Glasilo „NabavlJalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili'* v Ljubijjani Vil
Izhaja enkrat mesečno (&> Naročnina letno za nečlane Din 18 — (&> Posamezna številka stane Din VSO Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. v Ljubljani VII
Vsebina:	Uvodni članek: Novo življenje. — Zadružni vestnik: Občni zbor gl. zadružnega saveza. Stavbene zadruge pri nas
in drugod. Državni izdatki za zgradbe. — Domače žel. gosp. zadeve: K pravilom podp. društva Ljubljana. Podporno društvo Maribor. — Vrtnarstvo in gospodinjstvo: Katere gobe nabirajmo, katerih ne? Delo na vrtu v avgustu. Vkuliavanje stročnega fižola. Izvoz suhih gob. Kako pripravimlo iz sardel dobro in pikantno jedačo. Sardelni buter. Vlaganje kumare in paradižnikov. — Čebelarstvo: Vzimljenje čebel. — Šolstvo: Razni razpisi. — Zdravstvo: Sladkor, zdravilo proti želodčnim turom. — Prosvetni kotiček:	Žel. jubilejna knjižnica v
Novem mestu. — Razno. — Kotiček uredništva. — Iz zadružne trgovine. — Cenik.
s	"‘Si
Novo življenje
Po skupščini v Cetinju, ki se je vršila dne 26. maja 1.1. se opaža v Savezu, pa tudi pri nekaterih zadrugah, novo življenje. Že kraj sam, njegovi ljudje in njih življenje je mogočno vplivalo na došle zborovalce, predstavnike raznih zadrug. Kamor se ozreš, samo kamenje in gorovje in je celo nam Slovencem nerazumljivo, od koga morajo, ti ljudje sploh živeti. Cene za hrano in prenočišča so v Kotoru, kakor v Cetinju dosti nizke, narod ne pljačka tujcev. Od koga živijo? To je marsikateremu uganka.
In kako živijo?
Ponosen narod, ki se trka na prša, da ni bil nikdar podložen tujcu. 0 tej deželi je pisal slavni pesnik Črne gore: . Što se nehče u lance vezati, sve to zbježa u ove planine!« S temi besedami in s to idejo je pozdravil našo skupščino tudi veliki zadrugar, naš rojak g. Štibler: »Što se nehče u lance vezati, sve to zbježa u ove zadruge.«
V znamenju teh besedi se je vršila skupščina in te besede zvenijo še marsikomu in ga navdušujejo za pravo zadrugar-stvo, kakor je bila prava svoboda Črnogorcev.
Skupščina] v Cetinju znači preokret v delovanju in življenju našega Saveza, pa tudi Nabavljalnih zadrug samih. Pri dosedanjih občnih zborih je imela glavno besedo beograjska Nabavljalna zadruga. Ne po svojem številu ali po svojem delovanju, temveč radi svoje taktike in dobrodušnosti zastopnikov zadrug iz province. V pravilih Saveza je namreč določeno, da naj bo 10 odbornikov iz Beograda, 8 jih je potem iz province. Provinca je določala svoje kandidate, Beograd pa beograjske. Tako se je dogajalo, da je predstavnik beograjske za-
druge, g. Katunac, sforsiral v upravo Saveza ljudi, ki niso bili zadrugarji, ki se niso zanimali sa Savez niti toliko, da bi prišli sploh na kako sejo. Niti mandata niso sprejeli, morda se jim ni izplačalo. Kandidatov, ki smo jih mi predlagali za Beograd, niso upoštevali. Bil je sistem, da so iskali politične prijatelje, protektorje, komšije itd. Take ljudi so silili v upravo. Skupščina v Cetinju in sveži duh svobodne Črne gore ter nadaljni dogodki po skupščini so precej pometli s tem sistemom. Ne rabimo fra-zerjev in demagogov, niti botrov in protek-torjev, mi rabimo delavce! Samopomoč velja za poedinca, geslo samopomoči je edini lek za zadruge, in samopomoč bo več pomagala Savezu kakor vsi oni botri, ki so jih priporočale bolne zadruge.
Na skupščini se je znova sprožila zahteva po skupnih nabavah, sprožila jo je zadruga Beograd, istotako so obravnavali vprašanje lastnega mlina. Z naše strani se nismo vmešavali v to debato in v to vpra šanje, dokler ni prišel za nas ugoden tre nutek. Že na sami skupščini v Cetinju je poudarjal naš delegat tov. Deržič, da po-stoje v Savezu zadruge, ki so samo na papirju, in zadruge, ki so res zadruge. Savez pa tvorijo v resnici zdrave zadruge. Samo od njih in njihovih predstavnikov bo mogel Savez postati ono, kar ima vsak pošten zadrugar v cilju. To je, trgovska centrala, kakor jo imajo zveze Nabavljalnih ,zadrug v drugih državah. (G. e. G. v Nemčiji ali G. 6. C. v Nemški Avstriji itd.)
V tem razpoloženju in po teh vtisih je bil sestavljen poslovni odbor Saveza Nabavljalnih zadrug, ki je šel takoj po skupščini energično na delo. Za dne 23. junija je bila sklicana konferenca predstavnikov večjih zadrug z dnevnim redom, razgovor o lastnem mlinu in o skupnih nabavkah. Našo zadrugo je zastopal predsednik g. Čerček, ki je izdelal skupno z upravnikom in' predsednikom Saveza dne
22. junija načrt in referat za obei vprašanji. Poudarjali smo to precej brezobzirno, da bi mogli sodelovati pri mlinu kakor pri skupnih nabavah samo v tem slučaju, ako imamo res v primeri z našim obratom primeren vpliv na upravo Saveza. Ako bi hotele imeti prvo besedo spet bolne zadruge, ki imajo več delegatov kakor resnične zadruge, se ne pridružimo akciji Saveza, temveč si organiziramo skupne nabave sami med seboj. Savez in njegov upravni odbor pa naj filozofira z ostalimi zadrugami.
S tem smo dobro podprli zdravo strujo v Savezu in upamo, da pride skoro od besedi do dejanja.
Že dne 18. julija t. 1. je zapela sirena v našem mlinu v Adi, kolesa so se zavrtela in v svečanem razpoloženju je otvoril delegat Saveza Nabavljalnih zadrug zatvor-nico pri shrambi pšenice. Čez 5 minut je začela prihajati preko cele mlinske maši-nerije prva moka, ki so jo producirale zadruge same. Otvoritvi kakor tudi vsem po-skušnjam so prisostvovali poleg domačih faktorjev v Adi in Saveza nabavljalnih zadrug tudi delegati največjih zadrug, oziroma konzumentov, in sicer od Nab. zadruge železničarjev v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Naš delegat, ki je že lani proučeval mašinerijo, kalkulacijo in splošne razmere vi mlinu Ada in Mol se je mogel prepričati sam, da imamo lahko koristi od sedanjega podjetja. Morda ne bo še prve mesece rentabilno, kakor ni bil v začetku rentabilen razvoz na dom, morda bodo skušali podjetniki, katerim se s tem odvzema zaslužek, paralizirati našo akcijo. To nas ne plaši. Podobne epizode so doživele vse zadruge po širnem svetu, kadar so poskušale osamosvojiti se. Premagale so prve težkoče in danes so velepro-ducenti, imajo n. pr. v Nemčiji največji mlin, v Angliji! največje tovarne za sukno itd. in dobro jim gre. 0 mlinu več pozneje.
Kot zadrugarji moramo biti veseli tega dogodka in sploh novega življenja v Savezu, ki so ga prinesle s strani konzu-mentov železničarske zadruge, posebno naša, s strani uprave Saveza pa naši ožji rojaki, ki smo jih z mujo spravili v odbor Saveza. Vsi predpogoji so dani, da napreduje lahko naš mlin in cela akcija skupnega nabavljanja. Od nas samih je odvisno v koliko smo zmožni organizirati se in zasledovati ter doseči iste uspehe kakor jih imajo zadruge v zapadnih državah.
Zadružni cestnik =«*
Občni zbor Gl. zadružnega saveza.
V nedeljo, dne 16. junija t. 1. se je vršila v Beogradu letna glavna skupščina (občni zbor) Glavnega Zadružnega saveza, v katerem so udružene Zveze raznih zadrug (pri nas v Sloveniji n. pr. Zadružna Zveza, Zveza slov. zadrug in Zveza gospodarskih zadrug).
Na zboru se je razpravljalo o načrtu zadružnega zakona, pri katerega izdelavi je sodeloval tudi železniški minister gosp. dr. Korošec. Nadalje je zbor sprejel dve resoluciji:	1.) zahtevo po olajšavah za za-
družne zveze, t. j. da se iste opustijo vplačevanja davka na rente itd., 2.) da se v sestavo uprave Agrarne banke vpokliče tudi predstavnike zadružništva.
Kar se tiče načrta bodočega zadružnega zakona ne bo odveč, če omenimo vsaj nekatere člene, ki bodo interesirali one železničarje, ki se zanimajo za zadružna vprašanja.
Člen 1. glasi: Za pridobitno zadrugo v smislu tega zakona se smatra društvo, katero ima neopredeljeno število članov, katero deluje na temelju samopomoči s skupnim delovanjem za gospodarsko korist (pri-vredo) svojih članov; katero poslovni dobiček sploh ne deli med člane, ali pa deli sorazmerno vrednosti prometa člana na-pram zadrugi.
