Ogovorni urednik N. Tolmajer obsojen
Pred deželnim sodiščem za kazenske zadeve na Dunaju je bila 7. novembra 1977 obravnava proti odgovornemu uredniku „nt“, Nužeju Tolmajerju, ki se je končala z obsodbo obtoženega. Tolmajer je obtožen na kazen 4500 šilingov in 100 šilingov globe preiskovalnemu sodniku ddr. Gernotu Orascheju.
leto XXIX — Številka 45	10. novembra 1977	Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b:
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Ob začetku obravnave se je priznal obtoženec, odgovorni urednik „nt“ Nužej Tolmajer, nekrivega v smislu obtožbe. Nakazal je, da je poznal članek satiro iz satiričnega lista za najbolj pametne „Pavlihe“ in da ga je dal v tisk. nt je posebno opozoril, da je ta članek dobil iz satiričnega lista Pavlihe, je izjavil Tolmajer, ni pa bilo nobenega namena kakorkoli žaliti ali spraviti v slabo luč preiskovalnega sodnika ddr. Orascheja.
Odvetnik Tolmajerja, dr. Grilc, je predlagal, da se najprej slišijo priče, kajti te bi lahko dokazale, da je bilo vsakemu jasno, da je to sa-
tira na razmere na Koroškem in da so to ljudje tudi kot tako razumevali. Sodnik je vse te predloge odklonil. Dr. Grilc je nadalje izvajal, da ta satira ni nakazala nič drugega, kot koroško realnost, da na Koroškem z nacistično preteklostjo še vedno lahko pridobivaš in vplivaš na ljudi in navedel kot primer izjave deželnega glavarja VVagnerja za deželnozborne volitve, ko je ta izjavil, da je bil „Hoch-gradiger Hitlerjunge". Grilc je poudaril, da bi obsodba odgovornega urednika nt Tolmajerja ne predstavljala nič drugega, kot kršitev tiskovne svobode. Avstrijci vedno
Ne bomo se nikdar odrekli svojim pravicam!
Slovenska narodna skupnost na Koroškem se mora dve desetletji Po podpisu državne pogodbe še vedno boriti za popolno enakopravnost svojega jezika; kljub udarcem Proti slovenski narodni skupnosti s strani nemškonacionalnih krogov in vlade, se nismo vdali našim nasprotnikom, ampak se še bolj od-iočno borili za naše pravice, ki so nam zagotovljene v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Popolno enakopravnost slovenskega jezika Pa ne pomenijo samo dvojezični napisi, ampak tudi uporabljanje slovenščine pred vsemi uradi in organizacijami. Med te šteje tudi vojaška komanda v Celovcu.
Dne 4. aprila 1977 sta dobila brata Feliks in Martin Pandel poziv na nabor v nemščini, katerega sta 'sti teden poslala nazaj na vojaško komando. Zahtevala sta poziv na nabor v slovenskem jeziku, ker sta pač pripadnika slovenske narodne skupnosti in se sklicujeta na člen 7 avstrijske državne pogodbe. 20- aprila 1977 sta dobila brata pandel ponovni poziv v nemščini 'n vojaška komanda jima je grozila v tem pozivu s kaznijo do 10.000 šilingov ali pa, če se ne bosta odzvala pozivu, ju bodo primorali, da se bosta odzvala pozivu. Pandelna Pa se nista pustila ustrahovati in Poslala nemški poziv zopet nazaj na vojaško komando v Celovec. Termin za nabor je bil 25. april, do tistega dne pa nista več dobila ne nemškega ne s'ovenskega poziva. Sole 21. septembra 1977 sta konč-n° dobila poziv, kot sta zahtevala, v slovenščini.
24. oktobra 1977 sta se brata Pandel zjutraj točno javila v kasarni na nabor. Zahtevala sta, da Se z njima govori slovensko, pri tem sta se sklicevala na člen 7 avstrijske državne pogodbe. Neki °ticir ju je začudeno pogledal in rekel: „Wos soli i mit eich moch’n?“ Nihče ni bil pripravljen za slučaj, da bi nekdo hotel govoriti na vojaški komandi slovensko, to pa, šeprav sta brata Pandel dobila že Tesec prej slovenski poziv na nabor, in je bilo zelo verjetno, da bosta hotela govoriti slovensko tudi Pred naborno komisijo. Pri preda-vanju o smislu vojske in nalogah v°jske je M. Pandel osebno nago-y°ril Vzit. Taschvverja v slovenščini, na kar mu je ta odgovoril, da bi moral najaviti 14 dni pred naborom, da hoče uporabljati slovenščino. Vzit. Taschvver je rekel, da o tem obvestil Obst. Granitzer-ia. česar pa potem ni storil, tako, ^a je moral nagovoriti Obst. Graverja Martin Pandel sam.
M. Pandel je nato prišel k nekemu navadnemu vojaku, kateri mu 16 rekel, da ga bo tako dolgo šika-n'ral, dokler ne bo govoril nemško, je Pandel hotel govoriti z njim slovensko. Ob tej priložnosti se je
pridružil tudi Vzit. Luschnig. Vzit. Luschnig je sporočil Pandelnu, da bi ta moral tri tedne pred naborom naznaniti vojaški komandi, da hoče uporabljati slovenščino. Razlagal mu je, kako bi bilo, če bi se vsakdo obnašal kot Martin Pandel, in hotel vsak imeti svojega tolmača. Martin Pandel pa se od tega Vzit. Luschniga ni pustil provocirati ali ustrahovati in mu še enkrat napovedal člen 7 avstrijske državne pogodbe ter 307 odredbo § 4, odstavek 2. Luschnig pa je Pandelnu nato le poskrbel tolmača, vojaka Schauniga, ki je dobro prevajal in kateremu je Pandel rekel, da si bo od sedaj naprej vzel svojo pravico sam. Vzit. Taschvver je nato šel k bratu Martina Pandla, Feliksu in tega prosil, da ga pomiri,
ker je še ves čas govoril slovensko. Reakcija pa je bila ta, da je od sedaj naprej še Feliks zahteval slovenščino. Tako je minil cel prvi dan, Martina in Feliksa so potiskali sem in tja, in cela kasarna je čakala, kdaj se bo javil ta „čudni Slovenec".
Naslednji dan je Martin Pandel zopet zahteval tolmača in ga tudi takoj dobil.
Ta primer, nabor v Celovcu, je še enkrat pokazal, kako resno jemljejo oblasti enakopravnost slovenščine v javnem življenju, potiskali so tiste, ki so hoteli uporabljati slovenščino od enega do drugega in nihče ni hotel imeti opravka z njim, nihče ni bil pristojen. Boriti se bomo morali naprej za to, da Slovenec ne bo moral
čakati cel dan, da bo smel uporabljati slovenščino preko tolmača, ampak da bodo tudi odgovorni sami obvladali ta jezik, kajti šele potem bo dana popolna enakopravnost slovenskega jezika. Pozivamo vse naše rojake, posebno tiste, ki morajo v naslednjem času k vojakom, da pošljejo nemške pozive na nabor nazaj in da se jim dostavijo slovenski, kot to pripada pripadniku slovenske narodne skupnosti, da uporabljajo pred naborno komisijo slovenščino. Vse te pravice so nam zasigurane v členu 7 avstrijske državne pogodbe ... Slučaj bratov Pandel ne sme ostati edini slučaj, ampak oblasti morajo videti, da Slovenci nismo pripravljeni se odreči našim pravicam.
Zunanji minister Pahr ocenil: slovensko vprašanje rešeno - južnotirolsko ne
Na tiskovni konferenci je odgovarjal avstrijski zunanji minister dr. VVillibald Pahr med drugim tudi na manjšinska vprašanja. Zastopal je, kakor je bilo pričakovati, stališče vlade.
VVillibald Pahr je trdil, da je Avstrija izpolnila obveznosti napram manjšine, ki jih Avstriji nalaga člen 7 državne pogodbe. Nadalje je trdil, da ni ne uradnih ne poluradnih pogovorov z Jugoslavijo o slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Ta zakon o narodnih skupnostih, ki nasprotuje državni pogodbi, je menil Pahr, je rešil vsa vprašanja slovenske narodne skupnosti; s tem je Pahr z najvidnejših mest potrdil, kar je že pred nedavnim izjavil VVagner. Dejstvo pa je, da ta zakon omejuje pravice slovenske narodne skupnosti in da se je položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem bolj po-
slabšal. Na drugi strani pa je zunanji minister Pahr izjavil, da je še vedno nerešeno vprašanje avstrijske narodne skupnosti v Italiji. Dejal je, da se je rešilo nekaj vprašanj, odprta pa so še zelo važna vprašanja, kot vprašanje enakopravnosti nemškega jezika v sodstvu in upravi.
Pahr je dokazal, da navede Avstrija, kar se tiče Slovencev, dvoj-
no mero, na eni strani se zavzema za jezikovno enakopravnost nemščine v Italiji, v Avstriji pa se mora slovenska narodna skupnost boriti za osnovne pravice, ki bi jih morala imeti. Vse te pravice ima slovenska narodna skupnost zagotovljene v členu 7 avstrijske državne pogodbe, katere Avstrija po 22 letih še vedno ni pripravljena izpolniti.
Seja koroške deželne vlade
Dne 8. novembra 1977 je sklenila koroška deželna vlada predloge za zakone, katerih najvažnejši so zakon za odstranitev odpadkov, pravičnejši prispevki pri kanalizacijah in vodovodih, ter nov lovski zakon. Deželna vlada je sklenila, da se bo ustanovilo pet prostorov
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Oton Župančič
Veronika Deseniška
Tragedija v dve delih (petih dejanjih)
OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Scena: VLADIMIR RJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ
ČETRTEK, 8. DECEMBRA 1977, OB 13.30 V MESTNEM GLEDALIŠČU V CELOVCU
NA OSREDNJO PRIREDITEV VABI KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
za odstranitev odpadkov. Celovec, Beljak, Spittal ob Dravi, VVolfsberg in Šentvid od Glini. Ti prostori predstavljajo pas centralizacije, s katero hoče deželna vlada preprečiti, da se pojavljajo smetišča po vsej Koroški, ki ogrožajo okolje in predvsem pitno vodo. Ustvarila naj bi se regionalna občinska društva, katera bi bila odgovorna za odstranitev odpadkov, potem ko bi občina razpisala to mesto. Zakon predvideva, da se odstranijo vsa smetišča pol leta po zgradbi centralnih smetišč. Pod točno opisanimi pogoji lahko določi deželna vlada posameznim občinam, da uporabljajo stara smetišča naprej.
Deželna vlada je sklenila ustvariti bolj pravičen doprinosni del, kar se tiče vodovodov in kanalov. Pri tem je navedla deželna vlada več vrst davščine. Ena od teh bi bila, da mora dotični, ki se hoče pridružiti neki kanalizaciji ali vodovodu polovično ceno, ki jo mora plačati pri pridružitvi. Istočasno pa morajo plačevati lastniki nepremičnin, ki so že obdelane, isto ceno naprej, kot so jo plačevali do sedaj. Zadnja možnost pa bi bila, da bi občina kasirala pristoj-
poudarjajo, da v Jugoslaviji ni svobode do mišljenja in demokracije. Avstrija, ki pa je tako svobodna, pa privede dober „vic“ pred sodišče. Dr. Grilc je nato zahteval oprostitev odgovornega urednika nt. Državni tožilec je nato zahteval obsodbo Tolmajerja in rekel, da meni, da je satira, ki je bila objavljena v nt žalitev preiskovalnega sodnika. Sodnik je obsodil Tolmajerja na kazen 4500 šilingov in na plača-nje globe 100 šilingov preiskovalnemu sodniku ddr. Orascheju. Sodnik je izrazil mnenje, da omenjeni članek predstavlja žalitev celovškega preiskovalnega sodnika. Rekel je, da je kritika v pravni državi Avstriji dovoljena tudi samo do nekatere mere. Omenjeni članek pade pod avstrijsko sodišče in jugoslovansko, je izrazil sodnik.
Odvetnik odgovornega urednika nt Nužej a Tolmajerja, dr. Grilc, je vložil priziv proti tej obsodbi.
Obravnava proti odgovornemu uredniku nt pokaže, da se krši tiskovna svoboda v veliki meri in da v slovenskem časopisu niti šale ne smemo objaviti. Dosti bi nam moral dati za misliti tudi izrek sodnika, ki je rekel, da ima v pravni državi svoje določene meje. Nakaže enkrat več smer, v katero se premika avstrijska demokracija. Slovenci pač trpimo pod kršitvijo pravne državnosti kot prvi. Dovolj je primerov.
Mazaške akcire na južnem Koroškem
Preteklo nedeljo je prišlo na južnem Koroškem ponovno do ma-zaških akcij. Cilji mazačev so bili Škocijan in Pliberk, kjer so se prvič pojavile na stavbah tudi parole kot „RAF na pomoč" in „IRA na pomoč". Obe osrednji organizaciji sta prejšnje mazaške akcije smatrali kot obliko izražanja in protesta. Kar pa se tiče zadnje akcije, pa je najboljše izrazil v ljubljanskem listu „Delo“ Marjan Sedmak: „Stališče obeh osrednjih organizacij vzbuja resne pomisleke glede tega, kdo so resnično avtorji napisne akcije v Pliberku in Ško-cijanu. Glede na gesla, ki se spogledujejo s terorizmom, bi bilo moč sklepati, da jih nikakor niso napisali prijatelji koroških Slovencev in prijatelji njihovega boja."
bino, zakon med drugim predvideva, da bi morali od tistih kasirati več, ki imajo po dva stanovanja, in s tem razbremeniti stalno prebivalstvo.
Zanimiv je tudi novi lovski zakon, kateri je bolj prijazen do zaščite okolice in divjačine. Novi zakonski predlog poskuša preprečiti prevelik razvoj divjačine, na drugi strani pa hoče zasigurati z zdravo divjačino dobro bazo za lov. Novi zakonski predlog predvideva več sprememb z ozirom na zakon iz leta 1959. Točno se je določila zaščita lova, lovopust ne določi več lovski zakon, ampak odredbe deželne vlade, razširjanje možnosti, po katerih bi se predvsem dovoljeval lov domačim lovcem, lovsko in koledarsko leto sta identična, ter so se točno določile naloge organov koroške lovske skupščine, novi zakon se razen tega bolj ozira na živalsko zaščito ter naravno ravnotežje. Začela se je delati tudi strukturna analiza koroškega gospodarstva. Analizo bo izdelalo društvo za podpiranje razvojnih pokrajin Koroške v sodelovanju z znanstveniki celovške univerze.
Dvornemu svetniku v. p. Hansu Steinerju pa je podaljšala delovno ste med Sekiro in Ribnico. Stroški izgraditve te ceste bodo znašali dvajset milijonov šilingov.
