerze v Mari-boru bo na povabilo organizatorjev »8th Toyama International Contemporary Art Exhibition – Messa-ge from Toyama« dogodek obogatila in popeljala s seboj izbor likovnih del otrok v starostnem obdob-ju med 7 – 9 let. Likovna dela, ki so del projekta »mala KNJIGA – VELIKA vsebina«, bodo predstavljena tudi v razstavišcu Karlinia v prostorih JSKD Maribor v mesecu juniju 2018. Pot projekta je lahko nes-koncna…« Vodja projekta Borut Ambrožic Picture Uredniki: Borut Ambrožic, Brigita Strnad, Tanja Simonic Korošak Avtorji besedil: Borut Ambrožic, Matjaž Mulej, Tone Pav-cek, Saša Pavcek, Tanja Simonic Korošak, Lilijana Zorko, Marko Soršak, Danilo Burnac, Branka Šamec, Ivan Dobaj, Miha Štruc, Simona Martinšek, Brigita Strnad Vir besedila Konvencije: KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH: OZN Založnik: Zveza SUP Maribor, 2018 E-knjigo lahko brezplacno prenesete s spletne strani Zveze SUP http://www.zveza-sup.si/ Nacionalni akcijski nacrt - Slovenija Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, strokovno podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018). V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažurirano. . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si