Člen 2. Pridobitne zadruge morejo v mejah tega zakona in v smislu svoje naloge izvrševati sledeče posle: sprejem hranilnih vlog (izdati posojila članom), skupno nabavljanje ali proizvajanje sredstev za posebno ali skupno uporabo in opravljanje raznovrstnih uslug, skupno proizvajanje ali predelovanje proizvodov svojih članov, skupna prodaja proizvodov svojih članov — zadružnikov, skupno zavarovanje za vse slučaje (požar, bolezen, smrt, življenje) in izvrševati posle, ki jih vršijo, odnosno bi jih vršili njihovi zadružniki.
Vsaka zadruga vrši lahko istočasno eden ali pa več označenih poslov z izjemo zavarovalnih zadrug, ki morajo svoje po-
slovanje omejiti samo na zavarovanjske posle.
Člen 93. Vsaka zadruga mora biti včlanjena pri enem od revizijskih savezov
—	zvez. Nevčlanjena sme ostati zadruga najdalj 6 mesecev.
Člen 94. Za osnovanje revizijskega saveza — zveze — je potrebnih najmanj 100 pridobitnih (privrednih) zadrug.
Člen 95. Za Zadružni savez — zvezo
—	se smatra zadrugo, osnavano po tem zakonu, z namenom: vršiti revizije pri včlanjenih zadrugah, pomagati pri ustanavljanju novih zadrug, sprejemati zadruge kot članice, iste voditi, brigati se za pravilno poslovanje in napredek zadrug, izvrševati za svoje zadruge vse posle, katere morejo izvrševati poedine zadruge za svoje člane, zbirati in prožiti zadrugam statistične podatke, pravne in ekonomske nasvete, braniti koristi in pred vsakim predstavljati zadruge. Vsak zadružni savez v isti dobi vrši lahko enega ali pa več navedenih poslov.
V savezni odbor so bili izvoljeni sledeči ugledni slovenski zadružni delavci: za predsednika železniški minister g. dr. Anton Korošec, nadalje gg. dr. Basaj in Smodiš J. (Zadružna Zveza), Kristan Tone, minister na razpoloženju (Zveza gospodarskih zadrug) in Trček (Zveza slov. zadrug).
Kakor rečeno, je podan šele načrt zadružnega zakona, ki naj regulira zadružništvo pri nas v smislu enotnih, za celo državno območje veljavnih pravnih določb, česar do sedaj ni.
Z dnem, ko bo zadružni zakon zagledal luč sveta, bo pri nas storjen zopet korak naprej.
F. J.
Stavbne zadruge pri nas in drugod.
Prve stavbene zadruge zasledimo leta 1864. v Nemčiji, in sicer: Zvezo Schultze-Delitscherih zadrug v Mainzu in v Stettinu. Leta 1870. so bile v Nemčiji 3 stavbene zadruge, leta 1873. pa jih naštejemo že 52. Velikih uspehov te zadruge tedaj niso imele, ker so bile nemške zakonske določbe glede zadrug še zelo okorne; v glavnem je pa primanjkovalo prave zadružne zavesti in to zbog takratne velike gospodarske krize.
Izprememba nemškega zadružnega zakona 1. '1889. je omogočila hitrejši tempo v ustanavljanju stavbnih zadrug.
Vse te zadruge so večinoma delovale z denarjem, ki so ga jim zaupali člani s hranilnimi vlogami. Hiše so zidali le svojim zadrugarjem. Leta 1912. je bilo v Nemčiji 1173 stavbnih zadrug z 225.672 člani.
Leta 1916. so šteli 1400 zadrug in so zgradili 19.000 večdružinskih najemnih hiš in 12.7000 enodružinskih.
Leta 1925. imamo v Nemčiji že 3834 stavbnih zadrug. Številke same nam torej jasno predstavljajo prekrasno utelešeno zadružno misel.
V	Nemčiji se je po vojni pokazala ,možnost in potreba skupnega sodelovanja stavbnih zadrug z občinami in državo.
V	Mannheimu imamo na primer najlepšo vrtno zadružno mesto — uspeh skupnega dela občine in zadruge. Ravno tako v Karlsruhe, v Niirnbergu in drugod. Zadružno mesto Stacken pri Spandau se je ustanovilo po inicijativi državnega tajnika Scheidta še pred svetovno vojno.
V	Berlinu so ustanovili s pomočjo države in njenih institucij Deutsche Wohn-stattenbank A. G. Berlin, kot splošni centralni bančni zavod, ki naj daje občinam, stavbnim in naselbinskim zadrugam ter stanovanjskim družbam stavbne kredite.
Leta 1907. se je ustanovila »Zentral-stelle zur Wohnungsreform«, ki je v letu 1911. do 1914. sezidala 1907 stanovanj. V tej dobi je štela Avstrija 275 stavbnih zadrug.
Po vojni je mlada republika ustanovila »Bundes Wohn- und Siedlungsfond«, ki je posodil 96. stavbnim zadrugam in pbčinam znatne kredite, ki so s to podporo sezidale 5017 stanovanj. Dunajska občina je doslej sama sezidala približno 35.000 stanovanj.
Poleg tega je ustanovila še posebni stanovanjski in naselbinski fond iz katerega je pospeševala delovanje stavbenih zadrug na Dunaju.
Švica.
Občina Ziirich je dajala na zadružne stavbe drugo hipoteko do 90%, za 10% pa je morala zadruga ali zadružnik sam dobiti potrebni denar in to pod pogojem, da ne sme biti najemnina večja nego zahtevajo to stroški. Pod temi pogoji se je po vojni sezidalo že 5400 stanovanj.
Leta 1924. je šla občina z drugo hipoteko na 94% samo, da pospeši gradbeno inicijativo ter s tem odtegne stanovanja spekulaciji.
Dansko.
Po zakonu od 29. marca 1887. so državna posojila za stavbne zadruge točno določena. Po vojni je izšel zakon od 1919., ki daje 15% državne pomoči. K stavbnimi stroškom v času od leta 1916. do 1920. so sezidale stavbne zadruge preko 2800 stanovanj.
Švedska.
Švedska ima tudi 180 stavbnih zadrug, ki vse živahno delujejo v zidanju hiš.
Italija.
Da je tudi italijanska vlada po vojni pomagala stavbnim zadrugam, bodi kot primer omenjeno, da je n. pr. železničarski stavbni zadrugi v Rimu pripomogla do velikega inozemskega posojila v iznosu 21 milijonov lir ter prevzela za to posojilo njeno popolno obrestovanje, zadruga sama pa amortizacijo.
Ameriške Združene države.
Združene države sploh ne poznajo stanovanjske krize. Američani delajo na njim lasten velikopotezen način.
Leta 1927. so v Združenih državah zgradili 519.000 novih hiš, od tega je bilo 450.000 enodružinskih, 50.000 dvodružin-skih in 19.000 večjih stanovanjskih hiš. Gradbeni stroški za vse te hiše so znašali 7 milijard dolarjev, od tega je šlo 3 milijarde za enodružinske hišice. Eno tretjino tega ogromnega kapitala so pokrili prihranki graditeljev, dve tretjini pa so dala vzajemna posojila in stavbna društva. (Building and Loan Associations).
Ta društva so se zelo razvila proti koncu prejšnjega stoletja. Danes je teh društev širom Amerike 13.000 in štejejo skupaj 12 milijonov članov. Razpolagajo pa z glavnico nad 7 milijard dolarjev. Član društva postane lahko vsakdo. Mesečno se plačuje po 1 dolar in v 12 letih ima prihranjenih skupno z obrestmi točno 200 dolarjev. To svoto društvo na zahtevo izplača članu, ali pa zgradi članu hišico. Posojena vsota se vrača v obrokih; ko je plačana, se društvena vknjižba izbriše in posestnik postane neomejeni lastnik hišice. Kdor ima 20% za kritje gradbenih stroškov, mu društvo ostalih 80% enostavno posodi.
Ameriška vlada podpira stavbena društva uprav širokogrudno, dovoljuje velike davčne olajšave in oprostitve, vse vknjižbe so proste slehernih pristojbin.
Kako pa pri nas?
Naše zadruge imajo mnogo volje, toda toliko manj potrebnih sredstev za zidanje stanovanjskih hiš. V zadnjih letih je nekaj občin pokazalo željo in namen odpomoči stanovanjski bedi ter so dale sezidati dosti stavb, toda še vedno premalo, da bi se moglo govoriti o odpravi stanovanjske mi-zerije.
Tudi država do danes z vsemi svojimi naredbami ni zmogla odpraviti tega zla. Naredbe brez denarne pomoči ne izdajo ničesar. In denar je glavno pri tej akciji!
Upajmo torej, da bo mogoče z oživo-tvorjenjem samoupravnih oblasti tudi nekoliko, če že ne veliko, pomagati mnogim brezkrovcem.
Državni izdatki za zgradbe.