Dvornemu svetniku v. p. Hansu Steinerju pa je podaljšala delovno periodo kot deželni inšpektor za ribolov, ki bi iztekla letos. Podaljšali so jo do leta 1982.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Kdo bo obdržal zastavo?
V gospodarsko-socialnem loncu avstrijske družbene politike je konec minulega tedna pošteno zavrelo. Vzrok: Pred nekaj tedni je socialistična frakcija v parlamentu predložila osnutek vrste ukrepov v zvezi s prepotrebno sanacijo državnega proračuna za zmanjšanje državnih dolgov. S tem je prišlo do političnega akta, ki je nasprotoval običajem vladanja v zadnjih 30 letih.
Doslej so se glede vseh gospo-darsko-socialnih vprašanj v naši državi najprej zedinili tako imenovani socialni partnerji. To so bili predstavniki zvezne gospodarske zbornice, sindikalne zveze in zvezne kmetijske zbornice, v bistvu predstavniki delojemalcev in delodajalcev ter predstavnikov glavnine samostojnih poklicev. Sele na njihov sporazum sta dala vlada in parlament svoj „ja“ ali „ne‘‘.
Neupoštevanje pravic narodnostnih manjšin predstavljajo resne ovire v odnosih med sosednimi državami, je rekel jugoslovanski delegat na beograjski KSZE-konfe-renci. S temi besedami je opozoril svet, da Avstrija, med drugimi deželami, še ni zadostno rešila manjšinskega problema.
Devetak je najprej še enkrat razložil načelna izhodišča SFRJ, kar zadeva človekove pravice v sklopu deklaracije o načelih, ki naj veljajo v odnosih med podpisnicami, in nato opozoril na jugoslovansko prakso in teorijo obravnavanja pravic manjšin.
Narodnosti v Jugoslaviji uživajo vse pravice kot vsi jugoslovanski narodi, tako na gospodarskem, političnem in kulturnem ter drugih področjih ne glede na njihovo število. Propagiranje in širjenje nacionalne neenakosti ali kakršnokoli podpihovanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti je protiustavno in kaznivo.
„Zato je za Jugoslavijo, njeno angažiranje v dvostranskem, v evropskem in svetovnem merilu, to je v okviru Združenih narodov in na druge načine — pri krepitvi pravic manjšin, s sodelovanjem med državami in z izboljševanjem obstoječih določil v mednarodnih instrumentih, in se tičejo teh vprašanj, načelna zadeva," je rekel Devetak, ki je poudaril pozitivno vlogo manjšin v mednarodnih odnosih kot dejavnika zbližanja. „Temu nasproti pa politika asimilacije in nespoštovanja pravic narodnostnih manjšin predstavlja stvarno oviro za razvoj odnosov in sodelovanja med državami, zlasti sosednjimi, pa tudi širših mednarodnih odnosov v regiji, kjer manjšine živijo."
Devetak je nato konkretno spregovoril o naših manjšinah v sosednjih državah in poudaril, da je Jugoslavija utemeljevala svoje odnose s sosedi vselej na načelu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. Ob tem je opozoril na govor predsednika Tita v Helsinkih leta 1975, ko je med drugim dejal: „Tu želim slovesno potrditi, da smatra moja država to načelo (nedotakljivosti meja) za obvezno tako zase kot za svoje sosede, kar zadeva obstoječe meje, določene bodisi z mirovnimi pogodbami ali z drugimi veljavnimi mednarodno pravnimi instrumenti, ki so jih podpisale vlade Jugoslavije in nekaterih njenih sosed ali pa one skupaj z vladami drugih držav."
..Izhajajoč iz tega," je rekel Devetak „smo globoko prepričani, da je odprtost meja za svoboden pre-
Tokrat je bil postopek docela drugačen. Vlada v zvezi z ukrepi za sanacijo državnega proračuna socialnih partnerjev ni vprašala, marveč je poslala „v ogenj po kostanje" socialistične poslance, da prezentirajo in zagovarjajo ukrepe za vskladitev državnih dohodkov z državnimi izdatki. Pred tem svojim korakom predstavnikov delodajalcev in samostojnih poklicev za njihovo mnenje ni vprašala.
Zaradi tega je v petek minulega tedna v parlamentu pošteno zavrelo. Zavrelo ni le med predstavniki vladne stranke in med opozicijskima strankama, zavrelo je tudi med predstavniki socialnih partnerjev. To pa zaradi tega, ker SPO, ki v bistvu predstavlja delojemalce, ni bila pripravljena, da korigira to ali drugo postavko svojega paketa za sanacijo državnega proračuna in s tem povezano za pokritje inozem-
tok ljudi, idej, dobrin in tako dalje najboljši način tudi za ustvarjanje pogojev, za nemoten razvoj narodnostnih manjšin ob vzajemnem zaupanju in vsestranskem sodelovanju." Pri tem je opozoril na pomen osimskih sporazumov, s katerimi sta Italija in Jugoslavija ponovno potrdili privrženost načelu zaščite italijanske manjšine v Jugoslaviji kakor tudi slovenske v Italiji na najvišji možni ravni. V italijanskem parlamentu so bili sprejeti sklepi, za pripravo ustreznih pravnih predpisov. Devetak je opozoril tudi na napredek, dosežen pri varstvu manjšin med našo državo in Romunijo ter Madžarsko.
Ob tem pa je opozoril tudi na resne kršitve pravic manjšin, ki izhajajo iz sedmega načela v naši sosešgini. „Še zmeraj obstajajo resni problemi, ki jih moja vlada vztrajno skuša razrešiti tako na dvostranski kot na mnogostranski ravni... Prav zaradi tega bi bilo potrebno narediti korak naprej pri uresničevanju ustreznih načel
Avstrijska nogometno moštvo se pelje na svetovno prvenstvo v nogometu 1978 v Argentino. Kdo ve, kaj se dogaja v Argentini, v državi s fašistično vojaško diktaturo? Nekoč se je v Argentini dalo živeti, bila je država z največ človeškimi pravicami in največjo premožnostjo cele latinske Amerike. Odkar je prevzela vojaška junta oblast, pa stoji na dnevnem redu umor in mučenje. Življenjski standard pada, kako pa naj bi se uredil nov družbeni red, o tem pa je vojaštvo popolnoma skregano.
Najbogatejši se srečavajo v najboljših hotelih in kupujejo v najboljših trgovinah, kamor se pustijo pripeljati od šoferjev, pri katerih se vidi, da nosijo pod suknjičem pištolo, da bi, če bi bilo treba braniti gospode, otroke pa pošiljajo v švicarske internate, kar štejejo kot znamenje za premoženje. V državo, katera je bila pred dvesto leti najbogatejša država cele Južne Amerike, so se preselili po koncu druge svetovne vojne največji del vojnih zločincev iz Nemčije in Evrope. Danes je to bogastvo propadlo in Argentina ima videz ene najbolj revnih držav na svetu. Delavci pa živijo v večnem strahu v svoiih siromaških četrtih.
24. marca 1976 je prevzelo ob-
skih dolgov Avstrije. Zato sta OVP in FPO, katerih politično dejavnost v bistvu financirajo industrialci in združenja trgovine, stopili v skupni fronti proti frakciji SPO.
Trdo jedro konflikta: Socialisti v parlamentu so zahtevali novelo na področju zakonov glede dohodninskega davka, davka na korporacije, davka na zabave ter davkov na premoženje, na promet, na obrtno dejavnost in na alkoholne pijače. K temu nekaj pomembnih stališč govornikov v parlamentu:
@ Brosigke (FPO): mi pravimo k temu ne in še enkrat ne, ker je zadevni zakon nemoralen.
® Sallinger (OVP), predsednik zvezne gospodarske zbornice: Taka gospodarska politika nima druž-beno-političnega cilja. Vedno smo bili pripravljeni, da doprinesemo svoj delež k gospodarski stabilizaciji, toda če gre vse le na naš ra-
sklepne listine," je rekel Devetak in, ne da bi omenjal dve sosednji državi, opozoril na to, da morajo vse države udeleženke beograjskega sestanka izpolnjevati vse mednarodne obveznosti, ki so jih sprejele do narodnostnih manjšin, bodisi da gre za obča načela in določila mednarodnega prava ali za konkretne pogodbe in sporazume.
»Razumljivo je tudi, da ne moremo biti zadovoljni s stanjem na tem področju," je opozoril Devetak na drugi problem ob naših mejah, „vse dokler narodnostnim manjšinam kratijo pravice, določene z mednarodnimi sporazumi ali pa celo zanikajo njihov obstoj. Globoko smo prepričani, da svobodno izražanje etničnih in nacionalnih značilnosti narodnostnih manjšin ne sme biti odvisno od tega, ali jih neka vlada formalno priznava ali ne," je rekel Devetak, ki se je na koncu še enkrat zavzel za dosledno izpolnjevanje sklepne listine. Jugoslovanska delegacija je pripravljena dati tudi ustrezne praktične predloge.
last v Argentini vojaštvo in razvilo fašističen režim kot ga je v Čilu razvil Pinochet. 1946 je prišel na oblast Juan Peron, kateremu je takrat uspelo dobiti na svojo stran največji del argentinskega prebivalstva, ta pa se je zavil v nepregledne kupčije, tako, da ga je po devetih letih nagnalo vojaštvo iz dežele v izseljenstvo, od koder so ga morali poklicati zopet nazaj, ker vojaštvo ni moglo vladati proti njegovim pristašem. Po njegovi smrti se je začel boj za nasledstvo, boril se je vsak proti vsakemu, levičarji proti desničarjem, umorilo pa se je mnogo nedolžnih. Isabela Peron, naslednica Juana Perona je zapeljala državo v totalni bankrot, v državi je bil pravi kaos. Vsakih pet minut se je zgodil politični umor, tako da je zopet začelo vojaštvo premišljati, kako bi napravilo red v deželi. Policija in vojaštvo je začelo loviti intelektualce in levičarje, ali to kar so oni smatrali za levičarja, tako da je do danes brez sledu izginilo okoli 70.000 ljudi. Človekovih pravic fašistični režim sploh ne pozna. Vse kršitve človekovih pravic pa upravičuje junta z »bojem proti levičarski subverziji" (Videla). Vatikanski delegat pri konferenci za človekove pravice ZN v Ženevi je zahteval, da se Argenti-
čun, potem pomeni to slabljenje gospodarske moči naše države. V ostalem vidimo v sedanjem paketu metode, ki jih doslej v tako delikatnih gospodarspo-političnih vprašanjih nismo poznali.
@ Blecha (centralni tajnik SPO): Dohodki iz davka na dohodek in davka na premoženje stagnirajo iz leta v leto, medtem ko dohodki iz davka na zaslužek delojemalcev močno naraščajo, ker se njihov znesek obračuna mesečno ob izplačilu zaslužka. S tem nesorazmerjem je treba napraviti konec, ker so po dosedanji poti obdavčenja blaginjo prebivalstva v bistvu financirali delojemalci.
Te izjave k bistvu problematike uravnovešenja dohodkov države z njenimi izdatki zadostujejo. Vprašanje, ki na tem področju stoji v prostoru, se glasi: kdo bo na področju gospodarsko-socialne politike v prihodnje držal zastavo? — Tisti, ki jo je v tem — izgleda najbolj vročem konfliktu med socialnimi partnerji dvignil, ali pa tisti, ki jo hoče dobiti v roke?
Odgovor na to vprašanje bomo dobili najprej čez leto dni. Zaenkrat stojijo stvari tako, da bo paket zakonov za strožje obdavčenje stopil v veljavo s 1. januarjem 1978, to pa s socialistično večino v parlamentu. Kaj bo s tem v zvezi navrh napravila opozicija, je odprto vprašanje.	(bi)
Položaj slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Zastopnika obeh osrednjih organizacij dr. Grilc in dr. Zvvitter sta dejala, da bo slovenska narodna skupnost v Avstriji vztrajala v svojem boju do uresničitve njihovih pravic kot tudi do popolne enakopravnosti in neoviranega razvoja.
Dr. Grilc in dr. Zvvitter sta pred kratkim predložila uredniku časnika zveze komunistov Jugoslavije »Komunist" mnogo dejstev o poslabšanju položaja jugoslovanskih manjšin v Avstriji, ki ga je povzročilo nasilno ljudsko štetje, poskus ukazoniti zakon, ki je usmerjen proti narodnim skupnostim v Avstriji, kot tudi delovanje šovinističnih in reakcionarnih sil v zveznih deželah na Gradiščanskem, Štajerskem in Koroškem.
Zastopnika koroških Slovencev sta izrazila, da so bili koroški Slovenci kot tudi ostale jugoslovanske manjšine v Avstriji, vedno pripravljeni do sporazuma, kot to dokazuje več primerov.
Ker zvezna vlada ni v stanju, da bi privedla problem do konstruktivne rešitve, so koroški Slovenci prisiljeni si vzeti pravico sami, sta izrazila dr. Grilc in dr. Zvvitter. V tem
(Dalje na 8. strani)
na obsodi zaradi kršitve človekovih pravic, v tem primeru pa je fašistični režim Argentine dobil pomoč s strani komunistične stranke, katera je svatovala Kubi, Kitajski, SZ in ostalim vzhodnim državam, naj se vzdržijo glasu, kar se je tudi zgodilo.
Ni izgleda, da bi lahko v naslednjem času prišlo do kakšnih bistvenih sprememb (Dias Bezzena: „V naslednjih desetih letih se ne bomo pogovarjali z nobenim, ne civilisti, ali so to politiki ali pa zastopniki sindikatov"). Neverjetno je, da bi prevzeli v naslednjem času oblast civilisti, menijo celo zastopniki strank. Največ politikov se že zadovolji z konzultacijo. Prevzeti oblast pa nihče noče. Zadnji, ki se je upal kaj sličnega izreči, je bil Hector Hidalgo Sola, argentinski poslanec v Venezueli. Po nekem pogovoru s prijateljem, predsednikom Videlo je govoril o prehodu k demokraciji in civilni vladi! Dva dni pozneje ga je ugrabil neki komandos mornarice in od tistega časa ga nihče več ni videl.
Kratke vesti
EKSEKUCIJE NA KITAJSKEM
© Potniki, ki so se zadnje mesece mudili na osrednjem Kitajskem, pripovedujejo, da so kitajske oblasti zadnje čase usmrtile precej ljudi, obtoženih protirevolucionarnih dejavnosti, še zlasti pa sodelovanja z „bando štirih11. O smrtnih obsodbah govorijo tudi „Tace bao“, stenski plakati.
ATENTAT V BASKOVSKI VASI
© V baskovski vasi Irun blizu San Sebastiana, so trije neznani mladeniči, ki so verjetno člani ETA, iz avtomatskega orožja ubili policijskega narednika Jozeja Diaza Fer-nandeza, ko je stopal v svojo hišo. Policijski narednik je bil na mestu mrtev, mladeničem pa je z ukradenim taksijem uspelo pobegniti in policiji jih ni uspelo najti. Organizacija ETA je pred mesecem dni sporočila, da ne bo konec atentatov in podobnih akcij tako dolgo, dokler Baski ne bodo svobodni. Po drugi strani trdijo, da takšni atentati in akcije ne bodo prispevali k sporazumu in hitri rešitvi baskovskega nacionalnega problema. Pričakovati je namreč, da bi lahko prišlo do podobnega dogovora o samostojnosti te pokrajine kot s Katalanijo.
SUAREZ PRI SCHMIDTU
© V Bonnu sta se 4. novembra pogovarjala nemški zvezni kancler Schmidt in španski minister Suarez. Zvedelo se je, da je Suarez zahteval od Schmidta, da Zvezna republika Nemčija podpira sprejem Španije v EGS. Suarez se je pretekli teden prav tako srečal tudi z predsednikom ZRN Walter-jem Scheeiom in z ministrom za zunanje zadeve Hansom Genscher-jem.
INDIJSKI PREMIERMINISTER
PREŽIVEL NEZGODO
Z LETALOM
© V Indiji so praznovali kot čudež, da je preživel 81-letni premier Mo-rarji Dassai nezgodo z letalom, pri kateri se je smrtno ponesrečilo 5 ljudi. Dassai se je pri tej nezgodi samo urezal na rokah in nogah-Vojaško letalo tipa „TU 124“ je v nevihti izgubilo orientacijo in letelo mimo 750 km od Kalkutte od' daljenega letališča Jorhat, in j® potem padlo 14 km od tam v rižno polje. 5 oseb je pri tej nesreči izgubilo življenje, Dassaijev sin Kin-tibhai in več drugih oseb pa si je polomilo kosti.
GIEREK K PAPEŽU
© Poljskega predsednika Edwal-da Giereka bo na njegovem večdnevnem obisku v Rimu sprejel tudi papež Pavel VI. Že 14 dni poprej bo obiskal papeža poljski pri-mas kardinal Wyszynski. Pri obeh obiskih se bodo gostje papeža pogovarjali najbrž o položaju Cerkve na Poljskem.
CAPUCCI POMILOŠCEN
© Melhitični nadškof v Jeruzalemu, Capucci, ki je od leta 1974 v izraelskem zaporu zaradi aktivnega podpiranja palestinske osvobodilne organizacije (PLO), je bi1 na prošnjo papeža pomiloščen od izraelskih oblasti in bo v nedeljo prispel v Rim. V Rimu se bo v samostanski bolnišnici odpočil, ker je v slabem zdravstvenem stanju.
CARTER ODPOVEDAL SVOJE
SVETOVNO POTOVANJE
© Ameriški predsednik Jimmy Carter je sklenil, premakniti svoje svetovno potovanje, katero je nameraval pričeti 22. novembra. Carter hoče doma pričakati, ali bo sprejel kongres njegov energetski program. Kot nov termin je Carter določil začetek januarja. Carter hoče do takrat izrabiti čas in si pridobit' dovolj zagovornikov za njegov energetski program.
Jugoslavija kritizirala Avstrijo
Argentina: še dolga pot do demokracije
ŽELEZNA KAPLA:
»Skupna Koroška" - mladinski seminar
Mladinski referat koroške deželne vlade je vabil pod temo „Skup-na Koroška" zastopnike mladinskih organizacij na dvodnevni seminar v soboto in nedeljo v hotel >.Schlol3park“ v Železni Kapli.
Kot referenta sta bila povabljena prof. dr. Vospernik in dvorni svetnik dr. Unkart.
Prof dr. Vospernik je orisal po-ložaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kot je sam rekel, iz vidika koroškega Slovenca. Posegel je nazaj v šesto stoletje, v čas, ko so se Slovenci v tem kraju naselili. V smislu, da je treba najprej Prebaviti in predelati zgodovino, če hočemo obstoječe probleme in konflikte dejansko rešiti, je podal stvarno sliko, ne da bi vrednotil življenjsko pot koroških Slovencev °d začetkov do danes. Iz njegovega predavanja je postalo za vse navzoče razvidno, da se pomika naselitveno območje slovenskega življa permanentno od severa proti jugu. Postalo je jasno, da ta razvoj sogradi mišljenje, držo in mentaliteto Slovencev. Izhajajoč iz te osnove je za vsakega sprejemljivo razložil današnji položaj slovenske narodnosti na Koroškem.
Glede preštevanja 14. novembra 1976 in julijskega zakona o narodih skupnostih je dejal, da je bil ta postopek po izseljevanju leta 1942 največje ponižanje slovenske narodnosti na Koroškem. Slovenci šo bili pripravljeni za pragmatično rešitev narodnostnega vprašanja, vendar geneza zakona o narodnostih tega ni dopuščala. Na nemško govoreče Korošce je apeliral, naj oaredijo večji korak k spravi in naj ne pričakujejo tega koraka od slovenske narodne skupnosti, ki je že tako tesno porinjena ob zid, da si večjega koraka ne more več privoščiti.
Vospernikovo predavanje, ki so ga mnogi nemško govoreči udeleženci ocenili kot nepričakovano stvarno in konstruktivno, je ustva-
rilo zelo ugodno izhodišče za prvi pristop iskanja možnih rešitev narodnostnega konflikta na Koroškem.
Dvorni svetnik dr. Ralf Unkart je v svojem obširnem uvodu izrazil svoje priznanje in močno potrdil Vospernikova izvajanja. Precej preko njihove dejanske vrednosti je nato govoril in našteval razne svoboščine, ki jih ima slovenska narodna skupnost na podlagi demokratične ureditve avstrijske države, močno je poudaril živo organizacijsko delovanje (nad 90 društev) Slovencev na Koroškem. V tem sklopu pa se ni dotaknil dejstva, da močno društveno razgibanje ni dokaz zadovoljivega položaja Slovencev, temveč dokaz njihove močne življenjske volje.
Julijski zakon o narodnih skupnostih je označil kot minimalno, vendar dano rešitev manjšinskega vprašanja, ki jo je treba sprejeti in izkoristiti. Obžaloval je bojkot tega zakona, predvsem sosveta za narodne skupnosti, ker bi imeli Slovenci preko sosveta možnost, čim bolj učinkovito izrabiti možnosti, ki jih daje zakon, predvsem denarne podpore, in zakon tudi v smislu boljše zaščite manjšine izpopolniti in delno spremeniti.
V diskusiji sta nastali kar od začetka dve fronti-, na eni strani predvsem politične nemško govoreče organizacije, na drugi pa Slovenci, ob podpori nekaterih zastopnikov konfesionalnih organizacij. Z nemško govoreče strani je zakon o narodnih skupnostih nekaj danega, s čimer se je treba strinjati; za zastopnike slovenskih mladinskih organizacij: Zvezo slovenske mladine (Teodor Domej), Katoliško mladino (Herbert Seher), Slovenske skavte (Dragašnik) in Koroško dijaško zvezo (Miha Zablatnik) — kakor za večino konfesionalnih organizacij, pa iz nam dobro znanih razlogov ta zakon kot podlaga za zadovoljivo rešitev in kot garant
za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ni sprejemljiv.
Razgovor v nedeljo je bil posvečen konkretnim korakom, ki bi svoje doprinesli k rešitvi trenutnega konflikta in vzdušja na Koroškem. Koroška dijaška zveza je ponudila svoj model in svoje moči za zadovoljivo informacijo izven-stoječih in ustvarjanje pogojev za dobro sožitje obeh narodnih skupnosti. Josef Mandl, zastopink Delovne skupnosti katoliških organizacij, pa je poudaril važnost iskanja mirnih poti za rešitev kot ga prakticira Akcija koroških kristjanov za razumevanje obeh narodnih skupnosti in ponudil za to seminar o nenasilni obrambi, kakršen je bil pred kratkim v Vernberku. Drugače je bila diskusija nadaljevanje, utrjevanje lastnega izhodišča in mnenja. V dialog s slovenskimi zastopniki so se še največ spustili zastopniki Socialistične mladine,
ki so močno poudarili, da jim bolj močno solidarno podporo preprečuje premočno dominiranje komunističnih sil v solidarnostnih komitejih.
Kot zaključke tega seminarja lahko imenujemo, da bodo mladinske organizacije skušale vplivati na enostransko poročanje javnih občil, ki vzdušje merodajno oblikujejo, da bodo v svojih občilih pisale objektivno, notranje koroška kulturna izmenjava in medsebojna informacija s ciljem, da se odpravijo predsodki, neumestno vrednotenje in podtikavanje.
Čeprav na seminarju ni uspelo odstraniti dveh front, ki obstajata na Koroškem, ga lahko smatramo kot pozitiven korak k medsebojnemu razumevanju. Če je ta ocena tudi dejansko umestna, bo pokazala bodočnost.
Miha Zablatnik
Maja Kupper in učiteljica Marica Tischler.
Starši so ob svojih prizadevanjih morali ugotoviti, da ni kake ustanove, ki bi imela v svojem programu cilj skrbeti za predšolske otroke.
Ko so nastopali pri ustanovah in uradih, so doživljali, da kot privatne osebe ne morejo vedno učinkovito zastopati svojih teženj. Porodila se je misel, ustanoviti samostojno društvo, ki bo boljša osnova za uspešno in organizirano delo s ciljem ustanoviti vrtec. Društvo se imenuje „Naš otrok" in ima sledeče namene:
1.	da podpira in pospešuje vzgojo in varstvo otrok v predšolski dobi in v dobi obveznega šolanja,
2.	da pomaga otrokom razvijati vsestranske stvariteljske sposobnosti,
3.	da omogoča otrokom v predšolski dobi in v dobi obveznega šolanja, da se učijo slovenščine in se seznanijo s slovensko kulturo,
4.	da nudi staršem strokovno pomoč in nasvete v vprašanjih vzgoje in šolanja otrok.
V ponedeljek, 24. oktobra 1977, je bil ustanovni občni zbor, na katerem so navzoči soglasno sprejeli pravila in izvolili upravni odbor, ki mu predseduje ga. Marija Šikoro-nja. V odboru so še Rezika Iskra, Magda VVedenig, Janko Merkač, dipl. arh. Marjana Kunčič, mag. Franc VVedenig, Miha Zablatnik, dr. Pavel Apovnik in dr. Marija Pušnik.
Občnega zbora sta se udeležila kot zastopnika osrednjih organizacij tudi tajnika Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser in član predsedstva Narodnega sveta mag. Jože VVakounig.
Odboru, ki si je zastavil cilj, čim-prej uresničiti željo po otroškem vrtcu v Celovcu, sta zastopnika osrednjih organizacij zagotovila pomoč in podporo. Vse pa, ki želijo, da bi cilj čimprej dosegli, vabimo, da postanejo člani društva, ali pa na kak drug način pomagajo.
Dogodek v Celovcu
V Celovcu se je pred nedavnim zgodil vesel dogodek. Za otroke se je pričela ..slovenska šola". Tistim, ki ne poznajo celovških razmer, moramo pojasniti, da v Celovcu, kjer živi verjetno več Slovencev kot v marsikateri občini, ki jo krasijo od nedavnega dvojezični krajevni napisi, v nobenem otroškem vrtcu in v nobeni ljudski šoli ni slovenščine — ne v obliki občevalnega jezika ne v obliki učnega predmeta. Nekaj staršev se je v skrbi za otroke povezalo in zastavili so si cilj, ustanoviti v Celovcu otroški vrtec.
Ob delu, ko so začeli ustvarjati pogoje za uresničitev cilja, pa so spoznali tudi težave in zapreke. Uvideli so, da se otroški vrtec ne da ustvariti od danes na jutri. Kaj storiti, ko otroci ne čakajo na tisti
dan, ko se bodo odprla vrata otroškega vrtca, kjer bodo lahko spregovorili tudi v materinščini? Iz zadrege je nastala nova ideja: občasno zbirati otroke, jim nuditi prostor in okolje, kjer lahko spregovorijo v Javnosti" tako kot so navajeni od doma. Nastala je „sloven-ska šola", ki je letos v drugič odprla svoja vrata dvojezičnim otrokom. Otroke poučujeta učiteljica gospa Rezika Iskra in učitelj g. Janko Urank. Pouk je v Mohorjevi hiši v 2. nadstropju vsak petek od 14. do 16. ure.
Od časa do časa razveselijo otroke tudi lutkarji KDZ.
Otrokom v veselje je tudi telovadba v telovadnici Slovenske gimnazije prav tako ob petkih od 16. do 17. ure, ki jo vodita gospa mag.
Vzgajamo našo mladino v samostojnost ali odvisnost!
Vsaka mladinska organizacija, ki Se trudi in bori tudi za svojo samostojnost, svojo zavest in razumevanje, ima na tem področju Večje težave, kakor organizacije odraslih, ki se potegujejo za iste vrednote. Mladinske organizacije s° na slabšem že zaradi svojega lrnena ..mladinske". Mladi človek mladinska organizacija bosta ahko čim bolj prosta in aktivna, ,em bolj tolerantna, samozavedna ln samostojna je družba, predvsem Pa voditelji v tej družbi, v kateri 2ivita. Tudi za odnos mladina-od-rasli velja isto geslo, ki ga Slovenci Ve'ikokrat uporabljamo pri naših demonstracijah in protestnih zbo-r°vanjih:
»Narod, ki druge zatira, sam ne more biti svoboden”
Ta stavek ima povsod svojo ve-Javo, kakor za druge, tako tudi za nas same. Za razmerje do mladincih organizacij, ali bolje rečeno 2a razmerje do mladine velja prav ,ako, da družba, skupnost, ki (svoja) mladino zatira, sama ne more ifi svobodna. O zatiranju ni le tedaj govora, če je usmerjeno na daičenje, temveč tudi tedaj, če se d®javnost nekoga iz ne nujno podtonih razlogov omejuje ali usmer-Ja manipulativno ali pod pritiskom hotnih sredstev v namene oblasti Posameznikov, skupin ali institucij 'n Sa s tem sili prizadeti iz vloge Subjekta v vlogo objekta.
Koroški Slovenci se zavzeto in
odločno branimo, da bi nas porinila koroška in avstrijska oblast iz vloge subjekta v vlogo objekta. Globalno za nas vloga objekta v avstrijski družbi ni sprejemljiva, ker ni naravno biti kot človek objekt in nam ta vloga ne zasigura, da bomo preživeli. Saj eno pogojuje drugo.
Za naš nadaljnji obstoj pa smo tudi sami zadolženi. Zadolženi smo, da tega, kar od drugih zahtevamo, sami izpolnjujemo, da to, kar drugim očitamo, sami ne delamo.
Če bomo postali (ostali) objekt, je tudi od nas samih odvisno. Odvisno od tega, kako efektivno sami proti temu delamo, kako uspešno bomo vzgojili našo mladino, ki je že danes sonositelj borbe in življa, v samozavedne, samostojne in ugledne osebnosti. Kajti taki ljudje so največji garant za uspešno in zadovoljivo zastopanje, za zdravo skupnost in predvsem zato, da se koroški Slovenci morda že v naslednji generaciji vsaj sami ne bomo več klali in si nasprotovali.