Po časopisnih poročilih, ki temelje na uradnih podatkih ministrstva za zgradbe, je naša država izdala v zadnjih 10. letih za gradbot novih in za popravilo starih zgradb 1011-6 milijonov dinarjev, in sicer 690-4 milijonov dinarjev za nove zgradbe in 321-2 milijonov dinarjev za popravila. Na področju posameznih direkcij se ta vsota razdeli sledeče:
nove	zgradbe popravila	
ministrstvo	119-5	62-5
direkcija Kruševac	175-1	41.7
direkcija Novi Sad	121-6	50-8
direkcija Zagreb	84-8	62-—
direkcija Skoplje	89-—	27-5
direkcija Sarajevo	59-9	21-2
direkcija Dubrovnik	40—	34-6
direkcija Ljubljana	2-2	20-9
Od 690-4 milijonov dinarjev, porabljenih za nove zgradbe, odpade: na administrativne zgradbe 95-6, na visoke šole 83, na gimnazije 68-9, na strokovne šole 30-5, na osnovne šole 110-5, na selske zgradbe 42-3, na cerkve 41-3, na gledališča in muzeje 32-5 milijonov dinarjev. — Slovenija je tako glede novih zgradb, kakor tudi glede popravil na zadnjem mestu.
Domače
žeSezoičarske @osp. zadeve
c. s.
K pravilom podpornega društva Ljubljana.
Dne 4. avgusta se bo vršil predvideno občni zbor žel. podpornega društva v Ljubljani. Dnevni red: sprememba pravil.
Kakor znano,, se že dve leti načenja vprašanje na občnem zboru, da se postavi društvo na solidno bazo. Ponovno smo pisali o tem vprašanju v »Zadrugarju«, pozivali na debato in prosili kogarkoli, da s številkami dokaže, kako si on po svoje misli in predstavlja razvoj naših podpornih društev. Kajti usoda vseh naših podpornih društev je tesno navezana ena na drugo. Stvarnega odgovora ni bilo.
Na predlog nekaterih odbornikov je povabilo ljubljansko podporno društvo Vzajemnost v Mariboru in mariborsko podporno društvo, naj bi se sestali predstavniki vseh treh društev in se porazgo-vorili o medsebojnih odnošajih, o solidnosti vsakega društva posebej itd. Pri teh razgovorih bi prišlo gotovo do koristnega zaključka. Morda bi se našel kak način enotnega postopanja, da se prepreči licitacija, morda bi se dosegla kooperacija, morda celo fuzija, če ne letos pa v teku 5 let.
Kolikor nam je znano, ni nobeno teh društev reagiralo na ta dopis. Mariborsko podporno društvo zato ne, ker je bila situacija tam nejasna. Vzajemnost pa sploh nerada odgovarja.
Z razgovorom, ki se ga je nameravalo prirediti, bi se položaj tudi za Ljubljansko podporno društvo razčistil, pa naj bi bil uspeh razgovora tak ali tak. Bi saj vedeli, kako naj postopamo v bodoče, v kolikor smo zainteresirani na podpornih društvih kot člani, ki pričakujejo obljubljeno podporo. Tako pa pridemo na občni zbor zopet v ono nejasnost, ki nas je vedno motila na občnih zborih.
Za mlajše člane je položaj sicer itak jasen. Oni vedo, da so ta društva računsko nesolidna, da pa lahko eksistirajo dokler in v kolikor lahko apelirajo društva na člut solidarnosti in fmedsebojne podpore. In dokler gre za samo podporo, da se namreč pokoplje umrlega tovariša dostojno, ne bo nihče vstal in rekel: »Sigurnost zavarovalne tehnike je več vredna, zato pustimo podporna društva in solidarnost.«
Ker so pa nekatera društva zašla v prevelike obljube, so morala mašiti luknje in nabirati denar pri novih članih; agitirati so morala za pristop mlajših članov, da oni plačajo kar so društva preveč obljubila in že izplačala.
Tako je čisto naravno, da so zaupniki posameznih društev skušali pridobiti čim več članov in je na ta način mnogo železničarjev pristopilo v vsa društva, nekateri so celo po dvojni člani. Isto se bo dogajalo tudi v bodoče. Čisto gotovo je in se da računsko dokazati, kedaj bodo zašla društva v težkoče. Takrat se bo še bolj agitiralo za pristop članov.
Kot smo že pisali, vprašanje enega podpornega društva se ne da posamezno obravnavati. Katero društvo bo prej zašlo v denarne težkoče se točno ne da povedati. Lani je n. pr. že zašla Vzajemnost v plačilne težkoče. Dejstvo je, da plačujejo nekateri člani po 45 do 50 Din mesečno in da dobijo zanamci onih, ki umrejo sedaj do 17.000 Din podpore, čeprav niso vplačali v vsem svojem življenju niti 1.600 Din za naša podporna društva. (Ne sme se tu vzeti za podlago vplačila v zlati valuti, ker nobeno podporno društvo ni rešilo vplačanih prispevkov v zlati valuti.)
Večina članov je uverjena, da je to njih pravica in da simejo od podpornega društva terjati, magari sodnim potom, oni znesek podpore, ki so jim ga podporna društva obljubila, če tudi so plačevali višje prispevke za višje posmrtnine komaj par let. Težko se da to ljudem dopovedati, da so v zmoti, da ne morejo zahtevati takih zneskov. Posebno starejši člani se jezijo.
Mlajši člani pa so izračunali dobro kam vede ta licitacija in kako dolgo se lahko nadaljuje ta igra. Dosti kulantno in dostojno so nekateri opozarjali na nesolid-nost društev in pozivali, naj se zahteva v celoti od društev le to, kar je pravično z ozirom na vplačila in kar in kolikor društva zmorejo.
Smo radovedni na debato na občnem zboru dne 4. avgusta. Ni izgleda, da bi prišli do pametnega kompromisa med onimi, ki zahtevajo svoje tisočake in med onimi, ki jih bodo morali plačati. Prevelike so številke tako glede plačila, kakor frjede izplačila, premalo razumevanja in potrpežljivosti, da bi se pravilno proučilo to vprašanje.
Iz prakse pa vemo, da se; vsak netočen račun prej ali slej pokaže. Nimamo v naših vrstah strokovnjaka, ki bi nam lahko natančneje izračunal stanje društva, naj si bo Ljubljana ali Maribor. Najbolje bi bilo, da se tozadevno vpraša izkušenega stre kovnjaka, ki je imel posla s podobnimi podjetji, kakor so naša podporna društva. Morda bodo temu več verjeli kakor pa kalkulacijam, ki jih je na štiri načine izračunal član podpornega društva.
Vprašanje naših podpornih društev se bo obravnavalo naprej, mlajši člani ne pozabijo nanj in če ne pride v celem vpra-čanju v doglednem času do pametnega kompromisa je verjetno, da se bo našel človek, ki bo imel toliko časa, ambicije in vztrajnosti, da bo organiziral nekaj drugega, popolnoma novega.
C. S.
Podporno društvo Maribor.
Doznali smo, da je bil v določenem roku — zadnji dan — vložen protest proti razpustitvi podpornega društva v Mariboru. Za pregled računov odnosno knjigovodskega poslovanja je bil določen sodni izvedenec, ki je navedeno revidiral. Kak je bil uspeh reVizije in kako se je revidiralo še ne vemo, vemo le to, da se je revidiralo take stvari, ki so navsezadnje malenkost v primeri z napačno kalkulacijo vodstva podpdrnega društva. Ali so pri hiši izgubili ali zaslužili par sto tisoč dinarjev ne igra vloge v primeri z matematično bilanco, na podlagi katere bi imeli v teku 25 let svojih 50 milijonov dinarjev deficita. (Glej članek v 6. številki »Za-drugarja«.)
Dobro bi bilo, da bi se oblast zanimala bolj za to plat vprašanja mariborskega podpornega društva in dala sestaviti matematično pravilno bilanco in proračun, Za člane podpornega društva in železničarje sploh bi bilo koristno, da se pri tej priliki natoči čisto vino, da smo si
na jasnem ali ima kritika prav ali ne, ko piše, da niso naša društva solidna.
Nekateri člani so se v Mariboru sestali in skušali ustvariti mesto razpuščenega novo društvo, v katerem bi se pravice, oziroma obljube dosedanjim članom varovalo v okviru možnosti. Posmrtnina bi se določila na največ Din 4000'— (400 zlatih frankov) in se ne bi smelo preko te višine licitirati.
S tem, da je bil vložen rekurs proti razpustitvi starega društva, se bo stvar zavlekla. Plačevalo se bo še precej časa mesečnih Din 12-50 ter iz posmrtnine Din 8000-—, oziroma Din 10.000-—. Konec bo isti, priti bodo morali namreč na nižje številke.
mtmfsim in @0SP@fSI^Istf§
K. F.
Katere gobe nabirajmo, katerih ne?
Naša zadruga je za svoje člane nabavila lepo zbirko slik naših užitnih, neužitnih in strupenih gob, katere bodo stalno razstavljene v prostorih naših proda-jalen v Ljubljani in Mariboru. Opozarjamo naše člane, kateri nimajo lastne knjige ali nimajo prilike drugod videti primernih slik in knjig o gobah, da si ob priliki poseta prodajalen ogledajo te zanimive slike.
Opozoril bi pri tej priliki samo na nekatere najvažnejše gobe. Ponavljam še enkrat, da večina ljudi smatra kot edino užitno gobo samo jurčka, vse drugo pa se uvršča kratkomalo med »pasje« gobe. Koliko dobrega gre pri tem naziranju v nič, koliko dobrot se s tem zavrže!
Pa začnimo z jurčkom. Mislim, da ga vsak pozna. Brezdvomno naša najboljša goba, pripravna za vsestransko uporabo. Ta goba ima danes le to napako, da ima že vsaka skoraj svojega gobarja. Vse sega le po njem. Narava in njen gozd nam pa nudita še druge gobne delikatese, med katerimi nekatere dosti ne zaostajajo za našim kraljem gob, jurčkom.