Mladinski referat Narodnega sveta koroških Slovencev zavestno ni samostojna organizacijska oblika z lastnim članstvom. Svojo nalogo vidi na eni strani v ustvarjanju okolja, ki je čim bolj svoboden in nudi odkrito zavetje, ki je za vzgojo in razvoj mladine nujno potrebno, na drugi strani pa daje na izobraževalnem sektorju ponudbe za izoblikovanje v samostojno in sa-mozavedno osebnost.
Mladini nuditi pogoje za sodelovanje
Med drugim je tudi cilj mladinskega referata NSKS, ustvariti pogoje in nuditi možnosti, da mladina sooblikuje tisti delokrog, pri katerem sodeluje kot subjekt. K temu spada poleg tolmačenja in razlaganja družbenih vplivov, tako izvenslovenskih kakor notranje-slovenskih in slovensko-nemških. Prav tako pa tudi spoznavanja lastne duševne stopnje, duševne strukture, lastnega „jaza“ kot predpogoj za izpopolnjevanje lastne osebnosti. Specifična osebnostna šolanja v obliki komunikacijskih in retoričnih treningov, kakor organizacijska šolanja so eden izmed bistvenih pristopov k temu. Prizadevanje pa gre tudi v to smer, da se mladinec ali mladinka ne sili od vsega začetka, ali kot predpogoj za poslu-ževanje se možnosti, ki jih nudi mladinski referat, v določene ali celo neobhodne dane strukture, ki bi mlado osebnost bolj omejevale kot pospeševale pri razvoju lastne osebnosti.
Jasno je, da ta prijem mladinskega dela v našem današnjem položaju, ko se od mnogih strani osporava tako zastopstvo kakor veljava raznih institucij koroških Slovencev. Vendar ravno naše obnašanje, ki je istočasno naš odgovor tem osporavanjem, do lastnih ljudi, do tistih, na katere imamo vpliv ali na katere hočemo vplivati, kaže upravičenost ali neupra-
vičenost takih trditev, ki imajo seveda v prvi vrsti taktičen pomen.
Treba je najti pot samostojnega nastopanja
Po mojem je postala slovenska mladina na Koroškem že do neke mere objekt predvsem obeh osrednjih organizacij. Avstrijska družba sili ti dve slovenski zastopnici v tako vlogo, da se bi morala braniti ali upirati. Sprejem te vloge pomeni prav tako reagirati. Reagiranje, ki gotovo dominira v našem političnem postopanju, pa ni neposredni izraz samostojnosti in samozavesti. Zato je po mojem treba iskati možnosti in poti, da pridemo na ravan samostojnega in samo-zavednega postopanja, v agiranje. Vsak človek raje pretežno agira, ker so v tem postopku dani veliko večji pogoji, da pridejo do veljave lastne potrebe, težnje in želje. Pri čemer obstaja pri reagiranju nevarnost, da tisti, ki agira in s tem provocira naše reagiranje, dejansko določa našo pot.
Še bolj važno kakor naše kategoriziranje našega postopanja v zgornjem smislu je, da vzgajamo našo mladino tako, da bo sposobna za agiranje. Ta vzgoja mora biti usmerjena tako, da usposobi mladino, da bo dejansko napredna, ne da si ji bi bilo treba iz dneva v dan sami prigovarjati, da je, ker ni. Če uporabljam besedo napreden, imam v mislih uravnovešenega človeka, ki pozna svoje slabe
in dobre strani, ki se ne sramuje samega sebe, ki je odkrit do sebe in sočloveka, ki je toleranten, ki spoštuje drugo mišljenje, ki nima komunikacijskih težav in ki ve, da tudi sam ni popoln. Te vrednote, ki so vsebovane v pojmu „napre-den“, nam zelo manjkajo. Jasno je, da pritisk, pod katerim živimo, in strah, ker se naše število permanentno manjša, ne pospešuje gojitve teh vrednot. Kakor pa je družba merodajen faktor za izoblikovanje osebnosti, smo mi sami tudi merodajen faktor.
Navsezadnje se izoblikujemo hote ali nehote, zavestno ali podzavestno mi sami, kakor nosimo zadnjo odgovornost za nas tudi mi sami. In navsezadnje ne sestojijo ljudje iz družbe, temveč je družba sestavljena iz posameznih ljudi. V kolikor pa so posamezniki pasivni ali aktivni, v kolikor reagirajo ali agirajo, je prej od njih samih odvisno.
Polanškove besede, ki jih je sprejela Koroška dijaška zveza za svoje geslo, „vstani in se brani, če res si sin svobodoljubnega očeta" morajo postati v veliko večji meri geslo nas vseh, predvsem pa geslo mladinske vzgoje v tej interpretaciji, da vzgajamo našo mladino tako, da bo sposobno braniti se in se boriti za svobodo. Istočasno pa mora biti naše postopanje in življenje tako, da bo mladina videla, občutila in vedela, da so njih očetje oziroma voditelji SVOBODOLJUBNI!	miha zablatnik
Uspešen izlet otroške skupine društva »Vinko Poljanec" iz škocijana
Na dan avstrijske zastave, 26. oktobra, je društvo „Vinko Poljanec" organiziralo in financiralo izlet za naše najmlajše. Tega izleta se je udeležila lepa skupina otrok — kar 32 po številu.
Nahrbtniki, napolnjeni z mavžno in otroški obrazi polni pričakovanja — tako smo se z avtopodjet-jem Sienčnik odpeljali proti Celovcu, kjer smo se prvič ustavili v »medvedjem vrtu". Tu smo si ogledali medvede raznih ras, od medveda kosmatinca do belega medveda. Veliko zanimanje so vzbudile tudi opice in papige. Nato se je avtobus podal proti Rožni dolini. Med vožnjo so otroci prepevali pesmi, katere je v kratkem času naštudirala Marija Hartman, ki z veliko vnemo vodi otroški zbor. Razveseljivo je, koliko so se otroci že naučili.
Preko Kotmare vasi smo dospeli v Bilčovs, kjer smo se ustavili pri gostilni Ogris. Ko smo se okrepčali, smo jo ubrali proti Rožeku, kjer je bil na programu obisk tamkajšnjega živalskega parka.
Navdušenje je bilo veliko, ko smo prav od blizu videli jelene, srne, divje prašiče, bizone, kozoroge, sove in drugo. Skoraj dve uri smo se mudili v parku in uživali pri krasnem vremenu vse te lepote. Prehitro je minil čas in morali smo se podati na pot proti domu. Preko Šentjakoba nas je peljala pot v
NOVICA IZ AVSTRALIJE
Slovenski advokat Vladimir Menart je bil imenovan v federalno komisijo za kontrolo in imenovanje uradnih tolmačev. Naš rojak, ki je med drugim tudi podpredsednik Organizacije etničnih skupin v NSW, ki druži in zastopa interese 400 etničnih skupin, se zadnje čase tudi zelo zavzema za uveljavitev slovenščine v srednjih šolah v Avstraliji. O tej intervenciji pri najvišjih oblasteh Avstralije je celo poročala Rodna Gruda iz Ljubljane. Gospod Vladimir Menart je prišel v Avstralijo s prvim valom emigrantov po drugi svetovni vojni. Menijo, da je v Avstraliji Slovencev že krepko preko 10.000, ki lahko pokažejo na lepe uspehe tudi kot skupina, ker imajo precejšnje število svojih klubov z zgrajenimi narodnimi domovi.
Šentjanž, kjer smo se zadnjič ustavili v gostilni Tischler in si ugasili žejo.
Med vožnjo smo se varno počutili pri našem šoferju, Šimeju Wru-lihu, ki je brezplačno žrtvoval nje-
gov prosti dan. Prijetno utrujeni smo se vrnili domov in vsi otroci so enoglasno želeli še več takih lepih izletov.
Prav posebno se je treba zahvaliti ob tej priliki naši učiteljici Helki
RTV V LJUBLJANI
Ponovitev oddaje lanskega leta, 16. novembra 1977, ob 18.45 „OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN",
1. del.
Peli bodo: Mešani zbor »Danica" iz Šentvida v Podjuni, mešani zbor »J. P. Gallus" iz Celovca,
mešani zbor »Podjuna" iz Pliberka, mešani zbor »Planina" iz Sel, mešani zbor „Rož“ iz Šentjakoba oktet »Danica" iz Šentvida ženski oktet »Obir" z Obirskega.
Mlinar, ki z veliko požrtvovalnostjo vodi tedenske otroške sestanke, na katerih se ukvarjajo s slikanjem, ročnim delom, plesanjem, igranjem itd.
Zahvalimo se vsem, ki sodelujejo
pri otroški skupini društva »Vinko Poljanec" in jim želimo še nadalje mnogo uspeha in vztrajnosti pri tej važni in pomembni nalogi. Le tako si bomo obdržali našo mladino.
GALERIJA HILDEBRAND V CELOVCU
Dne 12. novembra 1977: S pričetkom ob 20. uri bo predstavil poljski filmski režiser Krysztof RO-GULSKV poljske kratke in eksperimentalne filme.
15.—17. novembra 1977: Cikel kitajskih filmov pod naslovom: Ji Gung premika gore. Predvajali bodo 12 filmov Jorisa Ivensa in Marceline Loridan kot opis potovanja v vsakdanjost nove Kitajske. Začetek ob 17.30 in 20.00. O tem
REKA PRI ŠENTJAKOBU (Zotlarjev Maksi nas je zapustil)
Vsi smo ga poznali pod imenom Maksi in ko si prišel k Antoniču na Reki v gostilno, si slišal vedno samo Maksi sem Maksi tja. Radi so ga imeli, sosedovega sina, tako Antoničevi kot tudi številni gostje, tuji in domači, katerim je služil, kjer je pač bilo potrebno.
Pred kratkim pa ga je odpeljal rešilni voz v bolnico, od koder je prišla dan navrh vest, da mu je odpovedalo srce, 24-letnemu Mak-siju Kaufmannu, Zotlarjevemu z Reke pri Šentjakobu v Rožu. Ker starega »žebranja pri naparanemu" (molitev ob mrtvaškem odru) ni več, mi dovolite, da povem na tem mestu to, kar bi pri »žebranju" gotovo nekdo pravil. Ko je bil Maksi šele zrasel iz zibelke in je tako pač copotal po vasi, smo ga strašili že malo večji s tem, da smo ga vprašali: »Maksi, čej pa je nož?" Spustil je hipoma vse iz rok in jo popihal kot podlasica na vse grlo kričeč naravnost domov, pa če je bila igra še tako fletna.
Kratka je bila Tvoja pot od zibelke do groba, dragi Maksi. Ohranili Te bomo v lepem spominu.
F. K.
DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD
Hubert VVoschitz, Spittal 200.— Dr. Daniel Erlach,
San Francisco	159.—
N. N., Strpna vas	150.—
Franc Ogris, Žihpolje	100.—
Simon Lepušic, Podgorje 100.— Anton Okorn, Vinograd 100.— Marija Golob, Plaznica 100.— Ludvik Avguštin, Boja vas 100.— Neža Dovjak, Bajtiše	50.—
Johan Roblek, Zgornji Kot 50.— Jerica Prepadnik, Pliberk 50.— Janko Grafenauer,
Marija na Zilji	50.—
Andrej Dovjak, Srednji Kot 30.— N. N., Vinograd	20.—
Rok Bučovnik, Goselna vas 20.— Apolonija Dovjak, Srednji Kot 20.— N. N., Vetrinj	12.—
ciklu je pisal znani francoski dnevnik Le Monde: »Na ravni kina je to revolucija!"
10.—23. novembra 1977: Razstava likovnih del Nizozemca Jana J. SCHOONHOVENA, ki se je rodil I. 1914 v Delftu. Schoonhoven pravi o svojem delu: »Gre mi pri mojih stvaritvah za obliko organizacije. Organizacijo elementov v tem smislu, da organizacija ne spremeni značaja, temveč ga okrepi; spremeni morda element kot takega, pač pa v tem smislu, da nastane nova celota, katere značaj ni v nasprotju z značajem elementa samega."
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V CELOVCU
vabi člane in prijatelje društva na
IZLET NA TOPICO (1649 m)
Zbirališče v nedeljo, 13. 11. 1977, ob 8. uri v Železni Kapli pred hotelom »Obir."
Vodstvo izleta imajo kapelški planinci.
Vljudno vas vabimo na
KONCERT,
ki bo v nedeljo, 20. 11. 1977, ob 19.30 v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Nastopa mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajšterja.
Na prireditev vabita Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
Vljudno vas vabimo na
KONCERT,
ki bo v ponedeljek, 21. 11. 1977, ob 19.30 v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Nastopa mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajšterja.
Na prireditev vabita Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
LUTKOVNA SKUPINA KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE
vabi na lutkovno igro »UŽALJENI MEDVEDEK" Prireditelj: KPD »Drava" v Žvabeku Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Čas: sobota, 12. 11. 1977, ob 14.30 Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah
Kraj: Ljudska šola v Vogrčah Čas: sobota, 12. 11. 1977, ob 16.30 Prireditelj: Farna mladina v Šentlipšu
Kraj: Farna dvorana v šentlipšu Čas: nedelja, 13. 11. 1977, ob 9.15 (po sv. maši)
Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 13. 11. 1977, ob 11.00 (po sv. maši)
Prireditelj: Otroška mladina v Šentvidu
Kraj: pri Voglu v Šentprimožu Čas: nedelja, 13. 11. 1977, ob 14.30
auMiiniiHiiimiiiniiin
PsLStVU- feClfoZA/l .....................................
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše dobre žene in matere, gospe
Marije Perc
nam je bilo izraženo od mnogih strani sožalje. Za vse te tople in tolažilne izraze sočutja se po tej poti iskreno zahvaljujemo. Prisrčna zahvala velja sestram elizabetinkam za požrtvovalno oskrbo za časa bolezni, č. duhovščini za pogrebne obrede, cerkvenim pevcem in domačim pogrebcem, sosedom in vsem, ki so se z duhovnimi šopki ali molitvami spominjali naše drage pokojne matere. Iskren Bog plačaj tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti!
Bistrica, dne 8. novembra 1977.
ŽALUJOČA ŠKRJANČEVA DRUŽINA
Liebe Freunde!
Am Donnerstag, dem 20. Oktober, fuhrte der KSV in Salzburg eine Veranstaltung durch. Eingela-den vvaren zwei Karntner Slovve-nen, die Mitglieder der KPO oder KPO-Unterorganisationen und der slovvenischen Zentralorganisatio-nen sind. Diese zwei Vertreter sprachen vor nicht einmal zwanzig Leuten liber d as VGG und vvelche Haltung die gesamte Volksgruppe dazu einnehmen solle, vor allem wie man die minimalen Konzessio-nen(!) ausniitzen solle.