V	isto svrho je dobro uporabna goba Rjava maslenka. Okusna goba, pripravna pa le za takojšnjo uporabo, za juhe in prikuhe. Klobukova kožica naj se pred uporabo odstrani.
V	isto svrho sta dobro uporabni gobi Turek in Brezji goban. Pri kuhi njih meso počrni, kar pa naj nikogar ne moti.
Priporočljiva sta nadaljei tudi Možek in Žemljevec. Pri zadnjem je treba vrhno grenko kožico tudi pred uporabo odstraniti.
Kdor prav dobro ne pozna kukmakov (šampinjonov) naj jih pusti kar pri miru. Med temi sta namreč dve hudi strupenjači.
Posebno Strupeni kukmak. Dognano je, da gre 90% vseh zastrupljenj z gobami na rovaš te gobe. Zato naj si jo vsak dobro ogleda in zapomni. Naj podčrtam pri tej priliki sledeče: Ako poznamo to gobo, dalje vražjega gobana (podoben jurčku z rdečo plodovnico in enakim kocenom), sploh vse štiri slične gobane z isto barvo, dalje mušnico, bljuvno in krhko golobico, grmičasto žveplenjačo (vrsto štorovke), strupeno sirovko ter strupeno prašnico, je pa strahu in škode za naše zdravje konec. Ni tako hudo z zastrupljenjem z gobami, kakor nepoučeni navadno mislijo. Zapomnimo si še tole: goba, katera ima neprijeten vonj, zopern, rezek, pekoč ali po žveplu vonjajoč okus je ali neužitna, ali pa strupena. Brez skrbi in škode lahko mal košček vsake, še tako strupene gobe vzamemo v usta in prežvečimo ter tako določimo ali je užitna ali ne.
Za praženje in pečenje je najboljša goba Karželj. Raste od junija do septembra. Podobna je po obliki nekoliko muš-nici. Razlikuje se od nje, da so meso, lističi in koren vedno rumeni, pri mušnici pa beli. Vonj in okus sta prijetna.
Med golobicami bi opozoril na Užitno golobico in na Zelenkasto golobico. Prva je dobra za juhe, prikuhe in za vlaganje v kis, druga pa za vsestransko uporabo, posebno pečena diši izvrstno. Ker sta meu golobicami dve strupeni, akoravno se vsled neprijetnega vonja in okusa takoj in lahko spoznate, je vendar priporočljivo, če se preje s to vrsto v podobi in naravi dobro upoznamo.
vV naših iglastih gozdovih raste v pozni jeseni pa do decembra zelo dobra, vsestransko uporabna goba: Zimska ko-lobarnica. Zadnja leta se že ponuja na ljubljanskem trgu. Kdor to za vsestransko uporabo primerno gobo pozna, sega pridno po njej. Večina seveda v nevednosti gleda po strani na njo, ki skriva svoj okusni mesek v skromni temnosivi oblekci. Spada v vrsto kolobamic, katere so brez izjeme vse užitne.
Na trhlih štorih in koreninah raste dobra goba: Sivorumena štorovka. Imen ima med narodom več. Ker je med štorovkami ena, ki je zelo strupena, grmičasta žveplenjača, treba zopet nekoliko pozornosti, akoravno nas ta zadnja s svojim neprijetnim, žveplenim vonjem in okusom opozori, da ni za porabo.
Med mlečnicami se nahaja zelo okusna goba: Užitna sirovka. Za sušenje ni, drugače pa vsestransko porabna. Razlikujemo jo od njene sovrstnice Strupene sirovke prav lahko v tem, da prva goba, ako ji klobuk prelomimo, izceja oranžnordeči sok, dočim druga belega, pekočega.
Za napravo gobjega praška je izvrstna goba z imenom: Rjalvi ježek. Pa tudi za sušenje. Bodice in kocen je treba pri tem odstraniti.
Rumeno grivo ali krempeljc in navadno Lisičko pozna skoraj vsak. Le pripraviti jih je treba pravilno. O tem prihodnjič.
Še na eno dobro gobo naj opozorim, katera nosi sicer turobno ime in obleko, t. j. Mrtvaška trobenta. Črnikastosive ali rujavkastočrne barve je in je podobna nekoliko gorskemu encijanu. Izvrstna goba za prikuho, sušenje in gobji prašek.
Prva užitna goba spomladi je delikatni Mavrah, po barvi po nekaterih imenovan »pšeničnih« in »ajdovček«. Žal, da te dobrote ni mnogo, ker odvisi njih rast preveč od vremena.
Opozoril sem s tem člankom le na nekaj dobrih užitnih gob, katere pri nas po večini rastejo. Akoravno je še mnogo drugih dobrih vrst gob, bo vendar že navedeno skromno število zadostovalo, ako se podrobno z njimi seznanimo, da nam za celo zimo napolnijo kozarce z vloženimi, vrečice s posušenimi gobami, doze pa z okusnim gobjim praškom.
O uporabi gob pa nekaj vrstic prihodnjič.
Izvoz suhih gob.
Dunajska tvrdka Hermann Weiner, Wien II., Krummbaugasse 2, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki suhih gob.
Naši izvozniki, ki se s tem bavijo, naj poskusijo.
K. V.
Delo na vrtu v avgustu.
Kdor še ni v juliju posadil letno sa-lato (rumeno parizerco), endivijo in kolerabo, ta lahko sadi to zelenjavo prve dneve avgusta. Seveda mora pogosto in močno zalivati. — V prvem tednu se navadno poliva čebula in česen. — Važno delo je, da se na gredah, ki so posajene z zeljem in kasno karfijolo, ker se ne more več okopavati, odstrani plevel z roko. Obirati spodnje liste zelju je napačno, ker je zelje sedaj v najbujnejšem razvoju in rabi liste za prehrano. Glave zelja in kar-fijole naj se v jutru večkrat pregledajo in odstranijo gosenice, ki se v tem mesecu hajveč pojavljajo.
Od polovice do konca meseca se seje motovilec, špinačo in zimsko redkev. Posejane cehe naj se držijo vedno vlažne, ker le v vlagi skali seme. Špinača, sedaj posejana, bo dala obilno zelenjave v oktobru in v prihdnji spomladi.
K. V.
Vkuhavanje stročnega lizola.
Ne prestare in ne prezrele stroke zelenega fižola dobro očistimo in odstranimo niti. Nato ga kuhamo v vodi, kateri smo dodali malo sode ali pa soli, in sicer kuhamo toliko časa,. da ni ne pretrd in ne premehek. Nato ga vsujemo na sito in pustimo, da se odcedi. Ko se je odcedilo in je napol suh, ga vsujemo v večjo skledo. Medtem prekuhamo dovolj močan kis in sicer uporabimo za vsaki kg stročja po en 1 kisa. Ko kis vre se ga vročega polije na stročje. Nekateri dodevajo kisu tudi dišave kakor cimta in nagelnove špičke. Stročje, pokrito z jesihom pustimo 24 ur, nakar prekuhamo ponovno stročje s kisom vred.* Jesih odlijemo, a stročje vsujemo v posodo za vkuhavanje. Nato ukuhamo še malo jesih in ga vročega vlijemo na stročje tako, da kis pokriva vse stročje. Posodo nato dobro zapremo s pergamentnim papirjem, ali pa, kar je mnogo boljše, s celuloznim papirjem »Celophout«, ki se ga dobi v papirnatih trgovinah. Najboljše posode za vkuhavanje so firme »Weck«, vendar precej drage.
Kako pripravimo iz sardel dobro in pikantno jedačo? Vzame se nekaj sardel, iste se na drobno seseklja; ravnotako se seseklja 1 jajce, trdo kuhano, nakar se pri-dene še malo kisle smetane, popra in peteršilja; vse to mora biti kompaktno ter se nato zavije v palačinko, se v sredi prereže in na koncih skupaj stisne; potem se pomoči brez moke v jajce, nato v drobtine in potem v vročo mast; v masti se pusti toliko časa, da zarumeni. Dobro tekne poleg tudi salata — glavnata ali endivija.
Sardelni huter: Vzame se nekaj sardelic, dobro jih sesekljati — čajno maslo, malo paprike in nato dobro premešati.
Kumarce v jesihu. Zberi manjše, enake, zdrave kumarce in daj v kuhani vinski jesih, kjer je vkuhano par zrn nove dišave, dvakrat toliko popra, vejico pehtrana, košček kopra in dobro osoli. Kumarce v tem parkrat prevreš, jih vzameš ven in v kozarcih zaliješ z ohlajenim jesihom.
Kumarce (drug način): Zdrave kumarce, enake velikosti umiješ in osušiš. Posodo ali široko steklenico obložiš znotraj z opranim in osušenim listjem višenj, vložiš kumarce v posodo izmenoma z zelenim koprem, kakšnim listom trte ali višnje in ponavljaj to tako dolgo, da je posoda polna. Skuhaj toliko vode, kolikor je potrebno, da kumarce utonejo. Vodo močno osoli in mlačno nalij na kumarce. Na vrhu jih stlači z velimi listi vinske trte. Te polagaj navzkriž, da se kumare močno stlačijo. Posodo pokrij s papirjem, poveži
in pusti, da se vsebina na toplem kisa 6 do 8 dni. Prekisane kumare umij in preloži v drugo stekleno posodo. Tako pripravljenih kumaric ne smeš več kisati, ker bi postale preveč mehke in bi jih ne bilo mogoče hraniti dolgo časa. Medtem skuhaj polovico jesiha in polovico vode, prideni strok paprike, 2 vejici pehtrana, kos zelenega kopra in dobro osoli. Ohlajeni jesih nalij na kumarce, kozarce poveži z mehurjem.
Kumare naložene v vodo. Glinasto posodo, kozarce ali sodček obloži znotraj z listjem, kakor zgoraj navedeno. Umite kumare vloži vanj, polij s skuhano osoljeno mlačno vodo, stlači s stebelci kopra, poveži z močnim papirjem in pusti 10 do 12 dni v toplem prostoru kisati. Skisane kumare očisti plesnobe in hrani v hladnem prostoru. (Na ta način konserviranja zahteva hitro uporabo).
Kumare naložene v vodo (drug način): Oprane, enake kumare osuši, daj v manjši sodček, čigar dno si pokrila s čistimi listi višnje. Prideni mlado vinsko ložo, večjo množino sekljanega kopra, kos zelene ali sušene satorije. Skuhaj potrebno močno osoljeno vodo. V sodček naloži kumare izmenoma z navedenimi rastlinami, dokler ni posoda polna; nato vse skupaj dobro stlači. Na sodček skuhaj 2 litra jesiha, prideni prekuhano vodo in vse nalij na kumare, da je sodček poln. Postavi ga potem na solnce ali k peči, pokrij z desko in obteži z umitim kamnom. Če tekočina upade, prilij malo slane vode. Kumare kisaš 8 do 10 dni, nato pokriješ sodček z deskami, ga zaliješ s smolo in shraniš v suhi kleti. Tako vložene kumare ostanejo do 2 leti sveže.
Kumare v gorčici. Očiščene kumare polij z vinskim jesihom, kjer se namakajo tri dni. Dno kameninaste posode obloži z listi trte in višnje in vloži kumare. Med nje daj gorčična zrna, beli poper, pehtran, koščke hrena in majhne čebulice. Jesih, kjer so se kumare tri dni namakale, dobro osoli, skuhaj in vrelega nalij nanje. Čez pet dni jesih odliješ, prevreš in ohlajenega naliješ na kumare. Posodo poveži in shrani.
Paradižniki. Dobre, zrele, trde paradižnike umij v čisti vodi, odcedi, vloži v velike kozarce in zali j s poprej prevretim vinskim jesihom, pomešanim s poprom, novo dišavo, klinčki in ščepcem timiana. Ohlajeni jesih naliješ na paradižnike in zaliješ grla kozarcev s pretopljenim mlačnim lojem. Ko se loj strdi, poveži kozarce s pergamentnim papirjem, namočenim v topli vodi.
Čebelarstvo
S. A.
Vzimljenje čebel.
Mnogim članom naše zadruge, ki se bavijo s čebelarstvom in ki čebelarijo v krajih, kjer ni jesenske paše, ne ajde, niti vresja v taki meri, da bi prišlo v poštev in ako ne prepeljejo svojih varovank v pašo, se bliža koncem julija konec čebelarske letine.
Taki čebelarji naj že v avgustu pričnejo s potrebnimi pripravami za ziimlo. Določiti je plemenjake, ki so se izkazali tekom pretekle dobe kot dobri nabiralci, mirni in živahni, imajo mlado matico, do-voljno zalogo živil in najmanj 2/3 izdelanega satovja.
Seveda je to lahko rečeno, ako bi bili vsi panji v takem stanju. V resnici jih pa ima vsak čebelar le v omejenem številu.
Radi tega ni obupati, čebelar si mora znati pomagati.
Ako ni v čebelnjaku toliko panjev^, do-voljno založenih, kolikor jih misli vzimiti, združi čebelar vedno po toliko manj založenih panjev, dokler ne dobi zaželjenega števila ali doda vsakemu takeimiu panju toliko sladkorja, kolikor mu manjka hrane.
Ako so panji za vzimljenje premalo obljudeni, si pomagamo s tem, da združimo po dva ali več panjev; vedno je dobro, da je panj za zimo dobro založen in zelo obljutlen.
Večkrat so pa panji, ki so sicer dobro založeni, premalo živalni. Tem pomagamo na ta način, da jim dodamo čebele iz panjev, ki jih jeseni poderemo ali se poslu-žimo jesenskega spekulativnega, oziroma premišljenega pitanja.
Matica preneha običajno zalegati v septembru. Ako hoče torej čebelar 14 dni ali 3 tedne spekulativno pitati, mora to storiti preje nego preneha matica zalegati, t. j. najkasneje okoli 15. avgusta.
S spekulativnim pitanjem se doseže, da matica zaleže veliko večje število jajčec in s tem pomnoži število čebel z mladicami, ki pridejo za prezimljenje v poštev.
Pri vzimljenju panjev je istotako upoštevati matico. Starejše, manj rodovitne matice naj se zamenjajo z mladimi, rodovitnimi maticami iz panjev z dobrimi lastnostmi.
Panj mora biti najmanj do 2/3 izdelan s satovjem. Ako ni toliko v panju izdelanega satovja, je prazen prostor, ki ga morajo čebele ogreti, prevelik in stane to mnogo življenske sile in živeža.
So čebelarji, ki po stari navadi ugovarjajo: »Panj se mora sam preriti skozi dolgo zimo in se bo spomladi že popravil in svoje' storil.«
Temu ni tako!
Ako ima panj premalo živeža, je nevarnost velika, da tekomi zime za vedno zaspi; če pa zimo preživi, je radi pomanjkanja hrane v zgodnji spomladi v še večji nevarnosti za obstoj.
Enako usodno je premajhno število živali v panju. Za te je zimski mraz strup, ker niso v stanu dovoljno ogreti panja, ena čebela za drugo otrpne in lepega dne ni panja več. Zgodaj spomladi se malo živa-len panj zelo počasi razvije, ker nima do* volj živali za obleganje in ogrevanje zalege.
Če smo pa vzimili starejšo matico, tedaj so ji dnevi šteti; slabejša je že, manj odporna in zima jo rada vzame. Kako velika škoda nastane čebelarju z majhnim številom panjev, ako mu postane drugače dobro založen panj spomladi brežimatičen, ve oni, ki je to sam skusil.
Po istih načelih je določiti plemenjake za vzimljenje po jesenski paši.
Čim bolj obljudeni panj, dobro z medom založen in z mlado matico, tem večje bo veselje prihodnjo spomlad. Manj dela bo in manj skrbi.
Z združenimi močmi čebelarja in čebel se doseže lepe uspehe!
Šolstvo
Sprejem v državno šolo za zaščitne sestre.
V to šolo se sprejmejo gojenke, ki se bodo vzgajale in izobraževale za zaščitne sestre za zdravstveno prosvetno in asana-cijsko delo, za negovalke bolnikov itd.Pouk traja dve leti in se prične 1. septembra. Sprejemajo se gojenke od 18. do 28 let, izjemoma do 32. leta, ki so dovršile nižjo prednjo ali podobno šolo. Neimovite gojenke se sprejmejo brezplačno, sicer znaša pa mesečna režijska pristojbina 700 Din.
Manj premožne plačajo polovico. Svojeročno spisane prošnje z vsemi dokumenti in popisom dosedanjega dela in službe naj se pošljejo do 20. avgusta t. 1. na naslov: Ravnateljstvo šole za zaščitne sestre v Ljubljani, Lipičeva ulica.
V drž. prometno železniško šolo v Beogradu
se sprejme letos 40 novih gojencev-slušateljev v starosti od 17 do 21 let, ki so dovršili najmanj sedem razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije. Šola traja dve leti. Slušatelji, ki dovrše to šolo, pridobe kvalifikacijo prometnih uradnikov II. kategorije. Dokler študirajo, prejemajo kot prometni dnevničarji po 35 Din na dan. — Prijave do 10. avgusta. Podrob-
nejši podatki v 62. številki »Urad. lista« od 19. junija t. 1.
Prošnje naj se naslovijo na gomji naziv, Beograd, Miloša Velikoga ul. št. 100 do 10. avgusta. Pripominjamo, da mora kandidat polagati sprejemni izpit iz matematike in zemljepisa.
V	pomorsko vojno akademijo v
Dubrovniku
se sprejme letos 40 novih gojencev. Pouk se prične 1. oktobra in traja tri leta. Pogoji za sprejeto: sposobnost za pomorsko službo, starost do 21 let, matura srednje šolei, uspešno opravljen sprejemni izpit. Prošnje na komando akademije do 15. avgusta. (»Služb. Novine« No št. 143).
Sprejem v vojaško-obrtno šolo v Kragujevcu.
V	65. številki »Uradnega lista« je objavljen natečaj za sprejem gojencev v navedeno šolo, ki ima dva tečaja: pomočniškega (4 leta), ki je obvezen za vse učence, in mojstrskega (2 leti), v katerega se sprejmejo samo izbrani gojenci. Po dovršeni šoli se razdele učenci kot pomočniki (ozir. mojstri) po delavnicah artiljer.-tehničnega zavoda. Obvezani so služiti 12 let v vojaški službi. Poučujejo se najrazličnejše obrti. — Pogoji za sprejem: prav dobro dovršena osnovna šola, starost 12 do 15 let, sprejemni izpit. — Vzdržavanje gre na državne stroške. Prošnje je vložiti do 5. avgusta na upravnika voj.-obrtne šole v Kragujevcu.