Das Salzburger Solidaritatskomi-tee fur die Rechte der Minderhei-ten h at immer betont, da(3 das VGG durch und durch eine Verschlech-terung der Lage der Volksgruppe bedeutet (wie auch die beiden Zentralorganisationen von Anfang an hervorgestrichen haben), daB es die Zersplitterung des zwei-sprachigen Gebietes bevvirkt, und die Spaltung der Angehorigen der Volksgruppe bedeutet, indem plotz-lich mehrere Kategorien von Karntner S'owenen existieren. Und ge-nau diese Tatsache bezeichneten
diese zwei Referenten als minima-le Konzessionen der Regierung, als Reaktion auf den Kampf der Karntner Slovvenen, also als etvvas Positives. Ist das nicht ein Hohn in Anbetracht der tatsachlichen Lage! Sie propagierten sogar, daB die einen Slovvenen, die in die Ortstafel- und/oder Amtssprachen-regelung hineinfallen, diese angeb-lich positiven Seiten des VGG be-sonders ausniitzen sollen und daB die Hauptaufgabe darin bestehen muB, die Slovvenen dabei zu bera-ten; die anderen sollen vveiter fiir die Erfullung des Artikel 7 kamp-fen. Nicht der gemeinsame Kampf fiir die Gleichberechtigung wird an die erste Stelle gesetzt, sondern die rechtliche Hilfestellung zur Aus-niitzung des VGG fiir einen Teil der Volksgruppe. Versuchen sie hier nicht, die Aufspaltung der Karntner Slovvenen genau im Sin-ne des VGG und der damit ge-schaffenen Kategorien von Schul-sprachen-, Amtssprachen-, Ortsta-felslovvenen,... vveiter zu treiben und zu vertiefen? Die Frage, ob sie uberhaupt noch gegen das VGG sind, bejahten sie. Wird das
aber nicht zur Farce? Auf der Veranstaltung verstrickten sie sich auch immer vvieder in diesen Wi-derspruch. Verdecken vvollten sie das, indem sie Leute, die Kritik iibten, mit abfalligen Bemerkungen und Beschimpfungen bedachten, vvie zum Beispiel mich. Es vvundert mich auch nicht mehr, daB sich diese Organisationen aus der Ar-beit fiir die Gleichberechtigung der Karntner Slovvenen vollig zu-riickgezogen haben, nachdem sie mit der konseguenten Ablehnung des VGG gebrochen hatten. Sind zuerst ihre Vertreter mit unbegrun-deten und haltlosen Anschuldigun-gen gegen Mitglieder des Solidari-tatskomitees aus dem Komitee ausgezogen, so lassen sie sich heute auch z. B. beim ProzeB gegen Stefan Petjak und gegen Filip VVarasch nicht mehr blicken. Viel-mehr behaupten sie anmaBend, daB die Demonstration zum Wa-rasch-ProzeB »nicht bitter notvven-dig“ (J. Messner auf der Veranstaltung) gevvesen sei.
Es ist meines Erachtens vvichtig, daB man solchen »Vertretern" der Volksgruppe und ihren deutsch-
sprachigen Gesinnungsgenossen iiberall die richtige Meinung zum VGG sagt. Ebenso vvurde ich die beiden Zentralorganisationen bit-ten, nicht zuzulassen, daB die KPO und ihre Organisationen mit der Minderheitenfreundlichkeit im in der Tat die Politik der Zentralorganisationen und auch der Solidari-tatskomitees hintertreiben.
Fur die Rechte der Minderheiten!
Mit solidarischen GruBen: Christa Muhr, AuerspergstraBe 14, 5020 Salzburg
(Mitglied im Salzburger Solikom)
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Mnogo ljudi nima časa in priložnosti v radiu poslušati slovenskih oddaj. Prosila bi naša dva časopisa, da bi redno objavljala dela naših pesnikov in pisateljev.
Pred dobrim tednom sem poslušala slovensko oddajo. Bral je profesor Janko Messner eno svojih najnovejših del »Gospod Privat". Bral je čudovito, uživeto, vzeto iz našega življenja. Tedaj sem sklenila, da pišem obema listoma, naj
bi redno objavljala dela naših pisateljev in pesnikov, ki žive med nami in doživljajo isto križevo pot, kot mi vsi. Oni opisujejo naše kraje in naše ljudi. Saj smo lahko ponosni na nje in dajmo jim naše pripoznanje, da bodo občutili našo hvaležnost.
»Vrnitev" se ne bo izbrisala iz spomina nikomur, ki je videl ta film. Koliko lepega ima PolanšeK v svojem »Lipovem Bogcu" ter v »Grapah in soncu". Oh, kako fleten je »činček" in pesem »Vstani in se brani trpin". In Hartmanova Milka, ki opeva Podjuno. Kako požiraš besede njenih pesmi kot »Domači kruhec", in srečaš »Križ ob poti" ali pesem »Milijon nas je“.
Z Lipušem občutiš bolečino — sirote brez matere, katero so umorili v koncentracijskem taborišču.
Kokot nam daje samozavest, nas približuje moderni.
Koliko imamo še mladih poetov in pisateljev, ki dozorevajo v to smer in veselimo se nad njimi.
Pozdravljam vse pesnike in p'1' satelje, kakor tudi bralce
Sienčnikova mati iz Dobrle vasi-




lili
lesna
slovenj gradeč
gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. slovenj gradeč
62380 Slovenj Gradec, Gosposvetska 4 telefon: (062) 84-571 telegram: Lesna Slovenj Gradec telex: 33-165 yu Lips
p. p. 70 in 72 tekoči račun: 51840-601-13523 SDK podružnica Slovenj Gradec
Lesne surovine — to naravno bogastvo severozahodne Slovenije so narekovale, da se je v prostoru med Peco, Pohorjem in Kozjakom razvila dokaj močna lesnopredelovalna industrija. V Slovenj Gradcu, znanem po svoji Umetnostni galeriji ima sedež delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi in surovinami. To je delovna organizacija, ki nosi ime LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija.
Osnovna dejavnost naše organizacije je gospodarjenje z gozdovi, primarna predelava in finalna predelava. V sestavu delovne organizacije je tudi tovarna, ki proizvaja sedežno oblazinjeno pohištvo.
V obširnih gozdovih na območju treh dolin: Dravske, Mežiške in Mislinjske, gospodarijo naši gozdarji z gozdovi in pridobivajo kvaliteten les iglavcev — smreke, jelke, bora in visoko kvalitetnega macesna. Precej sredstev, ki jih daje gozd, vlagamo nazaj v gozdove — predvsem za nego in varstvo. Za nas gozd ni samo vir zaslužka, temveč objekt, ki ga zavestno čuvamo zaradi naravnega ravnotežja človekovega okolja.
Veliko večino lesa predelamo doma za potrebe finalne proizvodnje, dobršen del pa prodamo na domačem trgu in v izvozu.
Zadnja leta smo dokaj hitro razvijali finalno proizvodnjo. Po vrsti so bile modernizirane in razširjene stare tovarne v Pamečah in Podvelki, na novo pa je bila zgrajena tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu.
Danes lahko ponudimo kupcem vse vrste stavbnega pohištva, stenske in stropne obloge v različnih izvedbah, iverne plošče ter oblazinjeno pohištvo. Kupcem nudimo klasična okna in vrata, furnirana vratna krila in suhomontažne (SUMO) podboje, Intro in Izolir okna z termoizolacijsko zasteklitvijo in dvojnim odpiranjem, vse vrste oblog — od masivnih do luženih in rustikalnih, iverne plošče v različnih izvedbah — navadne, oplemenitene in vodoodporne.
O LESNI bi lahko zapisali še več, menimo pa, da o nas dovolj povedo naši proizvodi, ki jih med ostalim izvažamo v Italijo, Nemčijo, Avstrijo in na Bližnji vzhod.	+
Srečanje mladih varčevalcev
V nedeljo, 23. oktobra, je posojilnica Dobrla vas drugič pripravila srečanje mladih varčevalcev v Kulturnem domu. Po pozdravnih besedah, ki jih je imel gospod Štefan Sienčnik, se je vrstil kulturni spored. Prva je nastopila skupina Koroške dijaške zveze z lutkovno igrico ..UŽALJENI MEDVEDEK". K tej predstavi je treba pripomniti, da je za naše otroke malce komplicirana. Zato bi bilo treba, da se v začetku pove kratka vsebina v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku, ker s tem nagovoriš tudi otroke, ki slovenščino obvladajo slabo ali pa sploh ne. Nato sta se predstavili obe folklorni skupini iz Do-brle vasi, ki sta ob začetku njunega delovanja že kar dobro zaplesali.
Da je jeseni sončno tudi v Dobrli
vasi je videla pionirska folklorna skupina iz Železne Kaple. Po številnih nastopih doma in tudi že v inozemstvu so nam pokazali, da so postali že skorajda majhni profiji. Med odmorom je vsak otrok dobil čokolado in „šnito“. Vladimir Rutar iz Žitare vasi je dal mladim otrokom pobudo za varčevanje. Upamo, da se bo tega navodila držalo mnogo otrok in staršev. Poslovodja Posojilnice Jože Urban je pripravil žrebanje srečk. Njemu velja hvala, da se je ta dan tako posrečil. Ob koncu kulturnega sporeda je tajnik K KZ Nužej Tolmajer zavrtel še kratek lutkovni film „POLUHEC“.
Z vidnim veseljem in zadoščenjem smo se otroci vračali domov. Posojilnico Dobrla vas pa prosimo, da bo naslednje leto pripravila spet kaj podobnega.
Dan starih v Bilčovsu
V nedeljo, 16. oktobra, smo v Bilčovsu obhajali tradicionalni dan starih, ki ga vsako leto organizirata župnik in župan s pomočjo mladih. Izbrali smo sončno nedeljo in dvorana pri Miklavžu se je kar kmalu napolnila. Mladina je z veseljem pripravila majhno pojedino za svoje babice in dede. Moški zbor, pod vodstvom Jožka Boštjančiča, je ustvaril čudovito vzdušje z lepimi slovenskimi pesmimi, ki so ogrele starim srca in priklicale marsikomu srečen smehljaj na lica. Nekateri čvrsti starčki so kar sami od sebe zadovoljno zabrundali melodijo in obujali spomine na svojo mladost. Zupan Hanzi Ogris in župnik Leopold Kassl sta kratko nagovorila prijetno druščino. Francka Kro-piunik pa jo je pozdravila v imenu mladine in se jim zahvalila, kajti vse, kar imamo mi mladi, smo prejeli od starih, naših prednikov. Za zabavo in smeh je poskrbel Tomi Gasser s šalami. Šolarje iz ljudske
Blagoslovitev mrtvašnice in pokopališča
Pereč problem v Bilčovsu je bil že dolga leta premajhno cerkveno pokopališče ob glavni cesti sredi vasi in tudi pomanjkanje mrtvašnice. Zaradi tega se je občinska uprava že dalj časa resno bavila s tem vprašanjem in kupila nad vasjo primeren prostor tako za mrtvašnico ko tudi za pokopališče. Tja so premestili tudi spomenik padlim, ki je stal doslej pred občinsko hišo.
Zadnjo nedeljo, 30. novembra 1977, po drugi sveti maši, so tudi uradno odprli in blagoslovili prepotrebna objekta.
Župan Hanzej Ogris je v imenu občine pozdravil navzoče v obeh deželnih jezikih, slovenščini in nemščini. Zahvalil se je vsem firmam in zasebnikom, ki so sodelovali pri delih. Tesarska dela je opravilo domače podjetje Gasser. Umetniško je opremila novo mrtvašnico domačinka Meina Schellander, za kar ji velja posebno priznanje.
Stroški celotnega projekta — dela so trajala tri leta — znašajo v celoti 3,6 milijonov šilingov. Občina je prispevala 800.000 šilingov, dežela približno dva milijona in pol. Preostali primanjkljaj pa skuša občina poravnati z najemnino za grobove.
Blagoslovitvene obrede je opravil ob asistenci domačega župnika Poldeja Kassla prelat Aleš Zechner kot zastopnik škofa.
Kulturni del so prispevali domači cerkveni zbor, zbor SRD „Bilka“ ter „Sangerrunde Ludmannsdorf". Po zaključku slavnosti je povabila občina vse sodelavce, ki so pomagali pri delih, ter pevce na okrepčilo k Miklavžu.
šole je naučila učiteljica Štefka Guantschnig. Pogumno so nastopili s kratkim prizorom in deklamacijo. Priljubljeni duo Geli in Mili je dokazal, da tudi mladina še rada poje.
Vsi smo bili srečni, da nam je uspelo pripraviti ta prijeten popoldan našim babicam in dedom in jim tako izraziti svojo ljubezen in spoštovanje. Večina je ob tem veselem pomenku pozabila skrbi in gube na obrazu ter se počutila kar nekaj let mlajša. Morda so le spoznali, da jih še nismo pozabili, da niso odveč.
E. Št.
DUNAJ: CANKAR V VOLKSGARTNU
V Tezejevem templju v Volks-gartnu, kjer je pred letom dni razstavljal svoja dela Mladjevec Rihard Vakaj, so prejšnji teden odprli razstavo o Cankarjevem gledališkem delovanju. Odprtja pod pokroviteljstvom jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Novaka Pribičeviča se je udeležilo mnogo vodilnih osebnosti iz kulturnega življenja Avstrije. Razstava je odprta še do 19. novembra, našim dunajskim rojakom jo toplo priporočamo, ker smo jo videli že pred nekaj meseci v avli Slovenske gimnazije v Celovcu.
LJUBLJANA: MITJA GORJUP UMRL
V ponedeljek, 31. oktobra, nas je dosegla iz Ljubljane žalostna vest. Na domu svojih staršev v Novi Gorici je umrl za srčno kapjo glavni urednik največjega slovenskega dnevnika DELA, Mitja GORJUP. Pretresljiva novica predvsem tudi zato, ker smo se še preteklo soboto srečali s preminulim pri zaključni prireditvi slavja ob 30-letni-ci Zveze Svobod v Murski Soboti.
MURSKA SOBOTA: 30 LET ZVEZE SVOBOD
Preteklo soboto smo doživeli nadvse nenavadno zaključno prireditev praznovanja 30-letnice Zveze Svobod, predhodnice Zveze kulturnih organizacij Slovenije ZKOS. Večer smo v pristnem pomenu besede res doživeli. Pripravili so plesni večer v sodelovanju Ansambla Ce-tra za balet in ritmiko Celje, Plesne skupine Kluba mladih „Mladje“ Maribor, Plesne sekcije Kluba mladih Ptuj ter Skupine izrazni ples pedagoškega šolskega centra Celje. V soboto so podelili tudi odličja svobod večejmu številu kulturnih delavcev. Odličje Svobod z zlatim vencem sta dobila tudi naša rojaka s Koroške, Anton Umek iz Škofič in Šimej VVrulich z Radiš. Čestitamo!