Zdravstvo	————
Sladkor — zdravilo proti želodčnim turom.
Klinische Wochenschrift piše o preprostem, toda dobrodelnem zdravilu proti želodčnim turom, ki je bilo preizkušeno na dunajski polikliniki. To zdravilo ni ničesar drugega kot navaden sladkor, raztopljen v množini od 50 do 80 g v 200 do 250 cm3 vode, čaja ali kave. Ta raztopina se pije na tešče vsaj 1 uro pred jelom ter vpliva na celjenje turov. Razumljivo, da se mora vršiti zdravljenje le pod veščim zdravniškim nadzorstvom.
Prosvetni kotiček
»Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu
priredi 15. septembra t. 1. v Novem mestu veliko javno tombolo s številnimi in dragocenim dobitki v vrednosti Din 10.000-—.
Vabimo vse, ki umevajo naše stremljenje, da prevzamejo ne sicer hvaležno, toda zaslužno delo razprodaje tablic, oziroma da nam čimpreje javijo, koliko srečk želijo kupiti. Cena srečki Din 3'—.
Ker vsem kupcem tablic osebna udeležba pri tomboli ne bo mogoča, naj bi vsaka večja edinica poslala po enega uslužbenca, ki bi zastopal neprisotne. Kjer bi to ne šlo, naj kupci srečk prepuste le-te posebnemu odseku našega društva, ki bo pri tomboli vestno zastopal njih interese.
'.Zavedni železničarji! Kupujte naše srečke, agitirajte pri znancih zanje, da bo uspeh naše akcije časten. — Odbor.
Koledar naše zadruge za 1. 1930.
Na tozadevno notico v 7. štev. »Zadru-garja« nismo do danes z izjemo 1 prejeli nobenih predlogov glede vsebine in formata koledarja.
Opozarjamo, da se bo v tem oziru zaključilo delo že v sredini prih. meseca, v sle d česar naj članstvo, posebno podeželsko, ne odlaša s tozadevnim predlogi. Vsem bomo skušali ustreči!
Ramo
Za Novomeščane in tamkašnji okoliš.
Gosp. Pavšič Ivan, slikar v Novem mestu, nam je poslal sledečo izjavo:
Podpisani Ivan Pavšič, sobni slikar Novo mesto št. 8, se obvežem, da bom izvrševal vsa dela za člane Nabavljalne zadruge drž. železničarjev in upokojencev, kateri se nahajajo v tukajšnjem okolišu, s 15% popustom. Za solidno delo jamčim.
Novo mesto, dne 6. julija 1929.
Ivan Pavšič, slikar.
Kotiček uredništva =«*
Tov. dopisnikom sporočamo, da nismo mogli uvrstiti vseh dospelih člankov v to številko. Vse dobro pride gotovo na vrsto.
Iz zadružne trgovine
Nabava kuriva.
Ponovno svetujemo, da si nabavite kurivo že poleti. Sedaj se dobi lep premog (poleti rabijo opekarne drobni premog in preostaja zadosti kosovca).
Kdor ima zadosti prostora v kleti, naj si naroči premog že sedaj, t. j. v juliju in avgustu. Zadruga ga prodaja v dveh -■obrokih.
Kako si ohladimo žejo v poletnih mesecih?
Uporabljaj radensko in rogaško vodo, ki sta širom znani in zdravilni; stane Din 3-— steki.
Ne pozabite. Bliža se čas, ko bo sadja dovolj na razpolago. Gospodinje naj istega konservirajo, kar bo pozneje sladka jed in zelo hranilna. Za pokritje posod se uporablja želatina, ki jo bo imela na razpolago tudi zadruga, komad Din 7-—.
Ne pozabite tudi na kumarce in gobe, ki se konservirajo za zimski čas!
Vreče za moko: Zopet so se dogodili slučaji, da člani niso poslali nobenih vrečic za moko, steklenic za kis in olje, kant za mast itd. Prosimo člane, da v njih interesu prilagajo tudi potrebno posodo!
Mast je sedaj tekoča: vsled tega prosimo člane, da ne pozabijo posode, lonca ali doze. Za progo so boljše doze, ki se dobro zapirajo, ker iz druge posode lahko mast izteče pri prekladanju, s čimer se pokvari še drugo blago. Ako se to pripeti, zadruga ne jamči.
Sadje za jesen: Prosimo člane, da nam sporoče naslove dobaviteljev lepih jabolk, hrušk, sliv in drugih deželnih pridelkov.
Paprika za vlaganje. Naročila se sprejemajo do 15. avgusta ter se bo le- toliko dobavilo, kolikor bo skupnih prednaročil.
Blago za uniforme! Pozor! Nabavili smo, upoštevajoč težaven položaj onih uslužbencev, ki morajo nositi uniformo, primeroma dobro blago za uniforme, m a Din 130-—. Kompletna obleka bi stala 450-— Din. Oglejte si dokler traja zaloga.
Sukno m a Din 95-—, tako da bi s podlogo stala obleka približno Din 350-—. Tudi ta zaloga ni prevelika.
Kdor želi blago nabaviti, naj to stori čimpreje.
Člane opozarjamo, da dvignejo račune za kurivo v 3 dneh, ker za eventualne reklamacije zadruga ne odgovarja.
Kurivo: Bukova drva. Dobava prične drugi teden ter bo trajala do konca meseca septembra. Kdor še ni naročil bukor vib drv, naj jih takoj naroči; cena žaganim ca. 30 para za kg, nežaganim ca. 27 para za kg. Odpadki od parketov 17 para za kg. Ne zavlačujte z naročili; kmalu bo prišel čas, ko ne bo dovolj vagonov na razpolago in tako bomo ostali brez kuriva, če ,se ne bodo člani že sedaj pobrigali z naročili pri zadrugi.
Cene mlevskim izdelkom smo znižali pri kg za 20 para (glej cenik!).
Naval v trgovinah. Vsakdo naj si vzame za vzgled članstvo iz štajerske proge, ki nam pošlje točno dne 12. vsakega meseca za 2 vagona naročil skupno
z zaboji za živila.; nekatere druge proge n. pr. dol. in gor. pošljejo že 25. v mesecu zaboje, čeprav imajo šele čez 8 ali 14 dni termin. Zato držite se termina, da bodo trgovine lahko zmagovale z delom!
Naval v trgovinah. Od dne 25. junija dalje je bil naval članov velikanski, to pa vsled tega, ker pride članstvo, ki ima šele čez 6 ali 10 dni termin za nabavo živil in v enem dnevu vsi ne morejo biti postreženi tako, kot bi morali biti. V interesu članstva zahtevamo, da se točno drži termina: za Maribor: za edinice na progi Cir-kovci—Kotoriba, Ormož—Ljutomer—Murska Sobota—Hodoš, Čakovec—Donja Lendava in Ljutomer—Gornja Radgona od 25. do 30. v mesecu.
Embalaža iz zgoraj navedenih prog mora dospeti v podružnico do 22. v mesecu.
Za edinice na južni progi s progo: Slov. Bistrica— Slov. Bistrica mesto, Poljčane—Zreče in Grobelno—Rogatec od 1. do 7. v mesecu.
Embalaža mora dospeti do 28. v mesecu.
Za edinice na progi: Bistrica—Holmec in Dravograd—Meža ekskluzive Velenje od 8. do 13. v mesecu.
Embalaža mora dospeti do 5. v mesecu.
Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Za nakupovanje na kredit se določajo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi:
Samo za Ljubljano in okolico od 25. julija do 4. avgusta.
Za izven Ljubljane stanujoče člane od 5. do 19. v mesecu.
Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine:
Za prodajalno Ljubljana gor. kolodvor.
Dolenjske proge od 5. do 8. v mesecu.
Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12. v mesecu.
Za prodajalno Ljubljana gl. kolodvor:
Rakek—Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7. v mesecu.
Ljubljana—Savski Marof od 8. do 10. v mesecu.
' Rimske Toplice—Celje od 11. do 12. v mesecu.
Izključno Celje—Velenje od 13. do 17. v mesecu.
§urivo: Opozarjamo člane, da se že sedaj preskrbijo s kurivom; zadruga sprejema že sedaj naročila za premog, bukova drva in kolobarje kakor tudi za parketne odpadke.
Kaj Ti ni pogodu v zadrugi? Ako misliš, da boš sebi, svojcem in kolegom pomagal, sporoči!
Novo vpeljano blago:
Želatina, komad Din 7-—.
Morska trava I. Din 6-50.
Albion za bele in sive plat. čevlje Din 6-—. Tunjevina, škatla Din 16-—.
Reklamacije.
Imamo troje vrst reklamacij in sicer:
1.	) Ako član osebno nakupi blago in isto osebno prejme v trgovini, naj takoj pri prejemu isteoa reklamira, če ni vse v redu preel.
2.	) Pri pošiljkah na dom, ima isto takoj po prejemu blaga pregledati in če ni vse po naročilu, naj takoj reklamira, ker naš uslužbenec na zadnji strani računa potrdi event. primanjkljaj.
3.	) Pri pošiljkah na progo ima član takoj ob prejemu pošiljke ugotoviti, če je vse v redu, v nasprotnem, slučaju, naj takoj reklamira pri zadrugi, ako ni prejel naročenega blaga, ki je v računu označeno in naj se napravi učinski zapisnik.
Drugih reklamacij ne moremo priznati.
Semena: Gagelova semena, Erfutska za jesen:
štev. 46a redkev črna zimska, štev. 64b špinača oaudry kasna, štev. 118 endivija rumena, štev. 119 endivija zelena, in repa.
Ali se zavedaš, da si solastnik velikega podjetja? To podjetje je naša zadruga.
Ceiillc. živil
asa mesec avgust 102.0
Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna, ostra Ogg	kg	3 80
Moka mehka 0	tt	3'80
Moka krušna št. 2	V	3-60
Moka krušna št. 5		3-40
Moka krušna št. 6	Jt	3 —
Moka ajdova I a	n	560
Moka ržena	M	3 80
Moka koruzna	»	2‘80
Moka krmilna	n	2-
Zdrob pšenični	»	4'—
Zdrob koruzni	»	4-40
Otrobi pšenični		P80
Otrobi koruzni	n	1‘80
Testenine.		
Makaroni v kartonih	kg	11-20
Špageti v kartonih	n	1P20
Makaroni jajčni	Jf	9 —
Makaroni domači	V	8 —
Polži jajčni		9 —
Polži domači	))	8 —
Rezanci domači široki	>?	8 —
Špageti domači	M	8’ —
Fidelini domači		8 —
Bleki	99	8 —
Zvezdice za juho	99	8 —
Zrnje.		
Riž L vrste	kg	960
Riž II. vrste	»	7-50
Koruza drobna	99	330
Kaša	99	5-—
Ješprenj	99	5-—
Ješprenček	99	8’—
Fižol la	99	9'—
Fižol Ha	99	8’—
Leča la	99	17-—
Grah zelen	99	18 —
Piča za kure	99	2-10
Sladkor.		
Sladkor v kockah	kg	13-90
Sladkor sipa	99	1240
Sladkorčki (bonboni)	99	24-—
Sladkor v prahu	99	13 90
Kandis	99	22 —
Sol	kg	2-75
Kava		
Kava Perl	kg	66 —
Kava Portorico	99	64 —
Kava surova I. vrste	99	56-—
Kava surova II. vrste	99	44'—
Kava žgana	99	60 —
Kava žgana >Speciak	99	74’—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14 —
Kava žitna	99	8 —
Kava vidrova	99	13 —
Kava figova	99	22 —
Kava Enrilo	škatla	16 —
Kava Enrilo	kg	22 —
Cikorija Franck	99	18 —
Cikorija kolinska	99	17 —
Drugi predmeti.		
Mast	kg	30 —
Mast v dozah po 5 kg	doza	155'—
Mast v dozah po 10 kg	>>	310'—
Mast v dozah po 20 kg	99		•	
Ceires, bel, rumen	kg	27’—
Čajno maslo la	99	52-—
Čajno maslo Ila	99	44'—
Kuhano maslo	99	44’—
Delikatese.		
Slanina soljena	kg	30 —
Slanina Tirolska	99	30 —
Slanina krušna	99	26 —
Slanina >Hamburška«	kg	30 —
Slanina prekajena debela	99	30 —
Slanina papricirana	99	30’—
Salame ogerske	99	80 —
Salama milanska	99	80—
Salame krakovske	99	34-—
Salama letna	99	26 —
Salame navadne	79	18 —
Kranjske klobase	kom.	5'—
Reberca	kg	26 —
Prekajeno meso	99	28’—
Šunke	99	33'—
Krače	99	16'—
Svinjski parklji	99	8'—
Svinjske glave brez kosti	79	20'—
Sardine velike Vs kg	škatla	14'50
Sardine velike	kg	79	11 —
Sardine srednje 1/5	79	9'50
Sardine male 1/10	99	6-—
Sardelni obročki s kaperni	9>	12—
Sardelni obročki s kaperni	99	7-50
Tunjevina	99	16 —
Med	kg	20 —
Sir Chalet II. a	kom.	2 —
Sir Chalet I. a	99	3-50
Sir trapist	kg	28'—
Sir pol ementalski I.	99	38 —
Sir polementalski II.	>5	28 —
Sir Permazan	99	70 —
Maggi velike	steki.	27'—
Maggi srednje	99	16'—
Maggi male	99	11 —
Maggi na drobno	dkg	1'75
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	99	6'—
Juhan na drobno	dkg	110
Gorčica (ženf)	kozarec	10 —
Gorčica na vago	kg	24 —
Keksi v zavitkih	zav.	5, 6
Keksi a 1 kg v zav.	kg	24 —
Keksi na vago	99	24' —
Otroški piškoti	zav.	15 —
Kvas	kg	36 —
Kocke za juho	kom.	1 —
Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom.	lonček	25—
Oblati	zavitek	13'—
Polenovka suha	kg	26 —
Slaniki	kom.	2' —
Guljaž goveji	škatla	8 —
Jetrna pašteta	79	6'—
Sardelna pašteta	99	7'—
Čaj v dozah	doza	12, 24
Čaj v zavitkih	zavitek	2, 3,
Čaj v zavitkih	77	7, 11
Čaj v zavitkih	99	12, 14
Čaj na vago	kg	64'—
Kakao holandski	99	40 —
Paradižniki Vs	doza	6'—
Paradižniki V2	99	15'—
Marmelada	kg	20 —
Marmelada doze a 1 kg	99	20'—
Marmelada marelčna	99	30'—
Čokolada a 14	tabl.	12 —
Čokolada a 1/3	n	10 —
Čokolada a Vi0	>t	51—
Čokolada a 1/2o	ft	250
čokolada z lešniki	v	250
Dezert šnite	komad	2 50
Limonadni prašek	ft	1 —
Sadje.		
Češplje suhe bos. 80ice		10 —
Hruške suhe domače	n	480
Orehi celi	Jf	10 —
Rožiči celi		7'—
Mandelni la	»	60 —
Rozine la	yy	24 —
Rozine Ha		16’—
Grozdiči - Vamperli	ff	—•—
Čebula	»	2 40
Česen	ft	12 —
Limone	komad	r—
Rige v vencih	kg	—• ..
Fige dalmatinske	V	6 —
Jabolka namizna	y>	—•—
Cvebe	yy	
Pomaranče oval	komad	2*50
Mak plavi	kg	16 —
Rožičeva moka	yy	8 —
Lešniki luščeni	yy	42 —
Zelje kislo	n	—•_
Krompir	yy		*	
Tekočine.		
Kis za vlaganje	liter	4'—
Kis vinski	yy	6-—
Kis dvojno močan	yy	4 —
Olje namizno	yy	16 —
Olje bučno	yy	28 —
Olje olivno	yy	20 —
Konjak 0.35	steki.	38'—
Konjak 7/ia	yy	64 —
Rum Ila a V2 1	yy	22 —
Rum la a V2 1	steki.	38 —
Rum la a 1 1	yy	67'—
Žganje borovničar h V2 1	yy	30'—
'Žganje hrušovec & V2 1	yy	26 —
Žganje tropinovec a V2 1	yy	26 —
Žganje brinjevec a V2 1	yy	26 —
žganje slivovka a V2 1	yy	26 —
Žganje marelčno a V2 1	yy	26 —
Vino črno	liter	12'—
Vino dezert, črno	steki.		’	
Vino belo	lit.	12 —
Vino dezert, belo	1	steki.	—•—
Žganje »Brazay« vel.	»	26 —
Žganje »Brazay« mal.	)>	12'—
Rum esenc	yy	8'—
Malinovec a Vz 1	»	14'—
Rogaška voda a IV2 1	yy	6 —
Radenska voda a IV2 1	yy	6 —
Grenka voda Fr. Jožefova	yy	9 —
Medica	lit.	8'—
Mošt sadni	yy	4 —
Potrebščine za perilo
Milo Benzit	kos	5 —
Milo Schicht, terpentin	kg	17 —
Milo Schicht	yy	15-20
Milo Zlatorog	yy	14'—
Milo Zlatorog terpentin	n	16'—
Milo Gazela	yy	14'—
Milo v kockah ala Marseill	y*	15'—
Milo toaletno >Apolo«	komad	7'—
Milo toaletno »Elida« m,, vel. „		8, 18
Milo toaletno »Speick« ra., ve!. „		6, 10
Milo toaletno »Glycerin« m., vbI. „		7, 9
Milo Mandeljnovo	yy	9'—
Milo toaletno viola	yy	4'—
Milo karbol	yy	4'—
Milo toaletno »Marija«	yy	10 —
Milo za britje	yy	3'—
Milo za briti, okroglo	Y)	8'—
Soda za pranje	kg	1 80
Lug za pranje	yy	4'—
Carski boraks	škatla	4'50
Plavilo	zavitek	2'50
Boraks	yy	2'50
Škrob rižev	škatla	5'—
Škrob rižev	zav.	1 '50
Pralni prašek Ženska hvala	yy	2'50
Pralni prašek Tri-soda	yy	3'50
Pralni prašek »Radion«	yy	6 —
Pralni prašek »Persik	yy	6 —
Pralni prašek »Labod«	n	7'—
Vrvi za perilo	kom.	24—48
Druge potrebščine.