ČRČEJ: MOJE DRUGO POTOVANJE PO NEMČIJI	(4. nadaljevanje)
Slavni komponist Ludvvig van Beethoven
(1770-1827)
Sedaj, ko je upanje na zedinjenje obeh Nemčij, po 32 letih splahnelo, so začeli v novo zvezno glavno mesto Bonn vtikati več javnih sredstev. Začeli so povečevati in preurejevati glavni kolodvor. Naredili so več tirov in pločnikov. Združili so jih s podhodi, da se laže pride do pogostih vlakov. Od kolodvora pelje v mesto tudi kratka podzemska železnica, ki je speljana do vladnih poslopij ob Renu in do sedeža zveznega predsednika v Bad Godersbergu, pet kilometrov izven mesta. V Bonnu so zgradili veliko novih poslopij, mesto šteje že čez tristo tisoč prebivalcev. Ob koncu vojne jih je imelo pa le 50.000. Ker so spojili z njim industrijsko mesto Bene na desnem bregu Rena. Tjakaj vodijo štirje veliki mostovi. Bilo je predvsem študentsko mesto. Univerza je bila ustanovljena že v napoleonskem času. Nastavili so jo v velikanskem gradu bonnskega volilnega kneza (Kurfursta), ki je bil večkrat tudi nadškof v bližnjem Kolnu.
Volilni knezi so smeli voliti pruskega kralja in se udeleževati tudi volitev vsenemškega cesarja. Habsburžani kot nemški cesarji so gledali, da so imeli vedno sebi naklonjene volilne kneze, zato so njih službe podeljevali svojim sorodnikom. Sin cesarice Marije Terezije, Klemens August, je kot bonnski volilni knez dal zgraditi grad. v katerem je danes nastanjena univerza.
Svetovno znani komponist Ludvvig van Beethoven
V Bonnu je bil rojen znameniti glasbenik Ludvvig van Beethoven. Hubert mi je pokazal njegovo malo rojstno hišo. Ogledala sva si tudi njegov spomenik na trgu pred poštnim poslopjem. Ker stoji pred pošto, mu pravijo hudomušno tudi: poštni predstojnik. Vendar je bil Beethoven že nekdaj zelo spoštovan. Odkritja njegovega spomenika sta se udeležila poleg ogromne množice ljubiteljev glasbe, tudi pruski kralj in njegova sorodnica, angleška kraljica.
Sicer pa so Prusi Beethovna manj poznali, saj je že z 20 leti odšel na Dunaj in tam komponiral do smrti leta 1827.
Po kosilu sem se iz Bonna odpeljal z vlakom preko Kolna proti Aachnu, zadnji postaji v Nemčiji. Iz vlaka sem opazoval silni napredek zadnjih let. Toliko novih hiš vidiš, da misliš, da starega sploh ni nič kaj ostalo. Novi industrijski obrati so gosto nasejani v pokrajino, med njimi pa veliko stolpnic za stanovanja delavcev. Zidavo malih, enodružinskih hišic so opustili; se jim tudi škoda zdi za kmetijsko zemljo. Če bi je za vsako družinsko hišo porabili tisoč kvadratnih metrov, kot pri nas na deželi, bi je kmalu zmanjkalo. Tako pa delajo strnjena stanovanjska naselja, z deset ali več nadstropnimi bloki, v katerih so potem tudi trgovine, šole, otroški vrtci in športna igrišča.
Med temi naselji pa je še veliko skrbno obdelane kmetijske zemlje. Posejana je bila s pšenico in ječmenom. Nizko Porenje ima milo
Zadnji sončni žarki so padali skozi orumenele liste dreves. Bila je jesen. Gozd je bil pokrit z rumeno listnato preprogo. „Jesen je lepa," je rekla Barbara. Držala je Pavla za roko, ko sta hodila po gozdni stezi.
„Jesen je letni čas. Začetek konca nekega življenja, življenja nekega leta," je odgovoril Pavel.
„Začetek konca česa?"
„Nekega življenja!" ji je odgovoril.
„Kaj je življenje, Pavel?"
..Življenje je dihanje, delo, ljubezen, gibanje, vse to in še marsikaj. V življenje sodi tudi zadovoljstvo pri delu. Vidiš, draga, tega pa v mojem življenju ni. Delal sem, študiral, da bi nekaj znal, zdaj pa tega mojega znanja nihče ne potrebuje. Ampak to ne sodi sem. To ni odgovor na vprašanje."
„Rada bi, Pavel, da bi preživela najini življenji srečno," je rekla Barbara.
„Pravzaprav še nisem ugotovil, kaj pravzaprav pomeni besedica sreča, pa sem že mnogokrat o tem razmišljal. Pogostokrat jo uporabljamo, pa ji najbrž redko kdo ve pravega pomena."
Prišla sta do roba gozda. Pred nji-
podnebje in je bil ječmen začetka julija že zrel. Posevki so kazali dobro in bo žetev bogata. Zaradi obilnih gnojil je ponekod precej poležanega, vendar se je žito vleg-lo šele, ko je zorelo, pod težo težkega klasja in pridelku to ne bo škodovalo. Zemlja med Renom in Aachnom je zelo dobra in jo imenujejo vvestfalsko žitnico.
Ob progi je več manjših industrijskih obratov, ki ne bruhajo več dima iz visokih dimnikov. Povsod je že elektrika, ki jo dobivajo iz velikanske termoelektrarne v Diirr-nu. Tam je ogromno rjavega premoga, ki ga kopljejo kar pri dnevni svetlobi kot pri nas gramoz. Vse je avtomatizirano, od kopanja do sežiganja v velikanskih napravah. Proti tem elektrarnam, velikankam so naše naprave v Celovcu ali pa v Šentandražu v Labotski dolini le pravi polžki.
(Dalje prihodnjič)
ma so se razprostirali travniki in sveže zorane njive. Nikjer ni bilo nikogar. Bila sta sama ob robu ravnice.
„Pavel, ljubim te, zdaj še posebno, ko se mi zdi, da sem tako majhna, nepomembna."
„Draga ne razmetavaj z besedami, kot da so žoge. Ljubiti, to je nekaj več."
„Vem, čutim ta več, in zato me je strah. Strah me je, ker ne vem, kaj bo z mano, z nama."
Drhtela je po vsem telesu, a po licih so ji tekle solze. Res se je bala. Veličine narave, časa in svoje majhnosti se je bala. Bala se je, da ne bi izgubila Pavla. To je bil nenaden občutek strahu pred neznanim. Pavel jo je prijel za roko in se obrnil v smer, od koder sta prišla. Zazdelo se mu je, da ve, kako se počuti Barbara. Jezil se je nase, da jo je pripeljal sem. Ne bi smel vseh svojih čustev in misli prenesti na Barbaro. Ona je ženska. Ona ne gleda na svet in na stvari v njem tako kot on.
Stekel je. Tekla sta po poti in listje jima je šumelo pod nogami. Spotikala sta se ob drevesne korenine in postajala vse bolj zadiha-(Nadaljevanje na 7. strani)
Kaj je sreča ?
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
Stališče koroškega deželnega glavarja
Kot je znano, je naš list v 43. številki, na 6. strani, objavil članek iz Našega tednika-Kronike pred 20. leti, pod naslovom: „Sodnik mora slovensko razpravljati s Slovenci". Tako je namreč odločilo Vrhovno sodišče na Dunaju. Da se spomnimo na kratko, kaj se je zgodilo? (Op. ured.)
„Evidenzblatt der Rechtsmit-telentscheidungen", leto 25, št. 35, prinaša vsebino razsodbe Vrhovnega sodišča na Dunaju o uradnem jeziku pri sodiščih. V neki tožbi madžarskega veleposestnika na Gradiščanskem, princa Esterhazija proti gradiščanskemu Hrvatu Gregoriču, se je slednji skliceval na določbo odstavka 3 člena 7 državne pogodbe, po katerem je slovenščina oziroma hrvaščina dodatno k nemščini pripuščena kot uradni jezik v sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske, kjer je slovensko oziroma mešano prebivalstvo.
Toženi Gregorič je zahteval, da njegovo pravdo odstopijo sodišču, pri katerem je sodnik, ki obvlada hrvaški jezik, kajti on ima po določbah zvezne ustave in državne pogodbe pravico, da pred sodiščem razpravlja v svojem materinem jeziku. Pri stvarno in krajevno pristojnem okrajnem sodišču v Železnu pa mu je v sedanji pravdi to nemogoče, ker noben sodnik tega okrajnega sodišča ne zna hrvaško.
Gregorič se je pritožil na Vrhovno sodišče (Oberster Ge-richtshof) na Dunaju kot zadnjo instanco v državi, ki je odločila, „da je z neposredno izvršno ustavno določbo člena 7 odstavek 3 državne pogodbe bil člen 8 zveznega ustavnega zakona in člen 53/1 odst. GEO (Pravdnega postopnika) spremenjen v smislu, da je odslej v upravnih in sodnih okrajih Ko-
roške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom slovenski oziroma hrvaški jezik pripu-ščen dodatno in poleg nemščine kot uradni jezik. Zato ima obtoženec kot avstrijski državljan hrvaške manjšine pravico na neposredni stik s sodiščem v hrvaškem uradnem jeziku brez tolmača..."
K temu vprašanju je v svojem govoru v celovškem radiu zavzel stališče tudi tedanji koroški deželni glavar Ferdinand VVedenig, ki je odločitev Vrhovnega sodišča na Dunaju o uradnem jeziku interpretiral takole (op. ured.):
»Temelj pravnih vprašanj manjšinske politike je državna pogodba, ki ni samo del avstrijskega notranjega prava, temveč tudi mednarodnega prava. Mi smo državno pogodbo podpisali in smo vsled tega na njene določbe vezani.
Česar pa mnogi ljudje na Koroškem ne vedo ali pogosto nočejo vedeti, je dejstvo, da manjšinska politika spada v pristojnost zveze (to je osrednje vlade, op. ur.). Dežela torej nima nobene odločitvene oblasti, ona more samo dajati nasvete. Odločitve pa spadajo v pristojnost zvezne vlade, pa tudi, kot je vprav ta primer pokazal, vrhovnih sodnih oblasti.
Politiki, ki so bili izvoljeni v deželno vlado, imajo v smislu zaprisege dolžnost, da spoštujejo in izpolnjujejo avstrijske zakone. Nesmisel je torej govoriti o pretiranem prijateljstvu do manjšin. Pravica mora v pravni državi tudi pravica ostati, pa čeprav gre za pravico manjšine. Neodgovorno pa je početje tistih, ki natančno poznajo stvarni položaj, pa kljub temu uganjajo zlonamerno propagando."
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
•	OBIŠČITE GALERIJO
•	WERN ERJA BERGA
•	V PLIBERKU!
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
.V.V.W^AVAV.V.V,W^VAVaWA,.V.,.VAV.VAWAVAV.V.W.VA\V.,W.V.V.,.V.V.V.V.,.,.V.W.V.V.V.V.,.%’«'
DR. IVO ŠORLI:	g
VEČNE VEZI
POVEST
^^»m»m»mma"m"m"mmammmmmmmmmmmmmmmamamamammmamWmmummamammmmmmmW^mVmmmammmmi
„Kaj vraga!" se je jezno otresel tesnobe. „Drugi so morali celo med svinčenke! In milijoni njih! Glavno je, da se je izvršilo vse tako skladno in da zdaj zapuščam z mirno vestjo ta naša tla!"
Ko je dospel do Vojašniškega trga, ki je že nosil Ober-dankovo ime, se je odločil, da jo zavije na rivo. „Da si še zadnjič ogledam morje! Mogoče me vendar pretrese ta .zadnji pogled'..."
Toda, ko je korakal tja dol proti Sv. Andreju, se mu je zdelo vse tako vsakdanje, da se je moral samemu sebi nasmehniti. ..Človeku v mojem položaju pač ni do komedij!" si je dejal. ..Priroda ima toliko duše in srca, kolikor sam položiš vanjo. Pojdimo rajši in izpijmo še zadnjo čašo črnega terana za žalostno slovo!"
XII.
Ob pol petih si je kupil listek, in ko je dočakal postreščka, ki mu je od žene in hčerke prinesel še zadnji pozdrav, je odhitel na peron.
Sedel je v oddelek drugega razreda. Če ga vržejo na
piano, bo v maloštevilnejši in morda taktnejši družbi še vedno na boljšem ...
Tik pred mejo je dospela do njegovega oddelka kontrola. Službujoči orožnik je s skoraj pretirano vljudnostjo zaprosil za papirje in že s prijaznim poklonom zamrmral svoj: „Va bene!“
Ko je človek s svojim spremstvom odšel, je Kocjančič minuto za minuto težko čakal, kdaj se vlak že premakne.
Toda tu so se vrata vagona nenadno spet odprla in v vlak je stopil karabinjerski častnik z dvema podložnikoma. V roki je držal listek, ki je strašno spominjal na brzojavko...
Možje so hitro stopali vzdolž oddelkov, jih odpirali in gledali vanje. Pri tem je oficir večkrat zaklical: „Signor Coziani!"
Kocjančiču je oledenela kri. Toda s silo si je nategnil ude, posilil obraz v navidezno mirnost in strmo čakal. „Jaz nisem .Coziani', in če me iztaknejo, porečem, da jih seveda nisem razumel. Ko že tvegam, tvegam vse!" se je kratko odločil.
Možje so dospeli do njega in častnik je ponovil svoj klic. Kocjančič je brezizrazno gledal v zrak. Oni so odhiteli dalje.
Še pet strašnih minut, potem je zunaj zabrlizgalo in kolesje je zaškripalo. »Usmiljeni Jezus, samo če se spet ne ustavimo!"
Toda niso se več! Tam zunaj je vlak še enkrat zmagoslavno zavriskal in potem oddrvel v črno noč.
Kocjančič, stoječ zdaj ob oknu, se je globoko oddahnil, a ko se je za hip obrnil, se je zopet zlenil: na praznem prostoru poleg vrat je sedel črn mož srednjih let. Preseliti
se je bil moral med tem neopaženo iz drugega kupeja sem.
»Dober večer, gospod!" je človek pozdravil v nemščini-»Tudi vi na Dunaj?"
»Ne, samo do Ljubljane. Vsaj zaenkrat," se je olajšano nasmehnil Kocjančič. »Ali se vi večkrat vozite tod čez?'
»Vsak teden."
»Potem boste vedeli, kdaj bomo čez mejo? To se pravi, kdaj dospemo na že nesporna jugoslovanska tla. V tistem trenutku namreč bi z vašim prijaznim dovoljenjem rad malo zavriskal!"
„0?" se je zasmejal oni. »Kaj ste gospodi tudi vi ušli?'
»Ušel jim nisem, ker imam njih potni list! Toda z novorojeno svojo materjo Jugoslavijo se še nisva videla pa bi jo rad bolj glasno pozdravil."
Nenadoma je mož pogledal ven.
»Zdaj, prosim, da čujem vaš vrisk! Morda sva se celo malo zaklepetala."
Kocjančič je vstal, spustil okno in z vso dušo zajel tega rezkega, zdravega zraku. Bil je resnično ganjen in kakof tiha molitev se mu je izvilo globoko iz prsi.
»Ta šele ve, kaj je domovina, kdor je doživel, kar ste doživeli zdaj vi, kaj ne? Razumem vas!" se je oglasil tujec, ki je doslej sopotnika spoštljivo prepustil njegovim mislim-
»Tega trenutka vsekakor nikoli ne pozabim!" je prikimal Kocjančič. »Obžalujem samo, da ni vseh dvanajst ali trinajst milijonov mojih novih sodržavljanov z menoj!"
XIII.
Po visokih tržaških palačah se mu je videlo v Ljubljani vse nekako nizko in skromno, a tudi čudno prazno in pusto
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 13. novembra: 15.35 36 burnih ur v življenju Beatlsov. V glavah vlogah: John Lemon itd. — 17.00 Listamo po slikanici — 17.20 Ptičje strašilo — 17.30 Čebelica Maja — 17-55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki, kultura — 19.50 Šport — 20.15 Saint Just ali moč stvari; v dveh del'h; 1. del: Zmaga — 21.50 Šport ~~ 22.00 Noč v Firencah — 22.30 Zna-n°st in verovanje v Boga — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 14. novembra: 9.00 cicibane — 9.30 'Kaj lahko postanem? Poklicno šolstvo — 10.30—11.30 Bustor Keaton, gostoljubnost — 18.00 Omaruru: Štiri leta kasneje — 18.25 0RF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.55 Nastop v Manhattnu: Umor v temi (1) — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 15. novembra: 9.00 Za cici-ane — 9.30 Angleščina za tiste, ki že nekai znajo — 10.00 TV v šoli: Uporabna fizika (ponovitev) — 10.30—11.50 '" •,e glumač; usoda glumača iz rokovske dobe — 17.55 Za lahko noč —
■ 8.°o Viničarji iz Perchtoldsdorfa; dokumentacija — 18.25 ORF danes — °-30 Ml; družinska oddaja — 19.00
Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Predstavimo novega pisatelja — 20.20 Igra lahko začne: Zapeljevanje — 21.15 Grem k igralcem; večer z Ernstom Stankov-skim — 22.30 Poročila in šport.
SREDA, 16. novembra: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Kmetijstvo danes —
10.30—	11.50 Štiri noči sanj; po noveli Dostojevskega „Bele noči" — 17.00 Megleni dan; predstava lutkovnega teatra — 17.55 Za lahko noč •— 18.00 Dr. Doolittle... in hripavi petelin; risanka — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Saint Just ali moč stvari; 2. del: Smrt — 21.35 Sredozemsko morje; dokumentacija — 22.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 17. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Francoščina — 10.00 TV v šoli: Avstrijska nevtralnost —
10.30—	12.00 Sladkorčki s poprom; parodija — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz Avstrije — 21.40 Poročila in šport.
PETEK, 18. novembra: 9.00 Za cicibane — 9.30 Ruščina — 10.00 TV v šoli: Obiščemo razstavo — 10.30 Klub seniorjev — 11.00—12.40 Priljubljene laži; ganljivi odnos šestletnika do njegovega dedka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvorno gledališče: Nemoralen dogodek — 18.25 ORF danes •— 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 13. novembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 14. novembra:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Spoznavajmo živali.
TOREK, 15. novembra:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi —
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 16. novembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 17. novembra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 18. novembra:
09.15—09.30 Franc Kukoviča: „lz življenja črk“ (Šolska radijska oddaja za šolarje od 1.—4. šolske stopnje) —
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.
SOBOTA, 19. novembra:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
šport — 20.15 Otrok z Dunaja: Karel Hodina — 21.10 Kdo vzame še pajčolan?; dokumentacija o ženskih samostanih v Avstriji — 21.55 Šport — 22.00 Rumova cesta; pustolovski film o morskih tihotapcih alkohola — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 19. novembra: 15.30 Revija z Boney M., Udom Jiirgensom in Rayem Stevensom — 17.00 Poskušajte z nami? — 17.30 Heidi; risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panopti-kum — 18.25 ORF danes — 18.30 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.00 Avstrija v sliki z aktualnostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Vsak v svoje gledališče — 21.20 Orson VVelles pripoveduje — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Slepa ulica; mladostniki iz New Yorka skušajo posnemati gangsterske idole — 23.45 Poročila.
2. SPORED
NEDELJA, 13. novembra: 17.00 Argumenti — 17.45 Service-box — 18.00 Smučarska gimnastika (1) — 18.30 Zgodovina vožnje po zraku, letalstva — 19.30 Pošast (v angleščini) — 20.00 Knjižni sejem — 20.15 Prizma — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 14. novembra: 18.00 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo
—	18.30 Od Karlove do Kolegijske cerkve — 19.30 Uporabna fizika (TV v šoli) — 20.00 Štiridesetletnik; portret
—	20.45 Vstop prost — 21.30 Čas v sliki 2 — 22.00 Poželenje po družbi in uživanju; film kritično opisuje meščanske družinske razmere.
TOREK, 15. novembra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 Poljska: Gospodarstvo in kultura — 19.30 Marek in Va-cek; muzikalna revija na dveh klavirjih — 20.00 Še enkrat Varšava; portret mesta — 20.30 Štiridesetletnik; analiza poljske televizijske družine: Igra in resničnost — 21.10 Čas v sliki 2 in kultura — 21.45 Klub 2.
SREDA, 16. novembra: 18.00 Francoščina — 18.55 Operni vodič. Marcel Prawy predstavlja Beliinijevo opero „Normo“ — 19.30 TV v šoli: Politična izobrazba (I) — 20.00 Teleobjektiv s Clausom Gattererjem — 20.50 Lorio-tov neoporečni ekran. Kje je Ted Braun? Občinstvo in tisk ponovno zahtevata televizijske sporede z znamenitim igralcem petdesetih let — 21.35 Čas v sliki 2 in kultura — 22.10 Kung Fu: Caine v smrtni pasti.
ČETRTEK, 17. novembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Vstop prost — 20.00 Priljubljene laži; ganljivi odnos šestletnega otroka do svojega dedka — 21.45 Čas v sliki in kultura — 22.20 Klub 2.
PETEK, 18. novembra: 18.00 Kaj lahko postanem? Poklicno šolstvo —• 18.30 Umetnost in tehnologija — 20.00 Elektrika za jutri. Koliko porabimo v resnici? — 20.50 Nova — 21.10 Trailer; novi filmi — 21.55 Čas v sliki 2 in kultura — 22.30 High Chaparral: Moj prijatelj Veter.
SOBOTA, 19. novembra: 17.15 Za 100-letnico rojstva Riharda Mayerja (slavni basist) — 18.00 Orientacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Razmišljanje prinaša obresti — 19.50 Štajerska jesen — 23.05 Session.
Pravočasni božični nakupi zasigurajo največjo izbiro, najboljše svetovanje in prijetno vzdušje.
W«*$£**i*9
Malo za smeh
Z ZDRA VNISKEGA
PREDAVANJA
Zdravnik: »Tovarišice in tovariši, ne pozabite, da je prvih 24 ur najbolj kritičnih v življenju vsakega bitja.«
KAJ JE SREČA?
(Nadaljevanje s 6. strani)
na. Naenkrat se jima je zazdelo vse tako zelo smešno. Sedla sta na podrto drevo, se objemala in smejala. Naenkrat se je Barbara zresnila in rekla:
„Pavel, veš, kaj je sreča? Tole, kar zdajle doživljava, čutiva, to je sreča. Nočem več misliti na to, kako dolgo bo trajala, ker potem ta sreča ne bi bila popolna, zdajle pa je tu in je najina, samo najina!"
Pavel ji je božal obraz, lase, rame, poljubljal jo je in ni rekel ničesar. A čutil je to srečo in vedel je, da ima Barbara prav.
D. R.
Glas iz občinstva: »Meni se zdi, da je zadnjih 24 ur še bolj kritičnih.«
©RUTAR CEflTER mo
AfOBEL+ELEKTRO
Zaradi prizidka in preureditve I razstave prodaja- 1 I mo razstavne 1 1 artikle po	1
I	posebnih cenah! i
jh- Friihzeitige VVeihnachtseinkaufe
sichem groBteAuswahl,beste Beratung -und angenehme Atmosphare
Dieses Ding karm Kinder machen. Oder auch nicht.
Man kann es darauf ankommen lassen -oder auch nicht.
Der Mensch hat viele Gevalten beherrschen gelernt - nur bei der Beherrschung seiner Fort-gl pflanzungsfahigkeit vird er von Tabus, Barrieren und'1 Vorurteilen gehindert. "V/enn sich ein Mann und eine Frau sehr liebhaben, dann ensteht ein Kind" - immer noch vird das verstandliche Interesse von Kindern und Jugendlichen mit solchen Floskeln abgespeist, immer noch ist vielen e in vichtiger Teil ihres Korpers unbekanntes Land.
Die Folgen sind: Angst, Hemmung, Unfahigkeit zur Partnerschaft,
rechtlicher und sozialer Natur, sexuellen Fragen und Partnerschaft ‘ geschaffen.
Jeder solite sie ntitzen -nicht erst dann, venn es zu spat ist. Die Beratung ist S kostenlos, anonym und ver« j| traulich.
Denn Abtreibung ist keine LSsung!
Vertrauen bringt Hilfe.
Familien- und Partnerberatung. Vv/
ji
Ihre nachstgelegenen Beratungsstellen sind den beiden unten
Zufallskinder und "MuB-Ehen", mitllj der en Anfang oft auch schon ihr
Ende beginnt. Die Aufklarung iiber ‘ItS angefuhrten Broschuren geschlechtliche Vorgan ge und das W%zu entnehmen.
Wissen um die Verhutung einer nicht?' 5* gevollten Schvangerschaft sind oft mit einem Mantel von Verlegenheit, ja fast UnanstSndigkeit bedeckt.
Die 130 Stellen fUr Familien- und Partnerberatung vurden in ganz Osterreich zur Beratung in An-gelegenheiten der Familien- jff planung, in virtschaftlichen ifj und sozialen Belangen verdenderj
Mtttter, t amilienangelegenheiteny|(iji MannllcherSamenfaden/VergriiBening 1: 2.667
Bitte senden Sie mir kostenlos die Broschure: O „Damit ein Kind kein Zufall ist" iiber Methoden der Empfangnisregelung und/ oder die Broschure
O „Damit ein Kind mehr Freude bringt" mit der umfassenden Information iiber Art und Umfang der Familienforderung und Hilfen fiirMutter und Kind.
->š
Name:,
Anschrift: -
Ausschnelden und an das Bundeskanzleramt Postamt1010Wien, Postfach 3000, senden.
,VA,.V.V,V,V.V1V.V.,AV,W.V.W,V/AV.,A,JWW,AAV.W.AVAAY^W^V\AWMW\^VAWWrt,^.VAVA,.W\V.VA\V.,,V.V.'.VAV.V/.VAV.V.V.V.V.
komaj deset, petnajst premraženih ljudi je hitelo v eno a^' drugo smer. V spomin si je moral poklicati celo latinski rek-‘ „Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker Je njegova." Toda Ljubljana moja, kakor bomo odslej rastli Zc|aj mi, boš tudi ti rastla z nami! V dvajsetih letih bo pač drugače govoril zlobni ..popotnik", ki je v milanskem listu napisal: „Tam doli proti svoji sredini se ti Ljubljana celo skoraj mesto zazdi." Počasi je prikorakal do Šelenburgove ulice in stopil v kavarno, iz katere je slišal godbo.
Ozrl se je po ljudeh, a niti enega znanega obraza ni našel. Pač, tam v kotu na zofi je sedel droban, eleganten človeček, ki ga je srečaval že v Trstu. Imeli so ga za hu-^e9a „verižnika“, toda Kocjančič je večkrat dejal, da bi ''a ob tistih državnih živilskih nakaznicah pomrla polovica Svilnega prebivalstva, in se je zato možu brez predsodkov
Približal.
..O, gospod Ščuka!" je vzkliknil. „Vi tukaj? Veseli me, da najdem vsaj enega znanca!"
■•Pa še tega ne poznate!" se je nakremžil možic. „Meni tako samo pravijo — tisti, ki res mislijo, da mi je tako ime; a'i Pa takšni, ki so močnejši od mene; v resnici sem Štuka."
•■Potem oprostite, gospod Štuka! Jaz sodim med prve. vi prihajate baje večkrat v Trst — ali bi vzeli pismo na m°jo ženo s seboj? Če pojdete v kratkem spet kaj."
-Ne posebno rad; a od vas že, ko vem, da ne boste P'sali neumnosti. Po dvajset kron pobiram — zaradi tve-®ania, brez zamere! Kaj mislite ostati tukaj?"
No je Kocjančič potrdil, je Štuka zmajal z glavo.
še
-To vas bodo veseli! Kar pripravite se! Edina sreča, če ne vedo, kakšen glas uživate kot zdravnik. Sicer pa je
prav vaš sloves vaš največji sovražnik: da ste mazač, bi bili še danes v Pulju."
„ Od kod vi tako dobro veste za moj zdravniški sloves?" se je nasmehnil Kocjančič.
„Moj brat je bil narednik v Pulju. Sicer pa jaz vse vem in vse poznam — to sodi v mojo nekoliko temno obrt."
„No, ko že vse veste in znate, povejte mi, kam in na koga naj se tu obrnem najprej?"
Pa je Štuka res točno poznal tistega gospoda pri vladi in celo številko njegove sobe.
„Ta mož, ki sicer ni napačen, vas pošlje najbrž v Maribor; češ da je tu že vse polno .domačinov1. V Mariboru, kjer so tudi že skoraj vse službe zasedli še mlajši gospodje, vas prihranijo za Prekmurje."
„0, sem že čul," se je zasmejal Kocjančič. „Toda jaz se ne bom dal veliko pošiljati in se za kakšne .službe1 tudi ne bom preveč potegoval — naposled si upam začeti tudi na svoje! In se na primer etablirati sredi same Ljubljane."
„Toda, prijatelj božji, kje boste dobili prostore? Niti borne sobice ne! Veste, kaj je doživel odvetnik Strehar, ki je moral že prvi teden sem? Mesece je vrtal, naposled mu nakažejo sobico v hiši z dvema vhodoma: z enim od zgoraj s šempetrske ulice, drugim od spodaj z nasipa istega imena. Strehar je pridirjal tja po gorenji strani, stopil torej s ceste že kar v prvo nadstropje, ko je prav v istem trenutku neki stražnik z enakim nakazilom lopnil šele v vežo pri tleh. Seveda je bil Strehar prej v drugem nadstropju, pograbil slučajno pred vrati stoječo stolico in že sedel široko sredi kuhinje, ko je tekmec — torej za eno, dve minuti prekasno — prisopihal za njim. Na ta baje srednjeveški način sedaj v Jugoslaviji .zasedajo1 stanovanja!"
„Vam torej tukaj ne ugaja ravno preveč?" ga je mrko pogledal Kocjančič.
»Odkrito povem, da ne! In brž ko opravim tu svoje posle, se stalno vrnem v Trst. Mene so ozdravili!"
»Preveč bolan menda nikoli nisi bil!" se je storilo Kocjančiču, a je vendar vljudno povzel:
»In kdo vas je tako razočaral, če smem vprašati? Ob-lastva ali ljudje?"
»Kje je tu razlika, oprostite? Oblastva so ljudje; v kulturnih državah samo malo bolj uglajeni, ker se zavedajo, kaj predstavljajo. Toda jaz imam pač svoj sloves, kakor imate svojega vi, in zase ne govorim. No, čez mejo so že pribežali ljudje, ki bi jih bili morali na postaji pričakovati — vprašajte jih, kako so jih sprejeli!"
»Upam, da so manj občutljivi od vas," se je Kocjančič spet premagal. »Mi moramo pač vse upoštevati; zlasti še, da prihajamo sem na tuja vrata in ne na svoje prsi trkat. In še vedno mi je ljubša mati, ki me tepe, od mačehe, ki me gladi! Sicer pa ta mačeha niti gladi ne! To lahko verjamete meni!"
V tem hipu je godba zaigrala jugoslovansko narodno himno. Kocjančiča je vsega oblila sladka zona in nehote ga je vrglo pokonci. Tudi nekateri drugi so se dvignili, večina pa je brezbrižno obsedela.
»Ali ni to narodna himna?" je tiho vprašal Kocjančič.
»Seveda je, se je nasmehnil Štuka. In se vam čudno zdi, da je odziv tako ... no, reciva mlačen? Da ni, kakor v Trstu pri .Marcia reale1, kjer bi vse udarilo v navdušenje?"
»No, moj Bog, vsaj prve čase bi človek skoraj pričakoval ..."
(Dalje prihodnjič)
Spor med evrokomunisti in Moskvo
Dramska skupina KDZ »Oder mladje"
Rdeče zastave so krasile Rdeči trg v Moskvi, med njimi je visela naddimenzionalna slika osrednjega tajnika sovjetske komunistične stranke. Zastopniki iz 104 dežel so pripotovali v Moskvo, da bi s Sovjetsko zvezo praznovali praznik 60-letnice revolucije. Brežnjev je v svojem prazničnem govoru pred 6000 ljudmi orisal pomen revolucije in menil, da je to začetek poti, ki je namenjena vsemu svetu. Višek praznovanja je bila vojaška parada, katere se je udeležilo več deset tisoč ljudi in z katero je Brežnjev hotel demonstrirati svojo moč, slavje pa je uporabljal, da bi utrdil zahteve po vodstvu vseh komunistov.
Tako je poskušal izolirati italijansko in špansko komunistično stranko. Že priprave za oktobrsko praznovanje so pustile slutiti najhujše, stara revolucionarja Fidel Castro in Tito se nista odzvala povabilu, prav tako kot tudi druga največja komunistična stranka za-padne Evrope, francoska KP. Nezaželen pa je bil vodja španske Ko-
MINIČ BO OBISKAL ITALIJO
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, se bo mudil od 14. do 16. novembra 1977 na povabilo zunanjega ministra republike Italije Arnalda Forlani na uradnem prijateljskem obisku v Italiji.
DEŽELNI GLAVAR WAGNER: POLITIČNA TEŽA ZVEZNIH DEŽEL VEDNO VEČJA
Deželni glavar Leopold VVagner je v svojem nedeljskem govoru dejal, da prevladuje v Avstriji ravnotežje med državo in zveznimi deželami. VVagner je poudaril, da so bili v preteklosti poskusi centralizacije, ni pa bil v nevarnosti nikoli federalizem. Dežele si pridobivajo v državi vedno večjo težo. Ne samo v Avstriji, ampak tudi v drugih državah se ojačuje trend k decentralizaciji. Te tendence je treba akceptirati, meni VVagner, če so potrebne za prebivalstvo kakšne pokrajine ali so koristni interesom države.
VVagner je menil nadalje, da naj bi federalistični sistem ne bil tesen korzet, ampak bi se moral vedno razvijati dalje. Spektakularni sunki v smer federalizma, so na kratko videni zelo učinkoviti pri ljudstvu, zadevi sami pa te akcije pomagajo le malo, je dejal VVagner.
POLOŽAJ SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V AVSTRIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
smislu je treba razumeti zadnje akcije Slovencev, npr. postavitve dvojezičnih tabel in vse druge akcije, ki so nakazale nerešeni problem narodnih skupnosti v Avstriji.
Koroški Slovenci bodo, kljub organiziranega in ojačenega pritiska nadaljevali boj za dosego rešitve z vsemi pravnimi sredstvi, ki zasi-gurajo koroškim Slovencem enakopravno življenje in enakopravni razvoj, sta končno poudarila zastopnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Grilc in dr. Zvvitter.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
munistične partije Carillo, ki je v svoji knjigi „Evrokomunizem in država" zagovarjal demokracijo in pluralizem, Sovjetsko zvezo pa je imenoval nesocialistično in nazadnjaško. SZ je poskušala označiti Carilla kot odpadnika in nezvestega sovjetski liniji, špansko KP pa poskuša imenovati njej zvesto. Zato je SZ poslala vabilo za to slavje samo tajništvu španske KP, in s tem Dolores Ibarruri, Carillo pa ni bil omenjen z niti eno besedo. Španska komunistična stranka pa je sklenila, da gre v Moskvo samo Carillo, ali pa nihče ne gre tja.
Po dolgih pogajanjih se je SZ le odločila, da lahko Carillo vodi špansko delegacijo, ampak Dolores Ibarruri, SZ naklonjena, mora javno tudi predstavljati delegacijo Španije. Kratko pred začetkom praznovanja je prispel Carillo v Moskvo, kjer ga je pričakoval zastopnik SZ, kateremu je moral takoj oddati svoj govor, nato pa je moral kmalu spoznati, da ne bo smel govoriti. Pri praznovanju samem pa je kot zastopnik španske KP dobil dodeljeno mesto v zadnji vrsti, javno pa je zastopala špansko KP v prvi vrsti Ibarruri.
SZ se je očividno bala govora Carrila, ker je preprečila, da bi se drznil kritizirati SZ. Nekaj dni poprej je uspelo Berlinguerju infor-
mirati 258 milijonov ljudi v Sovjetski zvezi o tem, da namerava ustvariti novo vrsto socializma, novo socialistično družbo, kjer naj bi eksistiralo več strank in pluralizem na kulturnem, gospodarskem in idejnem področju.
Vse praznovanje Sovjetske revolucije poda napačno sliko le-te. Oktobrska revolucija 1917 je bila močno zakoreninjena v ljudstvu, imela demokratične temelje, začela pa se je razvijati v obratno smer, tako, da danes ne predstavlja nič drugega kot osebni kult in oboževanje predsednika in osrednjega tajnika, oboževanje Lenina, ki v resnici ni naredil revolucije sam, ampak so mu pomagali ljudje, o katerih v SZ nihče ne ve kaj, in so pozneje bili nekateri ubiti kot kon-terrevolucionarji. Geslo revolucije: „Vso moč svetom" in „Vso moč ljudstvu" pa danes na noben način nima več veljave, kajti moč ima danes v rokah edino le peščica ..socialistične" buržoazije.
13. novembra 1977, ob 8.15 je na sporedu v ljubljanski televiziji „festival mladinskih pevskih zborov v Celju". Sodeluje tudi zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.
V četrtek, 27. oktobra 1977, premiera „Plesoči osliček" v Šentjakobu!
Na zahtevno delo, kar se tiče vaj in izdelave scene, za kar so morali igralci, ki so izključno dijaki Slovenske gimnazije, poleg študija
žrtvovati ves svoj prosti čas, je v četrtek, 27. oktobra 1977, ob 15. uri popoldne v gospodinjski strokovni šoli sledila premiera „PLE-SOČI OSLIČEK".
Dvorana je bila do konca napol-
Trst. Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Furlanije-Ju-lijske krajine Mauro se je v Trstu sestal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, s katerimi je razpravljal o prispevkih predloženih k splošnemu deželnemu urbanističnemu načrtu. Prisotni so bili predsednik gorske skupnosti za Kras Miloš Budin, predsednik SKGZ Boris Race ter izvedenci Mitja Race, Vladimir Vremec, Marino Koko-rovec, Igor Jogan in za tehnični posvetovalni odbor za Slovensko Benečijo Valentin Simoniti.
Na posvetovanju je prišlo do izmenjave mnenj glede problemov, ki se pobliže dotikajo slovenske narodnostne skupnosti glede na korektno uporabo teritorija. Slovenska delegacija je opozorila, da slovenska skupnost živi ob robu dežele v šibkih področjih, ki nimajo zadovoljivih produktivnih in rezi-
PREUČITEV ŠTUDIJE O IZVEDLJIVOSTI „PROSTE CONE" NA KRASU
Trst. Posebna komisija FJk za probleme, ki zadevajo izvajanje italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu, je pod Berzantije-vim predsedstvom pregledala dosedanje študije o izvedljivosti proste industrijske cone na mejnem področju na Krasu. Sestanku je prisostvoval odbornik za načrtovanje Mauro, ustanovo za industrijsko cono pa je zastopal predsednik Antonini. Tehnično poročilo je podal inž. Pecorari.
Preteklo pomlad je bil deželni odbor podelil EZIT-u nalogo, naj izdela študijo prehodnega značaja glede področja, ki ga predvideva italijansko-jugoslovanski sporazum.
V	prvi fazi, ki bi jo morali dokončati v štirih mesecih, bi morali zbrati vse podatke o določenem ozemlju, tako da bi se seznanili z vsemi morfološkimi značilnostmi.
V	drugi fazi, za katero razpolaga EZIT z osemmesečnim rokom, pa bi morali to de’o še poglobiti. Zdaj ima EZIT izdelano popolno kartografijo področja, ki obsega kraške pojave v površju in podzemlju, geološko in idrogeološko karto ter mapo, ki zadeva urbanistične omejitve.
njena in otroci so že nestrpno čakali na začetek predstave. Zelo ugodno za igralce in za predstavo samo je bilo, da so otroci do konca predstave z navdušenjem zasledoval zgodbico.
Ne glede na nekatere podrobne
spodrsljaje, ki so edino le stvar rutine, so igralci dobro izpeljali predstavo.
Glede rutine smo pa lahko prepričani, da se bo utrdila tekom naslednjih predstav.
denčnih struktur. Predstavniki in izvedenci so poudarili potrebo, da bi deželna ustanova posegla aktivno, ne da bi z neupravičenimi omejitvami prizadela gospodarski in socialni razvoj skupnosti. Krajevnim ustanovam, je bilo rečeno med drugim, je treba omogočiti, da v celoti opravljajo svoje funkcije in svojo dejavnost, da potencirajo svoje tehnične urade, kar velja še najbolj za gorske skupnosti, ki bi tako lahko ustvarile primerna sredstva gospodarskega in teritorialnega načrtovanja. Med posvetovanjem so sprejeli obveznost, da bo treba sklicati še druga srečanja, ki naj omogočijo poglobitev spoznavanja raznih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji' Julijski krajini.
DOM v TINJAH
@ Od ponedeljka, 14. 11. 1977, ob 18. uri
do četrtka, 17. 11. 1977, ob 13. uri
DUHOVNE VAJE ZA STARŠE DUHOVNIKOV, SESTER IN BOGOSLOVCEV
Voditelj: prefekt Janez P o p r i j a h
© Od četrtka, 17. 11. 1977, ob 18. uri
do nedelje, 20. 11. 1977, ob 13. uri DUHOVNE VAJE za Živi rožni venec, I. tečaj Voditelj: misijonar Ciril D e m š a f
® Od ponedeljka, 21. 11. 1977, ob 18. uri
do četrtka, 24. 11. 1977, ob 13. uri DUHOVNE VAJE za gospodinje v župniščih Voditelj: kan. Filip M i I I o n i g
© POTOVANJE V INDIJO Z LETALOM ZA 9 DNI od 27. decembra 1977, do 4. januarja 1978.
Prijave sprejema Dom v Tinjah d° 28. novembra 1977.
Cena: 14.980.— šilingov. Interesentom bomo doposlali t0' čen in ilustrirani program.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „SRCE" V DOBRLI VASI
KULTURNI TEDEN
OB PRILIKI 70-LETNICE DRUŠTVA
SPORED:
Nedelja, 20. novembra 1977, ob 14.30:
Igra „Kadar se utrga oblak". Igrajo člani SPD „Srce“; režija Poldej Zunder.
Četrtek, 24. novembra 1977, ob 20.00:
Zabavno-glasbeni večer: Igrata „Trio Korotan" in instrumentalni ansambel „Drava"; pojeta Magda Koren in Uši Kelih.
Petek, 25. novembra 1977, ob 20.00:
PREDAVANJE Z DISKUSIJO. Univ. asistent dr. Hanns Haas, Salzburg: Von der Befreiung zum Staatsvertrag — die Karntner Slovvenen nach dem Zvveiten VVeltkrieg.
Sobota, 26. novembra 1977, ob 15.00:
Mladinska igra „PLESOČI OSLIČEK". Igra „Oder Mladje" iz Celovca; režija: Boštjan Vrhovec.
Ob 20.00: PREDAVANJE Z DISKUSIJO. Univ. prof. dr. Anton Pelinka, Innsbruck: Chancen der Minderheiten in der Demokratie.
Nedelja, 27. novembra 1977, ob 14.30:
Slavnostna prireditev ob 70-letnici društva. Nastopajo: govorniki, domači in sosednji pevski zbori ter mladinska folklorna skupina SPD „Srce“.
VSE PRIREDITVE SO V KULTURNEM DOMU V DOBRLI VASI.
PoMbno&t je botfia, Icafii navadno unojo fnnopi! Zasadi te,y,a tafii takoi U
m«
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling
m	■ Tel.: 0 42 74-29 5518
Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
Belgijska firma išče elektronika, inženirja ali tehnika z znanjem srbohrvatskega in angleškega jezika (stanujoč v Celovcu ali okolici) za kontaktiranje jugoslovanskih klientov.
Pismene ponudbe z avtobiografijo poslati na sledeči naslov:
Belram Electronics S. A.
83 Av. des Mimosas 1150 BRUSSELS, Belgium
Za obširnejše podatke lahko pokličete g. Petelin (0 42 22) 82-106.
Slovenski predstavniki na posvetu glede deželnega urbanističnega
načrta