Kalodont za zobe	tuba	7'—
Krtače za zobe	kom.	8, 12
Krtače za obleke	n	18 —
Krtače za ribati	J9	4'—
Hranilniki	t:l yy	40 —
Omela za parkete	kom.	30'—
Omela mala	yy	14 —
Metle rižove vel.	yy	18 —
Metle rižove male	»	16'—
Čistilo za parkete vel.	tuba	24'—
Čistilo za parkete mal.	yy	13 —
Sidol čistilo za kovine	n	5'50
Svitol čistilo za kovine	kom.	4 80
Vim, (čisti vse)	yy	3'50
Smirkovo platno	pola	2'—	
Tepači veliki	kom..	18 —
Tepači srednji	yy	13 —
Tepači mali	yy	8'—
Sveče velike	paket	8'50
Sveče velike	kom.	1 50
Sveče male	paket	8'50
Sveče male	kom.	V—
Vžigalice	paket	10 —
Vžigalice	škatl.	1 —
Zobotrebci	zvezek	0 50
Črnilo	steki.	3 —
Svinčniki nav.	kom.	1 '20
Svinčniki tintni	>1	3'—
Peresniki	yy	2 —
Slama za predsobe la.	yy	12'—
Slama za predsobe Ila.	komad	4 —
Muholovci	yy	1 —
Prah za čiščenje obleke	zavitek	10'—
Šampon	yy	3 —
Drva mehka	kolobar 4'50	
Sveče za božično drevo	karton		*		
Svečke čudežne	škatla		*	
Pasovi usnjati	komad	8'—
Ustna voda	steki.	20'—
Kolonska voda	»	12 —
Krema za kožo	tuba	12'—
Ominol	zav.	2'50
Gnojila umetna (mešanice	kg	3 —
Semena	zav.	1 —
Pušice prazne	komad	5, 10
Pušice prazne	yy	15, 20
Esenc za kolonsko vodo in parfum	steki.	14, 20
Repa semenska okrogla	kg	38'—
Manufaktura. Žamet barvasti za dečje obleke	m	55 —
Štruks za hlače	yy	125-130
Rusko platno za moške letne obleke in jankerk	yy	35—48
Sukno in štofi za moške		od 100
obleke	yy	do 350
Kamgam beli	n	—'—
Baržun v vseh barvah	yy	—'—
Lister, modri	yy	163'—
Hlačevina	yy	46-63
Volneni rips za ženske obleke	yy	90—130
Cvirnato blago za ženske obleke	m	19—29
Crepp za ženske obleke	M	27'—
Koton za ženske obleke	>>	12—30
Modra tiskovina	yy	12—19
Svila siva (umetna)	yy	—■—
Svila za plesne toalete	99	—•—
Rips črn	yy	20'—
Pique	yy	22'—
Crep delhine v vseh barvah	„ 114—160	
Crepp Jourguet	yy	150'—
Svila surova	if	170'—
Rips barvani	yy	30'—
Ruš		18 —
Klot črni	yy	29—50
Klot barvani	n	30—50
Oksfort za srajce	9)	11—28
Serg	9)	30—80
Elastik-podloga	yy	27'—
Žima podloga	yy	29'—
Rokavina	)9	25—27
Kanafas	9f	23 —
Brokat podloga za damske plašče	yy	45'—
Inlet barvani	91	17—45
Met beli	n	17—32
Chiffon	91	14—21
Batist chiffon	9)	20'—
Etamin beli	99	23 —
Etamin beli za zastore	9)	50 —
Kanafas za blazine	m	14—21	Damske srajce bele	kom.	30-40
Platno belo	n	59—94	Damske hlače		30—60
Platno domače za rjuhe	n	28 —	Damske maje	11	30 —
Platno za kapne	n	37—54	Nahrbtniki veliki in in ali	11	34—144
Platno Wassertuch za rjuhe	91	3050	Obleke za dečke, 8-16 let	obleka	
Koteniha rjava (Molinos)	11	11—13	Suknjiči moški	kom.		'	
Kotenina rjava za rjuhe	11	23—29	Suknje otroške	11	250-260
Platno za nahrbtnike	11	27—47	Moški ovratniki mehki in trdi „		5, 9
Platno za zastore 100 cm	19	35 —	Moški ovratniki polmehki	11	
Platno za blazine belo	11	59—94			
Gradi modri	.. 19 50—25				
Gradi za spodnje hlače	1»	13—18	Pletenine in galanterija.		
Gradi beli »Raye«	n	21'—	Srajce moške bele	kom.	56 —
Gradi za žimnice	n	42—80	Srajce moške Cefir	n	80—120
Platno za obrisače	li	11—26	Srajce moške, panama	ti	60 —
Obrisače Frotir	kom.	25-60	Srajce moške skaut	ii	41'—
Obrisače za kuhinje	19	10—12	Srajce moške mrežaste	ii		*	
Servijeti	19	18-21	Srajce moške oksfort	ii	42 —
Mizni prti barvani	m	42—53	Spodnje hlače moške	n	30'—
Mizni prti damast	ii	42—53	Nogavice moške	par	8—75
Stenske preproge	kom.	70—100	Nogavice ženske	19	9-45
Posteljne garniture	garn.	290-475	Nogavice otroške, dolge	11	8—25
Odeje posteljne (deke)	kom.	160-210	Nogavice otroške, kratke	11	9—23
Dežni plašči	11	300-670	Majice moške	kom.	40—44
Fustian		45 —	Majice sokolske		22—24
Rjuhe flanelaste	11	—'—	Damske rokavice, letne	par	22—38
Batist barvasti za			Damske rokavice zimske	ii		*	
damsko perilo	m	18 —	Moške rokavice zimske	ii		*	
Cifirji za moške srajce	n	14—28	Kokarde za žel. uniforme	kom.	575, r
Predposteljniki	kom.	75 —	Peroti za žel. uniforme	11	10 —
Rips svila za damske			Gumbi železničarski	11	1, L25
obleke	m	45 —	Porte zlate in srebrne	m 5-50, io, mo	
Volneno blago za obleke			Elastika za naramnice	kom	1'—
in kostume (Kacha)	n	45—150	Moške naramnice	11	15—50
Double za moške suknje	ii	100-400	Otroške naramnice	11	12—36
Palmaston za črne suknje	19	100-409	Vata	tabl.	5 —
Sukno za železn. uniforme	11	95-130	Samoveznice (kravate)	kom.	10—70
Barhent za damske obleke	m	24 —	Damske podveze	par	18—32
Barhent za spod. per. beli	n	25‘—	Moške podveze	99	6—17
Barhent za spod. per. modri	19	—'—	Elastika za rokava	99	5'—
Silk-saten podloga	99	20 —	Elastika ozka	m	1-50—4
Svileni cefir	19	40—60	Elastika za podveze	11	4—9
Surova svila, črtasta	19	40—53	Traki črni in beli	19	0'60
Zimske »Haferk nogavice	par	—‘—	Pavolca D. M. C. rdeča		
Dokolenice	ii	—■—	in modra	štrenca	2'—
Volna »Gebschihkte	štrena	—•—	» D. M. C., bela	19	1-50
Zimske triko srajce moške	kom.	—*—	Igle varnostne	duc.	150
Zimske triko sp. hlače	19	—'—	Bucke	19	3'—
Zimske triko veform hlače			Šivanke	11	1'50
ženske	11		*		Meterska mera za šivilje	kom.	4 —
Zimske triko spodnje hla-			Sukanec beli in orni 10—16	20—36	40—70
če damske		40—70			
Zimske triko turist, srajce			špula Din 5'—	3'75	3.—
Dežniki ženski		58—150	Pulover	kom.	160-210
Dežniki moški		60—150	Vest je damske	19	72—150
Otroške spodnje obleke za			Vestje otroške, raz. vel.	11	—■—
2 leti	kom.		•		Reform hlače letne, bar-		
Crepp Marochen svila	mtr.	150'—	vaste in črne	n	28—93
Svileni popelin	„	30—40	Namizno platno voščeno	m	105 —
Klot odeje	kom.	—'—	Spredena žima (Rosshaar)		
Schymy robčki	11	12—20	za žimnice, tapetniško		
Damsko perilo »kombine«	19	100-150	in sedlarsko stroko		
Spalne srajce damske	11	30—90	črna, na zalogi	kg	29—100
Obutev.
Čevlji moški visoki	par	210—240	
Čevlji moški kovani	ii		—'—
Čevlji moški nizki Schimj	19	200—240	
Čevlji moški visoki Schimy	99	235 —	
Čevlji ženski visoki boks	19			■	
Čevlji ženski nizki boks	11	195'—	
Čevlji damski s špango	19	180—190	
Čevlji nizki, beli	11		60’—
Čevlji otroški, črni			28'—
Sandali veliki	19		52
Sandali srednji	h		do
Sandali mali	99		110
Copate iz filca	19		12—20
Copate z usnjen, podplati	11		52-75
Copate z vrvenimi podplati	11		30—71
T3
O
<
2-
£
t/^
Kumnjska posoda.
Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium.
Ponve emailir.
Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke Umivalniki
Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila Delavski lonci Rešeta za salato Nočne posode Peke za kruh Cedila za čaj Kozice lite Penovke
Razno.
Sardele v slani vodi, male	kg-	12'—
Sardele v slani vodi, velike	„	16'—
Ribe morske sveže, vsak
četrtek ali petek	po dnevni ceni
Kruh dnevno svež	kg	4'—
Pazi!
Zaboje ali košare. Člane iz proge, katerim se živila dostavljajo po železnici, se naproša, da svoje zaboje odnosno košare porazdele za steklenice in za dozo od mastir ker zadruga za eventualne poškodbe blaga, ako se steklenica razbije in pokvari vso drugo robo, ne jamči. Blago se odpošlje na nevarnost naročnika.
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani-