Tetini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto .TI $3.00 Ima 10.000 Naročnikov:- GLAS The only Slovenian 8ai in the UrMed Stete* ■T List slovenskih delavcem v Ameriki .1 issued every day except Sundays and Holidays > T: TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 241. — ŠTEV. 241. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 13, 1915. — SREDA, 13. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHI. BOLGARSKA ARMADA JE VDRLA NA DVEH MESTIH V SRBIJO. NEMŠKE ČETE SO ZAVZELE MESTO IN TRDNJAVO SMEDEREVO. GOVOR FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA VIVIANIJA. TRDNJAVA SMEDEREVO JE V NEMŠKIH ROKAH. — BOLGARI HOČEJO NA VSAK NAČIN ZADOBITI KONTROLO NAD SRBSKIMI ŽELEZNICAMI. — FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE IZJAVIL, DA MORAJO ZAVEZNIKI POMAGATI SRBIJI. — BOLGARSKEMU POSLANIKU V LONDONU SO BILE IZROČENE POSLOVILNE LISTINE. — NEMCI IN AVSTRIJCI SI PRIZADEVAJO PRIDOBITI ALBANCE NA SVOJO STRAN. — IZJAVA BOLGARSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Bolgarske čete so vdrle v Srbijo. Pariz, Francija, 12. oktobra. — Tukajšnja Havas agentura je dobila iz Niša sledečo brzojavko: — Bolgari so vdrli preko moje in napadli srbsko fronto pri Knja-ževeu.. Da s«* bodo Bolgari umesali v vojno, je hita že preti meseci goto* a sivar. Bolgarska vlada je bi-lii izdala manifest, v katerem je proglasila, da se bo Bolgarska postavila na stran Avstrije in Nem-čije. — London, Anglija, 12. oktobra. Srbsko poslaništvo je dobilo danes i/. Niša sledečo brzojavko: — Včeraj zvečer so napadli Bolgari Vlasino. Srbi so dosedaj od-biil še vse napade. (Vlasina je najbrže identična z mestom Vlasotinei, ki je oddaljeno *2."i milj od Niša. Mesto leži 8 milj vzhodno od železniške proge, ki veže Niš z Skopi jem. Zaenkrat je cilj Bolgarov arbska železnica. < 'e jo zavzamejo, ne bodo mogli zavezniki spraviti svojih čet iz Soluna v Srbijo. Železnica teče skoraj pararelno s srbsko mejo in je oddaljena od nje kotna j 20 kilometrov.) London, Anglija, 12. oktobra. "Times" je dobil iz Aten brzojavko. da so Bolgari z vso silo navalili na Knjaževec. in da so Srbi uspešno odbili vse napade. Vojaški strokovnjaki. London, Anglija, 12. oktobra. --Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bodo poskušali Bolgari zavzeti železniško progo, ki vodi iz Bel grada preko Niša proti Carigrad.i. Ce se jim enkrat to posreči. je njihova naloga rešena. Knjaževae, katerega sedaj oblagajo. leži ob stranski proki. ki veže Nis z Zaječarom. Zajeear je močna trdnjava. Bolgarske čete. Pariz, Francija. 12. oktobra. — Iz Niša poročajo, da so Bolgari na dveh mestih vdrli v srbsko o-zemlje. Zavzeli bodo Niš in se severno od tega mesta združili z av-strijsko-nemško armado, ki prodira proti jugu. Stališče Bolgarske. Berlin, Nemčija, 12. oktobra. — "Berliner Tageblatt" je dobil iz Sofije poročilo, <1a je predsednik bolgarskega sobranja, Vačev. izjavil. da so Bolgari morali napasti Srbe. Če bi tega ne hoteli storiti, bi uikdar ne dobili Maeedo-nije, kaj lahko je pa tudi. da bo jih napadla Avstrija in Nemčija. Mi smo se zato umesali v vojno, da osvojimo Maeedonijo. ki je popolnoma Bolgarska in je že preveč pretrpela pod tnrškim jarmom. Izjava ministrskega predsednika Vivianija. Pariz, Francija, 12. oktobra. — Finančni komitej in socialistični poslanci so zahtevali od vlade, da »»j pojasni svoje stališče, nakar se je ministrski predsednik Vivian i takole izrazil o sedanji situaciji na Balkanu: — /e takoj, ko se je začela vojna. je bilo vse radovedno, kakšno NtaJj^e bodo zavzele balkanske drz^^ Bolgarska r.I bila zado-votj^^ pogodbo, ki je bila podpisal drupri balkanski vojni v Hc^Bštu. Bolgari so sklenili uporabiti prvo ugodno priliko in j no, da so Srbi prostovoljno odšli iz Belgrada, sedaj se je pa dognalo. da so se še več dni vršili po ulicah silno vroči boji. — Neka brzojavka se glasi: — Avstrijci in Nemci so vrgli na Belgrad kakih 50.000 šrapne-lov in granat ter se pri tem niso popolnoma nič ozirali na bolnišnice in na postaje Rdečega križa. Sinagoga, v kateri so si poiskali Židi zavetje, je popolnoma razdejana. Mesto je branila tudi francoska artilerija. Pri Kanin so bili Srbi pognani nazaj. osvojiti izgubljeno ozemlje. Mi smo si dolgo časa prizadevali, da bi obnovili balkansko zvezo, kar se nam pa ni posrečilo. Bolgarska je zahtevala Maeedonijo. — Mislili smo, da se bodo združile že vsaj Rumunska, Srbija in (irska, pa tudi to se ni zgodilo. Pri Rumunski smo imeli nekoliko več uspeha. Rumonsko ljudstvo je bilo kmalo na naši strani in je zahtevalo obnovitev balkanske zveze. Prebivalci so v toliko prisilili vlado, da je začela mobilizirati proti Nemčiji. Rumunska je bila slednjič prepričana, da ji preostaja ta samo dve poti: — ali naj ostane nevtralna ali naj se pa pridruži zaveznikom. Bolgarska vlada je zasledovala dvojno politiko in ravno zategadelj ni mogla dobiti Grške na svojo stran. Na razne predloge smo dobivali dvoumne odgovore in tako nismo dolgo časa vedeli, pri čem smo pravzaprav. Ko smo povedali Bolgarski, da ji je Srbija voljna odstopiti nekaj ozemlja, je bolgarska vlada podpisala s Tur Grška bo ostala nevtralna. London, Anglija, 12. oktobra. Včeraj je rekel v grški poslanski zbornici ministrski predsednik. Zaimis. da bo Grška ostala nevtralna in da bo kljub temu mobilizirala. Odgovoril mu je bivši ministrski predsednik Ven i zel os in je rekel v svojem govoru med drugim tudi sledeče: — Sedaj je položaj zelo kritičen, upati pa je. da se bo vse mir- Z' i v »L I »vw iztočnih bojisc. Važen uspeh Nemcev, Armada Hindenburga se je polastila Ilukska, ki leži na progi Dvinsk-Libava železnici. RUSI USPEŠNI. Rusi poročajo, da so prodrli ob reki Strypa nemško črto ter ujeli 2000 mož. čijo pogodbo in definitivno sto-!1"111 potom končalo. Naravnost pila na stran Nemčije. Ko je začela Bolgarska mobilizirati, smo jo še enkrat vprašali, kaj pravzaprav namerava, toda na svoje vprašanje nismo dobili odgovora. Srbiji preti sedaj velika nevarnost. Naša dolžnost je, da ji pomagamo v sili. kakor se je tudi ona veliko žrtvovala za nas. Da bo naša pomoč uspešna, moramo poslati v Solun zadostno množino vojaštva, ki bo prodrlo do bolgarske meje in pomagalo srbski armadi. Pri tem moramo seveda v prvi vrsti gledati na to. da ne bomo oslabili svoje fronte v severnem delu Francije. Ministrski predsednik Viviani je govoril kakih dvajset minut. Večkrat je moral prenehati, ker so mu navzoči gromovito ploskali. — Grey. London, Anglija, 12. oktobra. Vse napeto pričakuje kakšno izjavo bo podal angleški zunanji minister Sir Grey glede balkanskega vprašanja. Zavzetje Smedereva. Berlin, Nemčija. 12. okt. — Vrhovno armadno vodstvo je podalo danes sledečo izjavo: — Naše armade na celi fronti uspešno prodirajo. Danes smo zavzeli mesto in trdnjavo Smedere-vo. — Srbsko poročilo. Pariz, Francija. 12. oktobra. — Havasova agentura je dobila iz Niša sledeče poročilo: — Južno od Rama je prišlo do silno vročih bojih, toda mi smo odbili vse sov-ražniške napade. Med Moravo in Malovo smo pognali Nemce proti Donavi in zaplenili veliko vojnega materijala. Sovražnik je prekoračil Donavo pri Smederevu, toda s tem ni veliko opravil, ker smo skoraj vse oddelke sproti uničili. Pri Bel gradu je obstreljeval sovražnik Veliki Vračar, pa se je moral s težkimi izgubami umakniti. — Boji v Belgradu. Pariz, Francija, 12. oktobra. — brezsmiselno bi bilo sedaj ljudstvo ščuvati na vojno, ker se je že večkrat izrazilo, da vojne ne mara. Poslanska zbornica bo toliko T-asa podpirala vlado in ji stala na strani, dokler bo vlada delala v korist naroda. Kakorhitro pa izpremeni svoj program, ji bo ljudstvo odpovedalo pokorščino. Ce bi ne imeli s Srbijo pogodbo, bi se morali uinešati v vojno. — Bolgarska se bo v slučaju da premaga Srbijo, tako ojačila, da nam bo postala skrajno nevarna. Prepričan sem. da bo prišel čas. ko se ne bo vprašalo, ali naj se ume-šamo v vojno ali ne, ampak vprašalo se bo, kdaj se bomo umesali v vojno. Bolgarski nikakor ne sme mo dovoliti, da bi uničila Srbijo. Propast Srbije bi bila tudi naša propast. V ponedeljek se bo vršila prihodnja seja poslanske zbornice. Londonsko poročilo. London, Anglija, 12. oktobra. Ko je srbski poslanik v Atenah danes oficijelno obvestil ministrskega predsednika, Zaimisa. da so Bolgari vdrli v Srbijo, mu je ministrski predsednik odvrnil: — Grška bo ostala do zadnjega nevtralna. Situacija na Kreti. Amsterdam, Nizozem., 12. okt. Z Dunaja poročajo, da se je začelo na Kreti nekako revolucionarno gibanje. Ljudstvo zahteva popolno avtonomijo in neodvisnost od Grške. Grška je leta 1913 anektirala Kreto, ki je bila samostojna država pod turškim pokroviteljstvom. Prebivalci so skoraj izključ no sami Grki. Izjava generala Jecova. Sofija, Bolgarsko. 12. oktobra. General Jecov, bolgarski vojni minister, ki je bil pred kratkim izbran za vrhovnega poveljnika bolgarski čet, je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu : — Vrjemite mi. da Bolgarska ne želi vojne. Mi smo šele tedaj začeli z mobilizacijo, ko je začela Srbjja na macedonski meji Berlin, Nemčija. 12. oktobra. Glede operacij v Rusiji se poroča sledeče: Armadna skupina Hindenburga: Na naši zapadli i fronti pred Dvin-skom smo zavzeli z naskokom rusko postojanko zapadno od Ilnksk in sicer v razdalji dveh in polovico kilometra. 1'jclo se je tri častnike in 2S7 mož ter zaplenilo eno strojno puško. Vse ruske protina-skoke, katere se je vprizorilo, se je odbilo. Armadna skupina princ Leopold: — Poročati ni ničesar novega. Armadna skupina general Lin^ singen: — Sovražna kavalerija je izpraznila postojanke pri Jezerce. Situacija nemških čet, ki pripadajo armadi generala Bothmerja. je neizpremenjena. Padec Ilukska. Pozno popoldne je bilo izdapo drugo poročilo vojnega ministrstva, v katerem se poroča, da je zavzela armada Hindenburga mesto lluksk. ki leži zapadno od Dvinska ter ob železnici Dvinsk-Libava. To je kaj važen uspeli pri operacijah, kojih namen je obkolje-nje mesta Dvinska. Odpor, katerega so nudili Rusi na tem mestu, je bila glavna ovira na poti proti zavzetju tega mesta. Rusi poročajo o zmagah. Petrograd, Rusija, 12. oktobra. V oficijelnem ruskem poročilu se poroča o odločilni zmagi Rusov ob reki Strypa. tekom katere se je ujelo 2000 mož ter zaplenilo večje število topov. Glasom došlih poročil so prodrli Rusi nemško fronto ob reki Strypa ter prodirajo sedaj naprej. Pozorišče teh bojev je iztočna Galieijai kjer so pričeli Rusi istočasno z otvorjenjem operacij proti Srbiji z veliko ofenzivo. Ta ofenziva se vrši severno od ru-munske meje ter se jo je najbrž vprizorilo z ozirom na politično stališče balkanskih držav. Reka Strypa je dotok Dnjestra ter teče zapadno od Tarnopola v severni smeri. Z zapadnih bojišč. Izvanredno vroči boji. Posebno vroči boji se vrše pri Arras, Souchez, v Champagne in v Vogezih. NASKOKI INFANTERIJE. Nemci poročajo, da se je odbilo vse francoske naskoke. Poročila iz Pariza. Iz prvih poročil je bilo razvid-' koncentrirati svoje čete. _.____v .. .. Dolžnost zaveznikov je bila, odvrniti Srbe od tega početja, toda namesto, da bi zavezniki to storili, so nam poslali ultimatum. V ultimatu so zahtevali, da naj prekinemo vse zveze med Avstrijo in Nemčijo. Vedoč, da bi to pomenilo za nas samomor, nismo hoteli tega storiti. Bolgarska je sklenila braniti svoje suverenske pravice. Za bolgarsko vlado stoji ves bolgarski narod. Poslovilne listine. London, Anglija. 12. oktobra. Danes je bilo tukaj uradno razglašeno. da so bile izročene bolgarskemu poslaniku v Londonu poslovilne listine. Uradni razglas se glasi: — Vlada Njegovega Veličanstva naznanja, da so bile bolgarskemu poslaniku izročene poslovilne listine in da so med Anglijo in Bolgarijo prekinjene vse diplomatič-ne zveze. Agitacija v Albaniji. Rim, Italija. 12. oktobra. — Br-zojavka. ki jo je dobil neki tukajšnji list, se glasi: — Avstrija in Nemčija si na vse načine prizadevata pregovoriti Albance, da bi se borili proti Srbiji. Le na ta način lahko rešijo Maeedonijo, v kateri je ravno toliko Albancev kakor Srbov. Knez Wied se bo baje vrnil v Albanijo. — hi Berlin, Nemčija. 12. oktobra. — V današnjem oficijelnem poročilu glede situai ije na zapadnem bojišču se glasi: — Severno od Arras so nadaljevali Francozi s svojimi naskoki. Odbilo se je dva krajevna naskoka, katera se je vprizorilo proti nam S. oktobra južnozapadno oil Loos in potom katerih se nam je hotelo iztrgati zopet osvojene za-kope. Izjalovili so se močni naskoki, katere se je vprizorilo proti naši fronti severozapadno od Souchez in iztočno cul Neuville. Sovražnik je imel težke izgube. Le na posameznih mestih se je posrečilo Francozom prodreti naše prve vrste. V Champagne so se končali francoski naskoki na obeh straneh vasi Tahure z velikim porazom za Francoze. Kljub energičnim artilerijskim pripravam, katere so se vršile včeraj popoldne, se ni Francozom na nobenem mestu posrečilo zavzeti kako važnejšo pozicijo. Pariško poročilo. Pariz, Francija. 12. oktobra. — A' popoldanskem poročilu se glasi, da se je celo noč nadaljevalo z boji za posest za kopo v severoiz-točno od Souchez. katere so Francozi prejšui dan osvojili. Slični boji so se vršili na višinah La Folic. V Lotaringiji se je vršilo nedaleč od Rillon in Aneerviller močno artilerijsko obstreljevanje, katerega sta se vdeležili obe stranki. V večernem poročilu se glasi, da so Nemci živahno obstreljevali zakope, katere so zasedli Francozi severoiztočno od Souchez. Francozi so ujeli pri tem 164 mož. Izgube Nemcev so bile baje težke. Južno od Somme se je vršila intenzivna kanonada v okolici Til-lerov. V Champagne so Francozi nadalje napredovali v smeri proti zarezi La Goutte. katero sedaj popolnoma obvladujejo. Zapadno od te točke so obstreljevali Nemci francoske pozicije na Maisons des Champagne fronti in severno od Massiges. Potoni uspešnega ognja Fran-cozo vse je ustavilo ofenzivno gibanje Nemcev proti francoskim prednjim postojankam pri Pont de Manhoue. Po intenzivnem obstreljevanju z bombami so pričeli Nemci in-fanterijski naskok proti francoskim pozicijam pri Linge in Sell rat zmaenele v Vogezih. Več nemških oddelkov se je polastilo francoskih zakopov, a se jih je zopet pregnalo s protinaskoki. V iztočnem morju. ; Položaj v Mehiki, Angleži so potopili premogovni pamik "Gutrune" ter streljali na nemški parnik "Germania". Potres v Italiji. Rim, Italija. 12. oktobra. — V Reggio del Emilia, glavnem mestu enako imenovane province, ki šteje 60.000 prebivalcev, je bilo čutiti krog polnoči precej močan potresni sunek. Povzročilo se je le malo materijalne škode. Protest proti konfisciranju časopisov. Pariz, Francija, 12. oktobra. — Sindikat pariškega časopisja je protestiral pri vladi proti zas\iž-njevanju časopisja. V zadnjih 14 dnevih se je zaplenilo pet listov, ker so objavili poročila iz inozemskih listov, kojih prodaja je v Franciji dovoljena. Obsodba nepoštenega kasirja. Elmer J. Emerson, bivši kasir narodne banke v Montgomery. N. Y., je bil obsojen včeraj na šest let ječe, katero bo presedel v At-lanti, Ga. Pri natančnem pregledu knjig se je zapazilo, da je po-neveril Emerson $26,000. __• Truleborg, Švedska. 12. okt. — 34 mož broječa posadka hambur-škega premogovnega parnika • Outrun e' se je danes tukaj izkrcala. Parnik je bil potopljen v Iztočnem morju, v bližini Meland. Včerajšnje poročilo, tla je neki angleški podmorski čoln potopil neki nemški prenn^rovni parnik. se nanaša na to ladijo. Kodanj, Dansko. 12. oktobra. Nemški pamik "Gerinania" z železno rudo na krovu ter na poti v južni smeri, je bil napaden od nekega podmorskega čolna, najbrž angleškega. Da prepreči potop parnika. j<- pustil kapitan nasesti parnik na skale. Potop angleškega parnika. London, Anglija, 12. oktobra. Angleški parnik Halizones". 5093 ton, je bil potopljen od nemškega podmorskega čolna. Posadka »e je rešila. Italijani poročajo, da so razdejali več obrambnih pozicij Avstrijcev. Državni tajnik Lansing se je posvetoval z agentom Carranze glede splošnega položaja. Rim, Italija. 12. oktobra. — V zadnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so naskočili Italijani v okrožju med dolino Adiže in Brenta sovražne postojanke ter razdejali več obrambnih točk Avstrijcev. .... Avstrijci z druge strani so vpri-zorili naskok na italijanske pozicije na gori Maronia ter na drugih točkah. Poroča se. da *e je odbilo vse te naskoke Avstrijcev. Poročilo iz Ženeve. Ženeva, Švicv 12. oktobra. — Brzojavna poročila iz Brescia, Italija, javljajo, da bo mesto Gorica kmalu padlo v roke Italija-nov (?), ker so spravili slednji težke oblegovalne topove na višine v bližini mesta ter obstreljujejo sedaj mesto s petih različnih točk. Ob istem času so naskočili Italijani notranje utrdbe Avstrijcev pri Tolminu. Na kraški planoti so bili Avstrijci baje prisiljeni, tla so izpraznili zakope na različnih mestih. Washington, I). C.. 12. oktobra. Agent < arranze v Washington!!, Arredando. j<- bil sprejet danes v avdijenei od državnega tajnika Lansinga, kar se smatra kot doki. /. milosti. katero uživa sedaj Oarranza pri vladi Združenih držav. l'o završenem posvetovanju .i ; rekel državni tajnik, da se je v splošnem razmotrivalo o situaciji, tla pa se ni storilo nikakih defi-litivnih sklepov. Vlada ne bo sto-riia nikakih nadaljnih korakov v priti Carranze. dokler ne bodo špansko-ameriške države oficijelno pritrdile priporočilom paname-riške konference, ki se je izrekla za priznanje Carranze. V državni department je dospelo danes besedilo odgovora, katerega je poslal brazilski minister za zunanje zadeve, tir. Lauro Mueller na vprašanje <> sovdeležbi irtizilije na t.-j konferenci. Dr. Mueller izjavlja, da s.- hoče vde-Iožit i Brazilija le z ozirom na splo šni in t e res. katerega imajo vsi ameriški narodi glefle usode Mehike. da pa niti Brazilija niti Združene države ne nameravajo vmešavati se v notranje zadeve ^Mehike ter kršiti mehiško suveren i-teto. Praznovanje pripoznanja. Mexico City, Mehika, 12. okt. Povodom priznanja Carranze od strani panameriške konference se je odredilo danes tukaj ofieijelni praznik. Stile so bile zaprte iu vladni uradniki so imeli prosto popoldne. Več kot tisoč mož jo priredilo sprevod po cestah mesta ter nosilo zastave in bandere. —: Vprizorilo se je tudi govore, v katerih se je slavilo Carranzo. Ker je bilo dosedaj nemogoče pregnati Zapato in njegove pristaše iz skrivališč v gorah države Morelos, je odločil general Gon-zaies. da bo odposlal aeroplane, ki bodo obstreljevali skrivališča list ase v. Posipi v Panamskem prekopu. Washington, D. C., 12. oktobra. Generalni major Goethals. gover-ner prekopnega oze/nlji. je sporočil danes vojnemu department ti. da je vspričo vednih posipov v Gaillard zarezi začu.sno nemogoče določiti čas, v katerem bo prekop zopet prost za splošno plovbo. Goethals svetuje posestnikom parni kov, naj pustijo začasno v liemar pot skozi prekop, dokler se ne bo objavilo nadaljna poročila o stanju v prekopu. Kakorhitro se bo odstranilo iz kanala dosti materijala ter zagotovilo stabilnost, se bo izdalo tozadevno objavo. Vlada je vznemirjena vsled misli. kaj bi nastalo, če bi bil prekop v slučaju vojne neuporaben. Nekateri inženerji zagotavljajo, da se je z odstranjenjem nadaljnih posipov v Gaillard zarezi motilo ravnotežje višin, ki obdajajo to zarezo. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarno pošiljat v® v Avstriji bodemo sprejemali kljub vojni * Italijo, pošta gre neraotljeno pr* ko HCLANDIJE in SKANDENA vi j a. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljat ve ne ia plačujejo v južni TIROLSKI, n* GORIŠKEM, DALMACIJI ia de loma v PRIMORJU. — Za de-ISTRE, KRANJSKO vso in enak* spodnji ŠTAJER in drage notra-i\je kraje pa posluje pošta kakoi v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj b« rojakom ne mort dinarja pošiljati, ker Jih vedne prestavljajo, lahko pa t« pofclj« sorodnikom ali znancem, ki ga oa tam pošljejo rojaku, ako redo ■» njegov naslor. Denar nam pošljite po "Domt «tic Postal Money Order", ter prt ložite natančni Vaš naslov in osi oeeha, kateri g« ima Izplačaj la 11 K. t K. $ 5.... .so 120.... 1H.20 10.... 1 60 130... 20 80 15---- 2.40 3i0____ 22 JO 20---- 3.20 150____ 24.00 25____ 4. Op 160____ 25.60 30-.-. 4. SO 170.... 27.20 35---- 5 tU) 180 ... 2». 80 40.... r» 40 190.... 30.40 45---- 7.2o 200---- 32.00 50.... H fil) 250.... 40 00 .15.. .. 8 «0 300____ 48. OO 60.... n.uo 350.... fir,.oo 65.... 10.40 400____ 64.00 70____ 11.20 450____ 72.00 75.... 12.00 500.... 80.00 80____ 12 H0 Rtrtl____ 96.00 85.... 13.60 700.... 112.00 90____ 14.40 Sto____ 128.00 100____ 1« 00 900____ 144.00 110.... 17.60 1000____ 1CO.OO Ker se cene sedaj Jako sprem* Kitajska bo kmalu monarhija? Pekiu, Kitajska, 12. oktobra.— V včeraj izdani objavi pravi predsednik Juan-Ši-Kaj. tla je dobil iz vseh delov Kitajske prošnje, naj se zopet ustanovi monarhijo. Predsednik pravi nadalje v svoji objavi, da se bo uredilo vprašanje soglasno z željami naroda, da j 100. pa je treba vsako izpremembo u-gotoviti soglasno s predpisi kon7. stitucije. lajajo, naj rojaki vedno gledaje s« | nas oglas. Aretacija poslanikov. j TVRDKA FBAHK 8AJGBSS, Ženeva, Švica, 12. oktobra. - Francoski in angleški poslanik' ROJAKI NAROČAJTE SE NA sta bila danes aretirana od Švicar- "GLAS NARODA", NAJVEČJI skih vojakov, ko sta se vozila v SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI*, avtomobilu v bližini Neufcliatel. DRŽAVAH. tmaacti "SUS NARODA" (Sloveaie Daily.) OvxmJ uui published by t£« ftovtuWc Publishing Co. («. Corpotfttior ) ^ AANX bAKSER, Prudent Jl'lS 8LNEDIK, lreaaurer. • r«ri uf Buaineas of the corporation ••Mr^sst-s of above officers : M 1 . ^tandt Street, Borough of haui>p New York City, N. Y. %m c»ic it-to vetja list za Ameriko in Omadj. .....................$3.00 m vil leta . . ................... 1.50 " '»to za --to New York ........4.00 ► ' »11«.a *a mesto New York ... 2.00 ■ ^jik "se ieto...........4.50 "rolleta .............2.66 j.....6*tTt\?U............ 1.70 '\}LAH NARODA" izhaja vsak dan t itvietuii nedelj in praznikov. -A ~ "GLAS NARODA", ("Voice of the People*')v t -. ry day except Sundaj ■ anJ Holidays. \iL®«-ription yearly $3.00.v,_ Advertisement of. itreement Dopici bre* po1p>a in osobnoeti «8 ne pnobf.ujejo. — &.'«vax »V •« blagovoli počili a ti ~ l— Money Order. * 7 iM kraja naročnikov pro- sim« ia se nam tudi prejinj* ^ naznani, da hitreje najdemo naslovnika. > Lviiiraa in pcsiljatvam naredite ta na-tiov: "CJLAS NARODA'X l C riiandt St.,' New York City. Telefon 4S87 Cortlandt. GLAS NARODA, 13. OKTOBRA 1915. nanim glavam, posebno pa via- Igra je sicer kratka, a nudila bo- darju one države, iz katere prihajajo de veliko smeha in zabave. Na vsporedu so tudi pesmi, ki se do Če je kdo rojen Avstrijec, če je sedaj še niso cule v naši naselbini, živel v oblasti kralja, ni to nje- Dasi nas "Domovina*' vedno iz-gova krivda. (V gre pa ta človek nenadi s kako novostjo, vendar v tuje dežele, se odpove dotične-! bo letošnji koncert prekašal vse mu cesarju ter postane državljan dosedanje. Samonasebi se razume, proste republike, a kljub temu še da bode tudi izborila godba. Po vedno gori za cesarja, kateremu končanem vsporedu bode svirala se je odpovedal, katerega je sve-jtudi "na hops" in s tem bode tu-čano zatajil, tak človek je vreden di ustreženo naši živahni mladini. vsega zaničevanja. Predsednik AVilson pa je dal izraza mnenju, ki je ono vseh, ki ljubijo prosto republiko z vsemi njenimi napakami in ki nočejo ničesar slišati o vladarjih po božji milosti in po neumnosti ljudi. Protest. Na seji podružnice Slovenske Lige v Farrell. Pa., ki se je vršila dne 9. oktobra, se je sprejelo sledeči protest: Člani odločno protestirajo proti podružnici Slovenske Lige v Clevelandu. Ohio, ker sklicuje na svojo roko in brez vednosti glavnega predsednika konvencijo. Zakaj se ni dalo že prej v javnost, zaradi katere stvari j«* konvencija potrebna? Nikakor ni pravilno, da bi vsaka podružnica sklicevala konvencijo, f/„ Clevelanda s<> pisali: — Vsi morate priti, dnevni red konvencije je že sestavljen. Pošljite delegate, če ne, pa naznanite, kaj želite. IVI i ne vemo, če je konvencija potrebna ali ne. A ko hočejo imeti konvencijo brez dovoljenja članov, naj jo imajo na svoje stroške, nikakor pa ni pravilno, da bi se za to jemalo denar iz glavne blagajne. Kam pa pridemo? Nadalje protestiramo proti gl. predsedniku, ker je svojevoljno odstavil literarnega tajnika Ru-iueiital Memorial llall v doli'a Trošta. Pozivamo ga, da •jionu je imel predsednik! naj pove, zakaj se je to zgodilo. n;igovor, v katerem je ob- če ni zadostnega vzroka, naj se svoje stališče napram sprejme Rudolfa Trošta nazaj, tiu riškim državljanom. ki| Priporočamo, da hi glavni od-:najo predvsem za tuje; borni k i Slovenske Lige malo bolj posebno za Nemčijo in Av-J složno delovali. Delujte skupno m katerim je Amerika de- kot prijatelji naroda, delujte pre-iga, katero Iti takoj izdali, mišljeno in brez vsakih obreko- svojega govora je rekel! vanj. iMik naj prvo, da je pre tež- Xa.še mnenje je, da zaenkrat ni ina naturaliziranih amen- So treba sklicevati glavnega zborovanja. semcem v svojo sobo. a slučaj je hotel, da je ravno nekaj trenutkov prej bila moko v krop zasipala. Kakšni bi postali žganci, ko bi sedaj moko v nemar pustila? Radovednost pa ji vendar ni dala Razne zanimivosti. Čuden ženski zdravnik. dunajskem medicinskem ted- miru. Klicala je torej zaporedo- mku navaja neki zdravnik nekaj ma: ' Jože, Tone. Miha. ali je kateri izmed vas v sobi?" Namesto odgovora priteče v kuhinjo drobni Jože, učenec druge latinske šo-i K govoru predsednika Wilsona. Ako malo pomislimo, s kolikimi žrtvami in vajami skrbi naša "Domovina" za slovensko pesem v New* Yorku. koliko spanja si prikrajšajo pevci in pevke, ki s« neumorno udeležujejo pevskih vaj, samo zato, da z dovršenim nastopom stopijo pred narod in budijo zavest poslušalcem, da se ne čutijo v tujini toliko zapuščene in oddaljene od svoje sloven ske domovine in se čutijo tudi na tujih tleh kakor doma. Zato kai leze in gre po dveh nogah, inožki in žene, mladci in devojke, vsi pri-dimo na jesenski koncert našega dičnega društva "Domovini*"! — Richwood, W. Va. — Pred kratkim je nastal v kempi ^.t. 4Sj velik tepež. Fstrelili so nekega rojaka, ki ni bil nikomur znan. .laz bi ga m o.sro če poznal. p:i so ga že prej peljali pokopat. Pri sebi ni imel nobenega drugega znamenja kakor priloženo sliko, ki baje predstavlja njegovo sestro. Na zadnji strani slike je zapisano: povprašat, kaj je nje želja. "Ali drugega ni nobenega tu?" " Nobenega."' "Ali bi mi znal povedati. Jože v kateri deželi so Karlovi vari?" Leonora, dasi je dosti učenjakov vzredila, vendar v zemljepis-ju ni bila tako učena, da bi vsaj glavne kraje Avstrije bolj natanko poznavala. Jože jo je z debelimi očmi gledal. 1'bogi Jože! Bil je od nekdaj slab učenec, ali oče »a je vendar silil k učenju, dasi mu je Leonora večkrat odsvetovala. A Leonora mu dalje ukaže: "Idi. .Jože. po odlomkov iz kurijoznih kitajskih medicinskih knjig. Med temi je navedeno tudi neko mesto iz debele kitajske knjige o ženskih boleznih. v katerem modruje pisatelj. kitajski zdravnik Kung AVam Lam, nastopno: "Ženske bolezni se ločijo v ozdravljive in neozdravljive ter so odvisne od srca in narave dotične žene. l'e slišim da je kaka žena ponižna in dobra, da živi pošteno, kakor zapovedujejo ženski učitelji, da ljubi moževe stariše in jih časti, da služi možu in uči otroke, da se zna obrniti v hiši. da se ne boji šivanko in vode. se peča s svilorejo in rada prede, da sploh ničesar ne stori, kar ni dobro, tedaj lahko z mirno vestjo rečem: ta žena ne bo nikdar zbolela. l'e pa vendar Slovens ko katoliško =0 svoj zemljevid in poišči Karlsbad'zimli se -j() lal)ko jn hitro ozdravi, ali Karlove vare. To ime -se glasi j Mnogo je pa tll,ii Žena. ki so upor- daj mora!,,., u; (i,nit,A •/;,vljanov lojalna, da ]>a je rov;nija_ J>riAU bodo niogo-.e nanjšino, ki se ogreva zai hol- r(,sni -asi in za tedaj naj se le. To manjšino naj se odloži prib0(]njo konvencijo, evo stran, na desno pa y predsednik. A. Valentinčič, tajnik. A. dug, blagajnik. J. Kramar, zapisnikar. Opomba uredništva. Če je glavni predsednik odstavil literarnega tajnika, je že moral imeti za to kake posebno tehtne vzroke. Odstavil ga je najbrže zato, ker ni najprvo, najzadnjt ase za Ameriko, je je izjavil predsednik, kušajo Združene države zagate, da pa skušajo o-temelje, na katerih bi se radilo ruir. nbe predsednika kažejo. u ni ostalo neznano delova-i, , , , . , , ., . .. . i hotel o nobeni stvari poročati, ker i-vilnih ljudi, ki uživajo go-' . , , ., ^ . . . bnost dežele, ki so prišli *om da si ustvarijo tukaj eksi-in plačujejo sedaj z izdaj-dobrote, katerih so bili de- ialibog je tudi med našim na-lom v Ameriki mnogo ljudi, ka-im je avstrijski cesar ljubši kot •dsednik Združenih držav. Pri ni deloval pravilno za Ligo in je bil literarni tajnik samo po imenu. Dopisi. nekako po slovensko, tedaj v kakem slovenskem kraju biti." V tem trenutku pa pride k sreči domov Leonorin osmošolee. »Mlini nje gojenec, s katerim se je mogla včasih kaj pametnega pogovarjati. "Gospod Frane", klicala milje nasproti, "pridite nama na pomoč! Kje leži kraj Karlovi vari?" "Karlsbad ali Karlovi vari" odgovori Franc, "so imenitna kope! na Češkem.,3 Kaj. kopel je tam ? mislila je vsa začudena Leonora. Kako močno ji je zdaj utripalo srce! Kaj neki dela Melita v kopeli? Ali je nt nevarnost, spravljajo, svojih ča-st iti h sorodnikov ne ubogajo, svoji* podložne mučijo, ki gledajo samo po lepih oblekah in dobrih jedeh. ne spoštujejo svoje prednike in katere imajo imajo vseh sedem ženskih napak. Takim ženam pošlje nebo bolezen, ki prodre med srce in prečno mreno, tako da je ne more tudi najboljši zdravnik ozdraviti. To sem zapisal ženskam v svarilo, ker dobro poznam njihove bolezni!" Začaran kruh. V bližini mesteca Beverly na Angleškem l»*ži na samoti mala bolna in je zato dolgo molčala ? Ta dan ni Leonora čakala ve-1 kmetija, kjer že dvanajst let pre-ičera, da bi prečitala pismo. Hitro hi™ družina Webster jeva. Že ne-! po obedu si natakne očali, prelo-' kaJ Pa S0'^ v tej hiši Čud-roko nečat iu nia-iM'' v,'s pŠcnični kruh izgine mi s treso<-o si- lioma prečila le L'lasilo: pismo, ki se .'brez sledu celo iz zaklenjene oma ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1S02 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 95, Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Foregt City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, ^9, N. Cor. 3rd tit.. Rock Sprin««. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II.'tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., JoUet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 Chicago St., Jollet, I1L NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNTK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa. I. nadzornik: JOHN TORINC, Bnx 6S2, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kant. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. EL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 I>avson Ave., R. F. D. 1, Gr««tt field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Pred&edntk: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreat City, Penna. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA." New York, N. Y. — 0 domovi-lamo v mislih le 1 2avljane na, kdo bi te ne ljubil! V resnih . ki hočejo postati. Oni. ki časih, v katerih živimo, nam srce neravajo postati, ki hočejo krvavi, ko preži nanjo verolomni Ino služiti Ilabsburžanora, so Italijan s svojimi zidarskimi! i tem j>rizadeti le v toliko, koli->!• določajo zvezne postave. Ti državljani iu bodoči držav-uii se torej vsled hujskanja od rani plačanih agentov in plača- krampi in koruze lačnimi polen-! ' 02 ,cn* tarskimi čeljustmi. Pa ne boš, Ja-|S< "" ka, pravijo naši rojaki v kameni-tih zakopili kršnega Krasa in ]>o visočinah mogočnega Krna, pod časopisja postavljajo na) katerim je tekla zibel velikega u s'rije in Nemčije in proti pesnika, goriškega slavca imeno- "Za spomin od tvoje sestre Helene Kolčič.'7 Če je Ilelena Kolčič res sestra pokojnega in če hoče vedeti kaj podrobnosti o njegovi j smrti, naj se zglasi na sledeči na-1 slov: John Kradel, l.ox S12. Rich-! wood, W. A'a. Detroit, Mich. — Tz naše slovenske naselbine so dopisi zelo j redki, akoravno v vseh ozirih na-j l)redujemo. Pred kratkim se je preosnovalo slovensko pevsko društvo ''Ljubljanski Vrh" Sprejetih je bilo par novih čla-nov-pevcev, pa tudi tukajšnje Slovenke so pokazale, da se zanimajo za slovensko pesem. Xaš učitelj gospod Mihael Klopčič si na vse načine prizadeva, da bi se tudi naša naselbina v vseh ozirih povzdignila, posebno pa kar se tiče petja. Čast mu! Veliko truda ho treba, toda vse bomo lahko dosegli. če bomo složni. Le tako na-Frank Strni- vanega, Simona Gregorčiča. Slovenec se je izkazal v neštevilnih bojih kot junaka. Pa naši rojaki se ne odlikujejo samo s puško v roki in s plugom na svojih njivah. Odlikujejo se tudi od stoterih drugih narodnosti po svojem Roka in srce. Novela. (Konec.) YIII. Medtem se je vrtela Leonora Ameriki. Amerika jim je v toliko dobra, da služijo tukaj svoj kruh. -že in Francoze, za Srbe in Ru-1 hvaležni. In da smo tudi, smo po-j letom je pisala Meliti pisemce, v mi tudi lahko za Nemce in> kazali že ob raznih prilikah. Prav katerem io je povprašala, kako se re. da še skorjiee ne ostane. Ko so j-e natančno prepričali, da niti Ljuba. gdč. Leonora! j ljudje, niti živali ne odnašajo Zanašaje se na Vaše dobro kruha, so zapazili, da gine pše-srce, katero ne goji sovraštva' nični kruh ljudem kar pred očmi. do nikogar, tem manj pa do kakor bi trohnel. Vendar se pa oseb, ki so Vam drage, upam. črnega kruha ni nikdar prijemala da mi odpustite moje nelepo ta jetika, pa tudi pšeničnega ne. ravnanje, da Vam še nisem če so ga zapirali v kovinaste škat-na Vaš i pismo odgovorila.) Ije, da bi ne prišel zrak do njega. Vzrokov Vam ie* bom tu na-1 Sosedni kmetje, so nosili svoj do-števala. Ustineno Vain hočem'ma pečeni pšenični kruh v Web-vse povedati pri sebi, na ino- sterjevo hišo in strahoma gledali, jem domu, kamor ste prav kako je kruh kar pred njihovimi gorko povabljeni v letošnjih' očmi ginel. AVebster se bo iz te šolskih ])OČitnicali. Moj Kon-jhiše izselil in kdor se hoče pečati rad Vam ima tudi neki pred-'z reševanjem tega čudeža, mu je log predložiti in pričakuje, hiša na razpolago, le kruh si mora da mu ga ne odrečete. prinesti seboj, ker ga Webster ne Čudili se bodete, da" Vam bode pekel več. pišem iz Karlovih varov. Al o j ] Obleka iz pismenih znamk. Urez dvojbe bode tudi naše žen-ke zanimala najnovejša obleka, speševanje svojega zdravja, katero si je nedavno neka Angle-Po moji postrežbi in vsled iz- žinja naredila in jo nosila ter s vrstne kopeli je moj Konrad svojo obleko med svojimi znanka-okreval mnogo prej, kakor mi vzbudila mnogo zavisti. Oble* so zdravniki upali. Zato se ka je bila narejena iz pisemskih vrneva šele v jeseni na dom. | znamk, tudi slamnik in pahljača vesela in srečna. Pišite mi sta bila okinčana s pismenimi že rabljenimi znamkami. Za vso obleko je rabila izdelovateljiea te najmodernejše seeesijonistične obleke nič manj kot 30,000 pismenih znamk. soprog je prestal to zimo ne-j varno bolezen; zato je moral potovati sem v kopel v po- skoro! Vaša Melita mark in j a Konrad. Karlovi vari, meseca maja. En čas je Leonora zamišljena gledala predse, potem pa, zloživši pismo, vzdihnila: Hvala tebi, oče nebeški, da si omehčil njeno srce' in združil dve duši! i IX. si'edi svojih gojeneev in poslov, milozvoneeem petju. "Lepše pes-j Njene misli so bile vsak dan pri, vajah in tudi izučen v raznih zna mi slišal nisem, kakor je sloven-!Valeriji in Meliti. Valerija ji je'Jlostik Vjpogostokrat dopisovala. Takoj v Pm]lo„ katore. ljubni hiši nove dvorne dame. Pri roditeljih na grajščini je živel drugo jutro je pa izginil, edini Alfonz, naslednik svojega očeta. Vzrastel je v krasnega mladeniča, izurjen v vseh telesnih Pes — podčastnik. V "Hohenzollernsclie Zeitung" je bil nedavno citati sledeči inse-rat: "Mal. črn jazbečar, ki sliši na ime ,tFeldmann ", se je izgu-ri stavil marki, je bil ta. da se1 bil. Na ovratniku ima podčastni- mora za vselej presoliti v njegovo ške znake z nareduikovimi gumbi. Oddati ga je proti nagradi pl. hišo. Triintrideset let se je Leonora mučila in potila za svoj obstanek; _ Blumroderju, stotniku/' — Soei-t jalno-demokratieni list " Vor-pristavlja : "Ali naj bo za pro- jimi krasnimi pevskimi proizvodi je to prej storila, samo o Meliti; gr vati se za to ali ono na raznih prireditvah v dobrodel-j ampak začela se je zopet zanimati zdaj je začela stareti in njene mo- j jmcičastnfka odlikova- , oboževati tega ali onega, ne namene, posebno pa še povzdi-'za dom in za srečo drugih svojih či hirati. Kakšno je bilo sčasoma; Bilo je koncem maja že druge-ničesar storila, ker je velika in certa, ki se vrši, kakor vsako leto.'ga leta, ko dobi neki dan pismo, mogočna ter se no briga za bev-j v Arlington dvorani na St. Marks Z napisa je takoj spoznala, da je skanje takih ljudi. Označene pa^ Place (8. ulica). Letos bode "Do-|od Melite. Na pismu je bil citati ;i i kot nezveste prisegi, katero mo vina" dne 21. novembra pri-; pečat: Karlsbad — Karlovi vari. - pol /.ili in ob kateri so slovesno j redila igro: "Popolna žena", za Kako rada bi bila Leonora bežala nje trmoglavih gojencev! Ni se svojega psa avanzirati piv za : sergeanta ? Pomota, Zgodilo se je nekje na Švab- torej clolyo obotavljala; prodala je vse. kar je imela in se udomačila v Konradovej hiši. Kdo bi bil mislil, da jo čaka še tako srečna starost? Ljubljeno in spoštovano—i-a« - A ^ ^ni'L'i.! zinoznostjo, ki je zlasti znala do- bro izgovarjati besede: "Kaj pa želite?'', je odletela skozi odprto dala neka družba v o-krbo. sta se nahajala v sosedni sobi. kjer jima ni mogel plin nič škoditi. Oče družine je umrl pred kratkim na neki operaciji, nakar je ostala družina v revščini in pomanjkanju. Zračni napad je bil uspešen. Amsterdam, Ilolandsko. 12. okt tilasom poročil listov je bil zadnji napad iz zraka na Ghent uspešen. Vsa nemška poslopja na letalnem polju so bila uničena s po-žigalr.imi bombami. Plačilne znamke v Rusiji. Pctrograd, Rusija. 12. oktobra Y.-ve zaeudena, da jo Mihelj tako opazuje, je jela z močnim glasom Kako pomagati starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka FRANK JURJOVEC in največja slovenska trgovina z grocerijo in vinom v Chicagi razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. — gjr Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer: Štev. 1. 5 fantov RIŽA in 5 funtov on rn KAVE s poštnino vred . . MiuU Štev. 2. 10 funtov ž?ane KAVE fine OA nn s poštnino vred.....OHiUU Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega QO cn s poštnino vred.....OZiUU Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov. gm~ Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več 1st. Sedaj je cena lOO Kron $16.00. Priložite Domestic Postal Money Order. Tvrdka Frank Juijovec s « s s s ifi s tfi 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illii «LAS N'AROBA", 13 OKTOP.r.A. 1915. Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Niederle. JUZ1 let : ;i j« IHatoirrad Zil (Konec.) ja izguba je ponentčena celovška okolica z mestom. Czoer-ls»;;, zarisal narodnostno mejo še 10.-"» km severno od Ce-. -;itno j.' lete 1857 slovensko <6000 Slovencev. 3419 Nem-gi-e po uradni statistiki meja pod Borovljami, 1 km plove a in mesto je nemško. Preje se ni pomeknila meja huda v celem stoletju, na tem mestu pa v kratki dobi 50 ir hoda na jug. k način smo teritorijalno veliko utrpeli. Če primerjamo \ ...........1 Pontafla do Šmohorja Hermanitz (okoli 1850), do Štajerske meje Czoernig (1^55) s Potočnikovo r ki aua rojstvo prebivalcev zaznamujemo tele izgube na ino: bčina : Gorje Zgor., Pod Lipo, Borovžičc, Gumno, Dole, Zovasja vas; Dole: Zimislav, Mala Gorica »t« 'M, Yogi za v; • la in Gor Na Mičah, Sv. Martin, Vuniee, Nežkole, Volovca, Pi-avriee: Sv. Peter na Gori: Karnberg, Eberdof, Sv. Peter. i-;na vas. Kot, Stenice. Weissenbach, Zvieče, Vel. in Malo I>horše: Žalna, Tratiee, Vogiiee, Vabča vas. Dhorše. Pod-bilil : Tesna vas, Anabild. Ereiital. Vacžnše. Zg. in Sp. Go-■ Sv. .Jurij, Tenia vas. Marola. Gorinčica, Zeduška .■••: C.-love. Sv. Martin: Sv. Primož, Sv. Martin. Koselca. _M ;u 1 i ri. Otoče: Št. Rupert: Št. Rupert; (Jospa Sveta: Bre-irnburci. Raga vas. Bučinja vas. Gospa Sveta. V Seli, Vo-•če. M odri n ja vas. Kadina, Gosposvetsko polje, Verpja vas, Kuž. iidorf, Techmannsdorf. Trovarska vas. Na Pričah, rt", šmihel: Otmanje: Gorje Zg., Groblja vas, Loče; Sv. Mi.stiču: Zavnja vas; Labud: Farska vas. Magdalenska ud; Sp. Dravograd: St. Lovrenc. .noma p......mčenih je na ta način 15733 ha = 157.33 km kvadratnih. .[, | :/-.-■,ddfjniuii kraji je Gospa Sveta, kjer so morali svoje ča-., ! l,iiisbiuv'.,: ni slovensko odgovarjati. Šent Vid, stolica slo-ii kili \ojvod, sret I išče stare slovenske zgodovine, je bil poncmčen Pridobili smo edini kraj Led v občini Ruda. .i >io od Pol«.-nikove čite im uno nemštva prenasičcn pas, ki m- u\ <-1 j.i vi pri ljudskem štetju. Pozabiti ne smemo, tla je kljub razni na-iliio>Tim pri štetju precej resnice v rezultatih. Na Koroškem je narodnost politično prepričanje. Ti i ra.ji / nemško večino pod Potočnikovo črto, pripadajoči na nemško celino, so: Sv. Martin pri Beljaku: Zabnče Zg. in Ep., Na Medgorjah, Pod V.rn.vtuii: K <-'a nje: Kostanje: Sv. Martin: Vrpnja vas. Sv. Jer i-'.): Blatugrail: Budanja. Prekop, llojevče, Pražinčice, Tudršče (ioričice; Kriva Vrba: Cajnče, Dražuiea, Gorice, Kurlice, Kutnort, I- r. icni litim. Zale. Kriva Vrba: Poreče: Sltivenja Gora, Renmveg. Poteče, (! val iče ; Zadole, Pričiea ; Hotliče: Otok, Sv. Ana, Ribnici Ravne. Sekira. Xa Gorici; Vetrinje: Na Planini. Goričiea, Krotna ■v as, Nograd, Vinčc, Jezerek, Vetrinje, Zakamen, Nova vas, Na Spi. IN »d straž tea. Loka, Potok, Na Gorici: Kotmara vas: Ivovlje. Hum l»'*rg, Pri Mustu; Žibpolje: Dole Zg., Angarje. Garborica, Dole Sp.. < .'dram. Vrsta vas. Žihpolje: Medhorovnica: Resenca, Otrovca, Med- I)'tr nt Vid, Gosinje, Srednje in Zg. Trušnje; Sp. Dravograd: Ra-bciistein. Stari grad, Viča, Spoilnji Dravograd. Ti kraji zavzemajo prostor, velik 19220 ha = 192.2 km kvadratnih. Kraja Breza in Leinsdorf tvorita v Krivovrbski občini slovenski jezikovni otok. 1st • • (a ko s.- umikamo na Štajerskem. Primerjajmo od Sumana leta 1 ^ naziiačeno mejo s štetjem leta 1900. pa moramo vknjižiti sledeče izgube: S d i. .ta : Sobota; Vižinga: Sv. Lovrenc; Gradišče: Remšnik, (ira.i:š.'-e; Luče: Luče; Klanjec : Vcče; Gomilica-. Rače, Ekberg, Ka-menik St iialee . Belič in Eebič so bili tlt> polovice slovenski kraji, -'■daj ]"meničeni ; Sladki Vrh: Kabenberg. Sladki Vrh, Svečani; Raieagrut: Ro& ogrni; Nasova: .laueliendorf. Nasova; Plitviea; Le-s n i. Lumaiiovše, Plitviea • Radgona Gor.: Hercegovščak, Na Grijesi. St-^ov. : -o itili napol. Črne in Morhečka vas tlo tretjine. Lutverci do četrtine slovenske, sedaj so ponemčene občine. Izgubili smo na Štajerskem na nemško celino od leta 186S do II)00 11633 ha = 116.33 km kvadratnih. Pol t T' i/.LTib na nemški kompakten teritorij imamo še izgube na jezikovne otoke. Potočnik pozna ^po rojstvu) le dva : Naborjet Trbiž. Po uradnem štetju iz leta 1900 so pa na Koroškem tide tki: L Lužnii a, Sv. Katarina, Kuk. Naborjet, (5047 ha); 2. Kabelj, Mrzla voda. Trbiž, Kovte, Kokovo, (8866 ha). Ta o-. se dotika nemške btdopeškc občine na Kranjskem, ki sestoji iz det, Koprivnika, Za grad a in Fužin, (2886 ha) : 3. Rut. Vrata Zg. in Sp.. Megvorje, Žilica. Pod Kloštrom, (ca. )() I' i 4. Co j na noč, (ca. 100 ha); 5. Borce, (ca. ]00 ha) ; ■ б. Ki kar j a vas, (ca. 100 ha); 7. Domačale, (ca. 100 ha); 8. Kleče, (ca. 50 ha); Vrba, Vogliee Sp., na Žagi, Skrile (ca. 700 ha) ; Peter Na < kersl, belini Na Škt Gol Sv. Lip in ot. 9. 10. 11. t. Mihitd pri Rožaku, (ca. 50 ha) ; v. Kandolf, (ca. 100 ha); 12. Pretil je pri Žrelcu, (ca. 50 ha); 13. Goree, Črni Grad blizu Velikovca, (ca. 200 ha); 14. Železna Kaplja, (223 ha); 15. Velikovee, (148 ha); 16. Ruda, (ca. 100 ha) ; 17. Lipa, (ca. 100 ha) ; 18. Pliberk, Derbeša vas, (ca. 350 ha); 19. Guštanj, (88 ha). Nemški otoki nam vzamejo 1ST km kvadratnih, tako, da bi bilo pod Hermanitz-Czoernigovo črto po uradnem štetju iz leta 1900 izgubljenih na Koroškem 536 km kvadratnih oziroma 565 km kv.. če vračunamo še kranjsko Belo Peč. _ Na Štajerskem so ti-le nemški otoki: L Zg. in Sp. Gortina, Muta, Zg. Vižinga. Dobrova, Marnbcrg, Sp. Vižinga, (2121 ha) ; 2. Slov. Gradec, (142 ha); 2. Slov. Gradec, (142 ha) ; 3. Sv. Lovrenc nad Mariborom, (314 ha); •4. Cerknica pri Šent Ilju, (239 ha); 5. Maribor, Studenci, Pobrež, Razvina, (2198 ha); 6. Sv. Lenart v Slov. Goricah. (249 ha); 7. Ptuj, Zg. in Sp. Breg, (780 ha) ; 8. Onnož, (583 ha); A. 9. Rogatec, (430 ha) ; 10. Slatina, zdravišče. (190 ha) ; 11. Slov. Bistrica, (589 ha) ; 12. Vitanje, trg; Vitanjska vas, (147 ha^ ; 13. Konjice, ca. (150 ha) ; 14. Celje, (207 ha); 15. Laško. (130 ha) ; 16. Brežice. (303 ha). Obsegajo 8682 ha = 86.82 km kvadratnih. Na Kranjskem je poleg omenjene Bele Peči tudi obsežen Kočevski otok. Obsega 820 km kv. t. j. eno dvanajstino Kranjske. Od leta 1880—1900 smo izgubili večino v Bistrici in Maverlu nad Črnomljem (ca. 900 ha) ter v krajih Lazeč, Podpreska. Draga, Srednja vas, Trava na zapadni strani otoko (ca 5500 ha. sicer slabo obljudenega sveta«. V Kočevsko last je prešlo torej v dvajsetih letih 64 km kvadratnih. Hočevarjev je bilo leta 1857 22.89S. leta 1900 le 18,529. V novejšem času se naseljujejo Slovenci v dveh najrodovitnejših dolinah ; okoli Kočevja (Dolga vas in Livold imata skoraj že polovico Slovencev) ter okoli Moravč. 1:i ima že slovensko večino. Kočevarji pa silijo proti vzhodu na vinograde. Slovenci prihajajo od Kolpe. Loškega Potoka. l»lok in Sodražiec. 4. Izmed vseh večjih mest na slovenskem teritoriju je edino Ljubljana naša. "Festungsdreieck" Celje-Ptuj-Maribor je nemški, Celovec. Gorica. Trst v tujih rokah. Manjka nam krepkega, zdravega meščanstva, ki je pri drugih narodih že toliko koristilo in lepega izvršilo. — Tabela jasno kaže. kako lepo stopa v ospredje Gumplowiczev stavek: "die Staedter werden von den Laendlern verdraengt". Vidimo. da je slovenski pritok absolutno nad tujerodnim pri Ptuju. Celju. Mariboru in Gorici; pri Celovcu le nekaj odzadaj. Če vzamemo vse prave meščane za tujerodce (kar je skoraj izključeno), pridemo še vendar do visokih številk: Celovec 31.78 otlst. Slovencev, Izjava. molklo ropotajočim šundrom, kij se pred nami vleče po cesti. Še. gost oblak prahu moramo prema- _ gati. potem smo čisto blizu njega, j Težka železna kola so s po tremi! Sedem gospodov elevelandske podružnice zahteva nov občni širokimi kolesi, z dvema velikima!2^01* Slovenske Lige. Prav dobro mi je znano, zakaj vse to. Prvič j zadaj in enim majhnim spredaj naM10^e ^iti glavni tajnik pravi diktator. Kot takega se je pokazal na-j sredi. In z začudenjem opazimo, prav glavnemu blagajniku in predsedniku. Dolžnost njegova je bi-da je v razmeroma majhna vozila j sporočiti koliko podružnic ima Slovenska Liga in koliko članov, upreženih po šest težkih konjev. inegavci, ki naporno, vsi potni, rijejo navzgor. Vodnik se nam za- i Ptuj 63.12 otlst., Celje 65J.63 otlst.. Maribor 71.03 odst. Taka bi 1110- vini i zalogami in strelivom. Še dol- rala biti naša minimalna števila. Edino Ljubljana ima naravni razvoj. Slovensko priseljevanje zmanjšuje stalno nemški odstotek. Ljubljana je imela ipo Fickerju) leta 1869 40.66 odst. Nt *mcev (Celovec je bil leta 1857 bolj slovensko mesto, saj je štel le 36.3 odst. Nemcev i, leta 1880 22.8 odst.. 1890 17.3 otlst. in leta 1900 le še 15.2 odstotkov. Dinamična metoda nam kaže. tla v Ptuju, Celju. Mariboru. Gorici popolnoma prodremo. Celovec pa dobi visoko slovensko manjšino. akt) si ohranimo vsakega novo priseljenca: kajti tendenca priseljevanja je stalna in množico imamo. Poleg Reke, kamor se steka mnogo slovenske krvi. je upoštevanja vreden Gradec. V nekaterih obrtniških strokah imajo Slovenci večino, pa vendar je Gradec "die deutseheste Stadt". Našteli so leta 1900 le 1222 (0.99 odst..- Slovencev iz Kranjske, Koroške in Štajerske. dočim je v slovenskih delih teli pokrajin rojenih 13.258 duš (10.72 odst.), pristojnih celo 17.0>1 (13.81 odst.). Za leto 1910 pa so v Gradcu našteli samo še 1042 Slovencev. V Trst obrača v novejšem času Slovenec z zadovoljstvom oči. Prihaja do veljave in moči. Po uradni statistiki pa nazadujemo relativno in ceh) obsolutno. Na tržaškem ozemlju so našteli leta 1880 26.263 Slovencev, t. j. 21.79 odst. leta 1890 27.725 Slovencev, t. j. 20.47 otlst. leta 1900 24.679 Slovencev, t. j. 16.35 odst. Leta 1846 je bilo v Trstu in kolici 25,300 Slovencev, 46,530 Lahov. 8470 Nemcev. Czoernig šteje leta 1851 26.948 (29.71 otlst. Slovencev. 51,695 (57 odst.) Lahov, 12.051 (13.29 odst.) Nemcev, Fieker ceni leta 1S69 Slovence celo na 53.79 odst. (?), Lahe na 36.81 odst. in Nemce na 8.17 odstotkov. Na vsak način je naše število višje, ko ga uradna statistika navaja leta 1900. To so nam izpričali krasni volilni resultati leta 1907 in 1909. Da se vršijo v Trstu divje orgije pri popisovanju ljudstva, naj kažejo tudi sledeči podatki. Rojenih Dalmatincev jc v Trstu 3089 in sicer 2395 v čisto slovanskih okrajih, ostalih 654 v okrajih s slovansko večino. Srbo-hrva-ščini je pripoznan leta 1900 po uradni statistiki 201 Človek in — 85 Nemcev. V Istri rojenih (in sicer v okrajih s srbo-hrvatsko večino) je 4009 duš. Od teh je srbo-hrvaščini pripoznanih le 198. Slično se godi s Korošci. Še lepše s Štajerci. V samoslovenskih glavarstvih je rojenih 1025. v onih z nemško večino 1227. pripoznalo se je nemščini 1114 duš, slovenščini 331 in 748 laščini. Najhujše je s Kranjci. Bilo jih je v Trstu 10.132. Pripoznanih je nemščini 1047 (!), slovenščini 2672 in 6153 laščini. Kdo bo končno zagospodoval na tej važni točki? Z demokratizacijo volilne pravice smo napravili velik korak k uveljavljenju svojih zahtev. Dinamična metoda nam pove, da je priseljevanje iz slovanskega ozemlja avstrijskega štirikrat večje, ko ono iz laškega (26 67 odst. : 7.47). Pa tudi če vzamemo ves laški priliv (13,338 iz Avstrije -f 21.699 iz Italije =) 35.037. mu čeli popolnoma že edino slovenski s 34 505 dušami. Poleg tega je v Trstu še 18.491 ljudij iz srbo-hrvatskega o-zemlja avstrijskega. Avstrijsko slovansko priseljevanje je v sorazmerju k vsemu laškemu kakor 4:3. Omeniti je še treba, da iz m več tako močne frekvence, dočim s Krasa napreduje. toda tega ni storil. Nasprotno se je pa umešaval in zaganjal v posle drugih odbornikov, na primer glavnega blagajnika. — Res mi je pisal, da hoče sklicati občni zbor. jaz sem mu pa jasno povedal, smehne, češ: "Hrana za debelo; lahko stori, toda sam pa ne pridem blizu. Mislim, da sem mu j Berto"; vrla gospodična je vaje-js tem povedal dovolj. na dokaj težke jedi." Samo nekaj! "Literarni" tajnik (ako se ga sme tako imenovati ni do sedaj napisal še nobene črke o kaki literaturi za Slovensko Ligo. — Po Združenih državah je liotel potovati za Slovensko Ligo. poleg tega pa še prirejati s svojim bratom svoje "operne" koncerte. Nji ta način bi ves nabrani denar pošel, rojaki bi pa morali poleg tega še marsikaj žrtvovati za "neoperne" koncerte. Podobno "literaturi*" je tudi tlolgo časa obetal srbskemu konzulu prof. Pupinu. Pupin ga je nekaj časa zdatno podpiral. Trošt pa ni napisal niti črke. Od glavnega blagajnika tudi ni zlepa dobiti odgovora na pisma. Glavni blagajnik je svoječasno predlagal, na kakšen način naj bi se razdelilo nabran denar. Za njegov predlog so glasovale le tri podružnice, od drugih pa niti odgovora nisem dobil. — Iz tega je razvidno, da so bile ostale ali proti razdelitvi denarja, ali so pa tako brezbrižne, tla se jim ni zdelo vredno odgovarjati. Londonski odbor mi je osebno poslal par dopisov, ker pa niso bili za naše in časovne razmere, sem jih zavrgel. Gospodje v Londonu zelo malo poznajo naše razmere in so veliko preradikalni. To pa dobri stvari več škoduje, kakor pa koristi. Z glavo se ne tla lol-či ob zid. če pa kdo to želi. naj poskusi, svobodno mu! Ker izprevidim, da v glavnem odboru ni nikake sloge, brez sloge se pa ne da za nobeno stvar delovati, se raje zahvalim za predsedstvo Slovenske Lige in 7. današnjim dnem odstopim. Prepričan sem. da je denar, ki st- ^ra je nabralo za Slovensko Ligo, dosedaj še nedotaknjen in tla se ni izdalo nobene večje svote; že vsaj poročanega ni bilo ničesar o tem. — To navajam zategadelj, da se mi ne bo kdaj od kake strani očitalo, koristolovstvo pri Slovenski Ligi. O t>nem pa, kar sem v finančnem oziru izdal kot njen predsednik iz svojega žepa. nisem nikomur dolžan odgovora. Povem le toliko, da je bilo par ameriških stotakov. za katere mi ni žal. toda prihranil bi jih bil lahko, če ne bi bil nikdar njen predsednik. krogel za "najtežjo" (kanono) je z verigami pripetih na vozovih, in vendar imajo trije pari konj truda dovolj, da spravijo to breme navzgor. Kakšno delo ta vojna v planinah! Od ključev široke ceste se odcepi ozka steza, ki se potem dviga strmo čez reber. Nedavno so jo na gosto pot la kali s srednje velikim ostrim kamenjem, ki nam škriplje pod okovanimi škornji. V gozdu je tema kakor v v kakor se PodaJa samo planili v komaj treh urah počitka sp niso ski P°kajini- Selišče spava tiho in nikakor mogle snraviti nazaj v'mirno.; n^nda je pozabilo na voj-pravilno lego, iz katere jih je bi-!no' 1(?ži metrov nad njim la stresla včerajšnja deseturna j v gorah na Preži- Toda ne* — ena vožnja v lestvicah po kamenitijsama hlša z mn°gimi okni je jas-gorski poti, so hotele malo "po- no razsvetljena, urne sence se pre-štrajkatr'. Tedaj pa se je hipoma mikajo sem in tJe- Bela zastava z zopet zavedla glava, veselo in jas-'rdečim križem nam Pov.ore čuvaji domovine z bole save, da spoznamo junaški boj v ®inami' raujen^i, ki so jih nocoj z ' neznanskim trudam prinesli z višav v dolino. visokih planinah čisto od blizu, od!" obličja do obličja. Kdar pa hoče v gore potovati, mora, kakor znano, rano ustati. včasih celo takoj po polnoči, kakor mi. Razbolelim kostem niso pomagali vsi ugovori, ubogati so morale. Požirek čaja na "komandi", kjer je bil zbran že ves štab v veselem, živahnem krogu, kakor da je ena popolnoči edino pravilna in normalna ura za zajutrek; nato smo jo krenili v bledem luni- Cesta se začne v širokih ključih viti kvišku. Sprejme nas temen gozd, ki prepušča lunin svit le v posameznih, trepetajočih žarkih. Kri nam živahnejše zapolje, a naš vodnik, ogrski husarski nadpo-ročnik, nas le priganja. Naša pot, tako nam razlaga, pelje daleč gori tik pred baterijo poljskih topov, zato bi bilo želeti, da pridemo tjekaj, predno prično strelja- nem svitu ven iz vasice v tiho noč ^aJti v ušesih mu le precej ne-proti jugu; spremljalo nas je eno-J pnj«tno šumi. kdor se tik pod zvočno klopotanje dolgih gorskih j žreli topov, k^i bruhajo ogenj, spre-palic in škrebetanje okovanih škor-j ilaJa- njev. Pred nami na nebu ostro za- Pohitimo torej navkreber, za ža- go je čuti skozi temni gozd copo-tanje kopit. Pot je postala sčasom nesramno strma, skoro navpična, kakoršne so navadno ozke tovorne stezice, ki so jih vajeni samo hribolazei, ne pa poti, namenjene za kola. Celo husarji, ki vendar tako lahko in vztrajno hodi, kakor da bi ne bil na ogrski planjavi, ampak \ pogorju Velikega Zvonarja doma. se pozna napor. Nehote ti pride na misel, kako težko pač mezgi in t.sli ter tovorni konjiči prilezejo čez te strmine. V tem hipu pa se spomniš druge reči: "Gospod nadporočnik, kje pi stojijo pravzaprav tisti topovi? Kdaj smo prišli mimo njih?" Zopet se nasmehne, to pot še prisrč-nejše in nekako ponosno. "Topovi? To so kako uro nad nami; naši vrli vojaki so jih na saneh spravili gor, celo pot, ki je, kakor vam lahko dalje povem, proti vrhu čedalje bolj strmo. Lepo delo je bilo to, a opravili so je." Tiho se vspenjamo dalje, in malo sram nas je. da se je nam. ki vlečemo samo svoj lastni život, zdela ta pot naporna. Kakšni junaki morajo le biti. ki se tu gori bore! Daniti se je začelo, ko smo zapuščali goztl in stopali na mehko livado planinskega sveta. Na vzhodu razpada tema v violaste meglice. Dolina globoko pod nami je še odeta s temo. in le nekaj prijaznih lučic iz vasic, ki se prebujajo, nam pošilja kvišku prijazne pozdrave. Sveža rana sapa zapih-Ija krog nas; tako lepo in mirno, tako krotko je vs». da smo zares na vojno pozabili. Ravno sem se hotel pripogniti. da si utrgam prvo vejico ravša — kar je na desni. tik pred menoj, počilo, in grom se zavali pa odmeva od gora, kakor da se je njih najvišja zrušila. "Aha", reče nadporočnik veselo. "Točno ob štirih začetek. Vidite, to je bila baterija, ki ste me o njej izpraševali. Tik mimo nje smo šli a ničesar niste zapazili. Ta je dobro skrita, ka-li?" Nismo imeli či^a. da bi se dovolj načudili. Kajti že se je pričela peklenska godba z vseh strani in mir narave je splaval po — meglah. Razjarjen sršen nam sikne mimo ušes — to je krogla iz malih gorskih topov, ki ,so nameščeni skoro v enaki višini z nami. Čez hip pa bolestno zacvili psiček — šrapnel poljskih topov je švignil nad nami. Potem zdrči, tlalje proč, težak voz čez grčast most, napet med gorami: težka havbica, ki leži globoko pod nami. se je oglasila Zdaj naenkrat pa grozen grom in tresk, ki zmaje — tako se nam zdi — kamenje poleg nas, zategnjeno. zamolklo bučanje in bobnenje sledi udaru, kakor da se kje odtrgal plaz: to je bila debela Berta,. ki je sporočila iz doline laškemu "prijatelju" svoj jutranji pozdrav. V galiških planjavah nam ni topniški koncert nikdar tako nino golično in tako razločno zadonel na uho. Tt> je možno samo v skalovju in gorah, ki vsak glas po-trojeno razširijo. Zdaj smo zopet sredi vojne, nič več ne opazimo lepote vrhov, ki nas obdajajo; samo neko sozavest imamo, otožen občutek, da se mora njih veličastni mir tako strašno razdirati. Dospeli smo do cilja, 1900 metrov visoko, 1100 metrov nad po-doljem. Pred nami razprostrta široka panorama višav, ki se zanje zdaj že tedne bijejo vroči boji. vmes, globoko pod nami čestokrat imenovani prelaz, izza katerega zaman preže Italijani, da bi se jim posrečilo, našo črto prebiti. New York. N. V.. 13. oktobra 1915. FRANK SAKSER. Stisnemo se ob skale, kajti na enem vrhu dvoglave gore nad nami čepi sovražni opazovalec. Preje smo bili poslušalci peklenske godbe, zdaj suit) gledajoče občinstvo; vidimo, kako se dvigne z boka neke gore belkast oblaček, zraven še drugi, tretji. Granate! Oblaki se razprše. se združijo in padejo na rjavo skalovje kakor velika rana. Zopet drugi se v hipu rode nad ostrimi grebeni, in dolgo jim sledi naš pogled čez sinje nebo: to so šrapneli. Tuintam zabli-ska na pobočju bližnjega gorovja žareča iskrica, ki se razleti v o-blak dima in prahu. Italijani so začeli odgovarjati pa iščejo točk. kjer mislijo, da so naše dovozne poti; sreča jim pri tem ni mila. Zdaj je globoko doli zopet enkrat za grmel a debela Berta. Brez sape smo šteli počasi do trideset. Tedaj skoči iz ostrega vrha nekt gore daleč tam na obzorju nenado ma dinmat oblak kvišku, se razprostrt1 ter pade v rušah nazaj kakor morski smrk ob ciklonu. Takoj nato se pojavilo na levi in desni oblački šrapenlov; namenjeni so alpinom, ki so morali pač po eksploziji težke granate prepadeni planiti izza kritij, da jih toča kamenja ne zasuje. Obenem zaslišimo od daleč prasket strojnih pušk, ki tudi iščejo takih zavarovanih sovražnikov. Zdaj je boj v rasnici v teku in tiru. Dve uri smo gledali kakor oka-meneli ta silni prizor ter sledili s pogl* iom. kako so zadevale av-stro-ogrske krogle, z ušesom pa, kakt) so letele italijanske. Nasprotnik rabi večinoma šrapnel e, včasih pa priseka semkaj tudi kakšna težka granata te razleti z zamtfl-kliin pokom. Polagoma pa je postajalo sovražno streljanje bolj in bolj redko in slabotno ter je končno za nekaj časa popolnoma umolknilo. Gotovo si iščejo italijanske baterije. ki so jih naše granate prepodile, novih stališč. Xa kateri strani je artilerijska premoč, to sta nam ti uri dodobra pojasnili; saj ni padla nobena laška krogla niti v bližino naših topniških stališč. Proti poldnevu smo naglo pohiteli v dolino po isti poti. ki smo bili po njej nekaj ur preje prisopihali na vrh. Skoro bi poti ne bili več prepoznali; med tem bili namreč delavski oddelki že kaj pridno izvršili mnogo poprav : predebelo kamenje so raztolkli, prage, ki so delali ovire, izravnali. Boj na visokem gorovju, ki se nam ga je košček pokazal, je prištevati najbolj težavnim; ne trpi ne miru ne počitka. Italija zaprla javne igralnice. "Idea Nazionale" poroča: Vlada je ukazala zapreti javne igralnice v Viareggiu in v Monte Ca-sini. da konča hazardne igre, ki so požrle velikanske svote. Laški proračun. Laški proračun izkazuje primanjkljaja treh tisoč milijonov lir. Pri Tolminu, t* valee Lconhard ""Berliner Tage- Vojni por< Atlell poroča blattu " : Z veliko maso krepkih sil in v forsiranih. vedno novih naskokih Italijani že več dni poizkušajo vzeti tolminsko obmostje in tako dobiti dohod do doline Idrijce in bohinjske železnice. Višine pri Plaveh niso mogli vzeti, kakor dalje proti jugu tudi ne Podgore pri Gorici in dohrdobske planote. Severno od Plavi zožijo Sočo navpične skalne stene. Nad majhnim mestecom Kanalom steče železnica po 240 m dolgem mostu na vzhodni breg Soče in skozi tunele in viadukte teče na tem bregu do Sv. Lucije, kjer zapusti Sočo pri izlivu Idrijce. Obe reki sta se zajedli v skalno pečino pri Sv. Luciji, tako da sta v globočini 20 m samo poldrug meter široki. V skalnih izdolbinah in zajedah se je vgnezdilo ubogo slovensko ljudstvo pred granatami. A\strijska postojanka, ki se je dosedaj držala vodne struge, izrabi to sotesko in drži zahodno od Soče 588 ni visoki grič Sv. Lucije in severno od tod višino'Sv. Marije kot obmostje za varstvo Tolmina in dohoda do doline Idrijce. Mesto Tolmin leži severno od Sv. Lucije, obe stranki je lahko vidita, toda dosedaj ni bilo znatno obstreljevano. Severno od Tolmina se začenja Vrh in pa divja gorska grmada Krna. na katero so Italijani po prekoračenju zgornje Soče sicer splezali, a še vedno ne osvojili. Da pripravi svoj napad na tolminsko obmostje, je sovražnik koncentriral številne ba,-terije vseh kalibrov na nasproti stoječa gorska slemena, ki znatno prevladujejo višini Sv. Lucije in Sv. Marije: naša artilerija pa ni odgovarjala z razsipanjem. Čakali smo. Nato so laški polki v gostih vrstah napadli višino Sv. Marije. na kateri kraljuje romarska kapelica. Sele ko so dospeli tlo naših predpostojank in so zaceli odstranjevati vsled obstreljevanja razdrte žične ovire, so branilci o-tvorili oeenj. Naši vojaki so v skalah napravljene naravne in u-metue luknje spretno porabili za maskirane strelske odprtine, iz katerih so strojne puške pošiljale uničujočo točo strelov na Lahe, ki so udrli v najsprednejše jarke. Za te jarke se je nato vnel besneč boj z bajonetom in kopitom in tako tukaj kakor tudi pri Sv. Luciji smo končno sovražnika vrgli nazaj. Prihodnjega dne je laška artilerija obnovila obstreljevanja, da bi našim četam vzela dobro voljo. Toda vsi sledeči naskoki laške pehote so bili zavrnjeni z nezmanjšano silo. Ojačena laška artilerija na Krnu, Pariški listi poročajo, da so Lahi ojačili svojo artilerijo pri Krnu s številnimi baterijami, da bi avstrijske postojanke močneje obstreljevali. O T,A S NARODA, 13. OKTOBRA 1915. EF Jugislovanska a : B Katel. Jedneta a inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI UBADNDQJ rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colt). VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Roek Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, Stev. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, Ste v. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovenec, itev. Ill Ely Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov «e ne bode onralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." — Torej ne temelji govorica se je primerilo nekaj lienavadne-na ničemer? ga, česar sem se takorekoč ustra- — Kako da ne bi? Na mnogem, šil. Vsi so se kakor dogovorjeni Vidite, imam bledo lice, brijem se, umaknili, proti stenam in prostor češeni in strižem lase, a vse to se na sredi je postal prazen, in tam ne spodobi, floral bi imeti ropar- je stal čisto sam Litvieki. Polo-sko zuanjost, da bi me smatrali žaj je postal takoj jasen, narav-za sposobnega človeka. Predava- no je tudi on vedel, na koga so nja obiskujem redno, kolikor mi se nanašale one besede, dopušča zdravje, a to je že slabo Ozrl se je v ostale s pogledom znamenje. Poleg tega mi ne uga- blaznega. C:ava se mu jo tresla ja življenje v klubih, kjer ima in ramena, I.vdor onega večera, vsak prvo besedo ter se ne peča- ko sem se bil z njim odkrito po-jo s stvarjo samo. temveč le ko- menil. Govornik je bil že zapustil pičijo besede. j svoje mesto in nihče ni zdaj govo- Govoril je jezno in ostro in nje- nI. — gove navadno mirne oči, so mu! Naer.krm skočil Litvieki na gorele in bleščale. j vzvišen pros o.-, in od tam so se irazlegle besede. — čudne besede. Stopil sem k njemu. — Le pomirite se, Litvieki. pomirite. — sem rekel z odkritosrčnim glasom. — Ce mislite, da vam bo moje prijateljstvo popravilo od tovarišev prizadete krivice, — vam ga rad ponudim. Pogledal me je v obraz, kakor ki se niso nič nanašale na stvari, radi katerih so se vsi razburjali. — Tu je bila izgovorjena beseda "špijon''.... Vem, na koga se nanaša.... To je vprašanje, ki se tiče časti.... Li razumete, kaj to pomeni: častno vprašanje? IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Asesment štv. 207. Dne 1. oktobra 1915. P o r o č i I o o u m r 1 i h <• 1 a n i h i n č 1 a n i e a h. (SI, d. či so bili poročani v glavni urad meseca septembra, toda neizplačani vsled nepopolnosti listin). Ai ion na /a .$.">00.00: pristopila k Jednoti :50, deeembra 1906. Skozi mesec september so bile izplačane sledeče smrtnine: puščina -los. pha Likerja, člana društva sv. Barbare štv. 33, Trestle. Pcnna., $500.00. Zapuščina Johna Šušteršiča, člana društva sv. Alojzija štv. 36. Conemaugh. Pelina., (samo za pogrebne stroške $100.00). Zapuščina Mihaela Vičeviča. člana društva sv. Barbare štv. 39 v Rosivn. Wash.. $1000.00. Skupne svote nakazane iz smrtninskega sklada $1.000.00 Skupna svota za bolniško podporo itd....... 4,955.44 Skupaj____ $6,555.44 OPOMBA: Z;i oddelek za otroke nismo ta mesec razpisali nobenega asesinenta. Vzrok temu je. ker nam nekatere države, v katerih smo položili prošnjo za charter, nikakor ne dovoljujejo imeti takega oddelka. V nekaterih smo dobili charter. da srno odstranili oddelek samo iz njih, nekatere države pa zahtevajo, da moramo popolnoma odstraniti ta oddelek preduo dobimo pravice poslovanja. Cela zadeva j.* sedaj \ razmotrivanju in gotovo doženemo še ta mesec, če bomo morali popolnoma odstraniti ta oddelek. Bolj natančno naznanimo prihodnji mesec. Ce bomo morali otroke odstraniti, bomo povrnili vsem društvom kar so plačali v ta sklad, k«*r dosedaj še nismo imeli nobenih izdatkov iz tega oddelka. Nadalje naznanjam vsem društva m, ki imajo porodne slučaje, da je bolje^ če so vse nakaznice izdelane od postavnih zdravnikov. Če pa izdela tako spričevalo babica, mora priložiti uradno potrdilo, da je opravičena za tako delo. Brez tega ne bomo mogli smatrati spričevalo za pravilno. Opozarjam tudi nekatera društva glede pošiljanja pristopnine za nove člane. Vsa pristopnina mora biti popolnoma plačana in takoj poslana na glavni urad Jednote. Če se to ne zgodi, ni bolnik opravičen do podpore v slučaju bolezni. — Toraj je zelo važno, da se pazi na to. Z bratskim pozdravom: GEO. BROZICH, tajnik. Špijon, govorici____Zelo škoda----Vendar jaz se ne usiljujem. Morete se od mene odvrniti. Saj ne boste prvi. Zopet je sedel na svoj prostor. Glava mu je migala, ramena in je pri oknu. Takoj sem začutil ko]ona SQ fie mu trpsla in glasn0 potrebo govoriti o važnih stvareh in težko je dihal (Konec.) Zvečer sem šel k njemu. Sedel ter sem začel hoditi nervozno po sobi. — Ste razburjeni? — je vprašal Litvieki. — Da.... slišite, — sem rekel 7 odločnim glasom. — oprostite mi. a priti moram s tem na čisto.... Saj razumete: vsi tako govore.... Splošno mnenje je.... Jaz ne vrjamem; ne vrjaraera. Od vas bi rad slišal.... Skočil je s svojega mesta. — Nevredneži! — je zavpil in oči so se mu bliskale. — Ne samo sami so nepravični, eelo pri drugih ne trpe pravičnosti.... Skoda, tla ste se pokazali dostopnim — Le pomirite se. Litvieki. sem rekel s pomirjajočim glasom — na nikak način se nisem pokazal dostopnega govoricam. Saj o-nim ne vrjamem, a moral sem vam povedati. Rad bi zvedel, kako in odkod je moglo nastati ta ko mnenje____Ker je splošno raz širjeno. — Da, da. splošno mnenje! — je rekel Litvieki, tresoč se po vsem telesu. To je vedno popolnoma nepravično mnenje. Premladi ste še, da bi to sami mogli opazovati.*^ ^aj g^sov.''- Med Splošno mnenje izvira vedno lzl se nahaja špijon. bi se hotel prepričati, če mislim Zahtevam pojasnila---- Naj oni. resno, ali se le zasmehujem. Go-jki so izgovorili to besedo, stopi-tovo je čital z mojih oči izraz od-1 jo na sredo in naj jo glasno pono-kritosti. Ponudil mi je roko ter mi stisnil mojo. — Hvala vam. To more storiti, ker silno hrepenim po pravem prijateljstvu. Tisoč poskusov sem storil, kolikokrat je prišel kak svež človek, še ne okužen od splošnega mnenja. A po par tednih se je ohladil, ker so tovariši upi i val i nanj in delil je ž njimi splošno mnenje. Hvala vam.... Težko je, čutiti se samega med tisoči mladih ljudi, med ljudmi, ki so navidez istih ciljev in namer, kakor jaz. — Se enkrat sem mu stisnil roko in ločila sva se. Minilo je eno leto. Poletje sem preživel na deželi. Pričel se je drugi letnik in zima se je bližala. Bil sem študent drugega letnika. Litvieki pa je končal svoje študije ter se pripravljal na izpite. Pri profesorjih je bil na dobrem glasu in morda se mu je obetala lepa akademiena bodočnost. Moje razmerje z njim je ostalo trajno dobro. Reči moram, da je dobro uplival name. Bil sem še mlad in mladostne moči so pretki-povale v meni. Taval sem v temi. ne da bi še vedel, kateri vedi naj se prav posvetim. Moji tovariši so tavali kakor slepci od fakultete. In mnogo se jih je tako pogu-bilo. Litvieki pa je zbog svojega znanja in jasnega pogleda neopa-ženo postal moj voditelj. Učil me je ljubiti ono vedo. ki jo je sani ljubil in tako sem se začel vneto pečati z zgodovino. Tovariši so mi moje prijateljstvo z Litviekim navidezno opustili. Vsekakor pa so govorili zdaj z menoj previdno in celo moji dobri znanci so se nekam ohladili. Niso bili več odkritosrčni napram meni. Vendar so me pripoznali za enega iz njihove srede ter nisem trpel ničesar. Sredi leta pa se je primeril na univerzi nek dogodek, ki je vzbudil precej razburjenja. Nek mlad profesor je ravno dobil mesto vse-učiliškega profesorja. Za to je seveda moral spisati potrebno razpravo. A izkazalo se je, da je bil ta profesor svojo razpravo do polovice prepisal iz že objavljenih virov. Nekdo je to razkril in študentje so začeli strašen ropot in šum proti temu profesorju pri predavanju. Pridružili so se tudi študentje iz drugih fakultet in bil je res pravi škandal Študentje so se ogorčeni zbirali po hodnikih, nastopali so govor riiki in govorili burne govore Tu se je primeril med nekim zborovanjem dogodek. Bil sem sem v gaiječi in sem videl, ko je vstopil Litvieki. Bil je razburjen. V splošnem se je malo zanimal za študentovske zadeve, a ta slučaj ga je zanimal, kakor mi je pravil prejšnji večer, zato. ker je bil dotieni profesor zgodovinar Litvieki je bil istega mnenja, ka kor vsi ostali študentje ter je menil. da profesor, ki se diči s tujim perjem, ne spada na univerzo. To je bilo njegovo prepričanje, ki mi ga je razkril kot prijatelju. V tem trenutku je stopil na uzvišen prostor nek študent z raz mišenimi lasmi ter je začel strast no nekaj govoriti. Naenkrat so mi prišle na uho besede: — Pst____ pst.... Gospodje bodite previdni, bodite previdni! Vsi so se ozrli nazaj. Nagovor govornika se je prekinil. Bodite oprezni! — je pono- nami slučajnega znamenja. ■iriiiriniii"«* . .=...»..._ .,. Srce se mi je skrčilo. ve. Navedejo naj dokaze. Dovolim jim. da preiščejo mojo dušo. da pregledajo vse moje življenje .... Drugače bom imel pravico reči. reči na glas. celemu svetu, da ste vi. vi vsi, ki ste tu navzoči. — brezčastni ljudje* Ropot, hrup in žvižganje je nastalo. Oni pa je nadaljeval s svojega vzvišenega prostora: — Hrup in žvižganje ne dokaže ničesar! Torej noče nihče govoriti odkrito, nihče ne more dokazati ostudne obdolžit ve. ki me zdaj že štiri leta preganja! Čakam.... Torej nihče? — je zavpil Litvieki, in njegov navadno tih glas je grmel kakor grom. — Pravim torej.... izjavim, da ste vi vsi brezčastni podleži.... Vi ste.... vi ste.... nevredneži.... Zadnja beseda se je v sredi pretrgala in Litvieki se je zgrudil na tla. Vse je molčalo. Litvieki je bil nezavesten. Na rokah so ga nesli ven. Jaz in še nek drugi tovariš sva ga posadila v kočijo iu spravila »lomov. Drug dan se je pri njeni pojavila vročina in začel je blesti. Dobil je hudo mrzlico. Zame so bili to težki dnevi. — Bil sem edini, ki sem bliže poznal Litviekega in edini, ki me je smatral prijateljem. Tako sem prebil ves čas pri njemu. Bil je dan. ko se je zdelo, da bo podlegel težki bolezni. Bal sem se ter sem poslal njegovemu očetu brzojavko. Cez štiri dni se je pripeljal stari. V prvem hipu. ko sem ga ugledal. me je presenetila nenavadna podobnost v vseh malenkostih. 1-inel je isto zunanjost, iste navade in isti glas. Tudi ostali tovariši so videli očeta ter izprevideli. od-vje ima Litvieki svojo zunanjost. Ko je prišel stari mož, se je Lit-vickemu že obračalo na boljše. In čudno! Med študenti sem o-pazil gibanja v prilog Litvieke-mu. Človek, ki je živel štiri leta tiho in mirno med študenti, je zbudil v njih preziranje. A naenkrat tega ni več mogel prenašati. Branil se je in svoj čast in pravico, in to v ?elo ostri obliki. Pozval jih je in vse "azžalil, — in takoj so vsi začutili, da tiči mnogo sile v njem ter ga pričeli čislati. Za časa njegove bolezni so sr študentje večkrat poučevali pri meni o njegovem stanju. Nekate ri so ga celo obiskali na stano vanju. Jasno je bilo, da so za celi študentje obžalovati napake štirih let. Ko se je zboljšil. sem Lit vk-ko mu to povedal. Zmajal je z glavo in rekel: — Od tega nimam nič. Po tem nisem hrepenel. Dovolj so mi dokazali, da ne zaslužijo ni-kakega spoštovanja. Prav nič jih ne spoštujem.... Posteljo je mogel zapustiti še le. ko se je že bliža1.* spomlad. Ona zadeva s profesorjem je bila že davno končana. Študentje so seveda zmagali. , Litvieki se je pojavil na univerzi en teden, predno so se končala predavanja. Tovariši, ki so ga srečavali, so se ustavili ter era pozdravili. Prepričati se je zarnogei, da se vsi drugače obnašajo na-prem njemu. On pa je le v naglici odzdravil ter šel dalje svojo pot. Poglobil se je v predavanja ter se marljivo pripravljal za izpite. Mnogo je mogel ponoviti, kar je zamudil tekom svoje bolezni. Na cesti se ga je prav malo videlo. Večkrat sem ga obiskal. Česar se To pa je vedno veselil. Razumel sem to čustvo. Bil sem edini človek, ki ga ni bil mučil s sumnjičenji. Bolezen ga ni ovirala, da ne bi napravil izpitov sijajno. Predlagali so mu, naj v svrho nadalj-nili znanstevnili študij še nadalje ostane na univerzi. On pa je odklonil. Vprašal sem ga: — Čemu ste odklonili, Litvieki? — Mislil sem. da je to vaš smoter? Odgovoril je: — Kolikor mogoče daleč hočem biti od vsega, kar me spominja na študentovska leta. Pač preveč muk so mi prizadejali. Ona leto, ki so navadno za druge najlepša leta v življenju, so bil zame po njihovi krivdi najbolj žalostna. Zasekali so mi rano, ki se ne bo nikoli zacelila. Odpeljal se je v svoj okraj ter prevzel tam mesto uradnika. S tovariši pa se nikdar ni spravil. Izgube Italijanov. Iz Lugana poročajo "L. N. N.": Cadorna ne izdaja seznamov izgub. Glede na častnike jih je pa mogoče po zasebni statistiki dognati iz smrtnih oznanil časopisov v Milanu, Rimu, Genovi in Turinu. Izgubili so po tej se veti a nepopolni statistiki Lahi dozdaj 2 generala, 4s štabnih in 338 višjih častnikov. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllcti. Broughton. Pa. la okolica: A. Deaa tor. Darragh, Pa.: Dragutin Slavil. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Sabor. Export, Pa. in okolica: John Proctor Forest City, Pa.: Karl Zalar la Fr Le ben. FarelL Pa. t Anton ValeatlaiHL Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. la okolica: FraaS Dw tar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Marianna, Pa: E. Gottllcber. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Umi Bun, Pa. la okolica: Frani Mtf. i-% < Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podrualk. (gnas Magister, Z. Jakto la U, K. Ja rcblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph ftkerlj. Wcst Ne vrtca. Pc. is sksXca: Josip Jovan. WUloek, Pa.: FraaS Somi la Jewy« Pfternei. Toele, Utah: Anton Palill. Wlnterfuarters, Utah; Louis Bla-rtefc Aiaek Diamond, Wash.: Gr. Porenta^ Bavensdalc, Wash.: Jakob Boa-■ai. Da Tis, Ta. In okolica: Joka Br* ■le h. Thomas, W. Ta. ta ekolScat Fraa| Kocljan ln A. Korenchan. Grafton. Wis.: John Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin. West A Ills, Wis. j FranS BEol Id Louis LonCarii. Rock Spring3, Wyo.: A. Justin, Val< Stalich in Valentin Marcina. iMHnwT. *»« > J i tal r. Wnl«» CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Zaščita proti podmorskim čolnom. "Petit Parisien" poroča iz Iii-ma: Inženir Cnariiieri v Turinu je baje iznašel aparat, s katerim se morejo napraviti neškodljivi torpedi še prej, predno pridejo do svojega cilja. Bogatini nočejo odpreti svojih žepov. Secolo"\ "Idea Nazionale". "Messagero" in "Popolo d'Italia" prinašajo enake članke, v ka tedili tožijo, da se imoviti krogi u-stavljajo prav vsaki vojni žrtvi; posebno Him daleč zaostaja za številnimi malimi mesti. Listi sodijo, da to izvira iz načelnega na-sprotstva teh krogov proti vojni. MOLITVENIKI: -.60 -.60 -.40 KA*X ZASTOPNIKI, cateri so pcoblaSČeni pobirati na.ro* lino aa "Glas Nir~ (o U. r Knh* Manlstfcac, Mich. In okolica; P Kotslan So. Raage, Mich, la okolica: Likov«. %«r«ra Mbra.; Jnrtn Vturtaa Chlsheba, Minn.: K. Zgone, Jako*. Petrich in Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Sharaboa Ely, Miim. in okoliea: Ivan Gonle M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Ixmi» U Pernfiek. ■velctht Min.: Jurij Kota«. Gilbert, Minn. In okoliea: L. Ves« Hibbing, Minn.: Ivan Ponle. Kitzville, Minn, in okolico: Jo» Adamlch. Nashwaok, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St. Loola, Mo.: Mike Grabrlan. AMridge, Mont.: Gregor Zobe«. Great Falls, Mont: M*tn Uriah 540® N. 5 th Ave. Bed Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Panlin. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marinas, Chaa Karllnger ln Jako» Besnlk. ttnrherton, O. fas oheUcn: Alois Bo 'ant. Bridgeport, O.: Frank HoCevar CoUinwood, O.: Math. Slapalk. Lorain, Ohio in okoHca: John Kt» «a 1736 B. 83. St Youngston, O.: Ant KXkelj. Oregon City, Orcg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoHca: M. Kla rich. Bwwstr, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgevilla. Pa.: Bndolf Pleteriek. Pa. la okoliea: John Kar Duhovni boj Marija Kraljica Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 12. del. vsak oOe. oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnic« Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-Bloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica. zve zek po Spisovnik Ijubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja CTmni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 t—.50 .40 ,—.30 t—.40 .4C i—.70 $3.0C t—.50 «—.50 t—.45 ^—.40 t—.40 .^1.00 $4.00 $1.00 ^-.50 $1.00 :-.2t r-.2f $1.2( $1.20 $1.20 —.G0 —.40 —.40 —.50 t—.50 Narodne pripovesti, 1. iu C t. zvezt-k po —.20 Naseljenci .20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 0 j etiki t-r.18 Odkritje Ameriki, vea. —.80 Prihajač —.30 Pregovori, priliko, reki t—.23 Prst božji i—.20 Randevouz »—.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.18 Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. rvezek po t—.80 Sveta noč t—.29 Srečolovec s—.28 ■itrah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec i—.20 Sanjska knjiga, velika t—.30 Štiri povesti f-.20 Tegetthof —.25 v'ojan na Balkanu, 13 zvea. $1.85 ^Iate jagode, vez. :—.30 življenjepis Simon Gregor- čiča (—.50 življenja trn jeva pot t—.50 ^a kruhom —.20 življenje na avstr. dvoru ali Pa.: Ivan Pajk. Qnridge, Pa: Anton Jerlaa, Smrt cesarje%-iča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.7$ SPILMANOVE POVESTI; 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.Si 2. ev. Maron, krščanski deček *—.25 4. zv. Praski judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza :—.25 7. zv. Sultanovi sužnji t—.25 8. zv. Tri indijanske pove-eti i—.30 9. zv. Kraljičin nečak i—.30 10. zv. Zvesti sin tr—.SO 11. zv. Bdeča in bela vrtnica (—.30 12. zv. Boj in zmaga t—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. zv. Angel j sužnjev t—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih. misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja «— TALIJA.. Zoirka gledaliških iger: Brat sokol — .28 Pri puščavniku —.20 Baztresenca —.30 Starinarica —.20 Županova Micka —.30 idealna Tašča —.2§ RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po t—.08 ducat po s—.28 Z slikami mesta New Yorka po t—.21 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali r—.33 ZEMLJEVIDI: Avstro-0grške, mali '—.1® Združenih držav, mali —-10 veliki —-23 vezan —-50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —-50 Vojna stenska mapa Ž1.5G Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po .2^ OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v g*-tovini, poštni nakaznici, ali poštnih *namtah. Poštnina ie nri •nmb i« vračunana. / ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk (—.20 Belgrajski biser ;-.20 Beneška vedeževalka r—.20 Bitka pri Visa —.30 Bodi svoje sreče kovaS —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.lf- Burska vojska —.2 r> Cerkvica na skali —.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke r—.20 Don Kižot »—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Pabiola —.35 George Stephenson, oče žo- »—.20 leznic Grizelda e-.10 Etubad, pripovedke, 1. id 2. zvezek po —.20 Qustrovani vodnik po Go- renjskem »-.20 [van Resnicoljub r—.20 Ezanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet i—.20 Jama nad Dobruso i—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar t—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb r—.20 Sjrižana umilejnost ;—.40 Kaj se je Makaru sanjalo t —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. ?—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije !—.25 Mikiova Zala —.35 Mirko PoštenjakoviS i—.20 Na divjem zapadu, vea. t—.60 Na jutrovem Na krivih potih —M Na različnih potih GLAS NAHODA U. OKTOBRA. 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Žrtve vojne. Na severnem boji-u ie nadel Fran Bremee, sin Z( predstojniku, da me pošlje v drugo službo. Gospodar je to rad storil. ker je spoznal, da nisem za nilske družine. O tem|nj*&°vo službo. Potoma srečava za v i brala vojna! žitne?a trgovca, ki naju vpraša, rearala nit mlademu v gorkem Turkestanu. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil korporal Tomaž Seljak. slikar iz Podmelea. Nahaja se v mestu Asti na Pijemonteškem. V pismu, datiranim s 6. julijem, do- Potres v centralni Evropi. Stuttgart, Nemčija, 11. okt. — Seizmogral' v tukajšnjem observatoriju je kazal tekom zadnji 24 ur močne potresne sunke. Slednji so se pojavili najbrž v centralni Ev- 7. Kot i. ki je obetalo toliko do-i človeško družbo, poseb-as mali slovenski narod, u je ta svetovna vojna toliko nezaceljivih ran. V boju ob desnem bregu i je padel kadet domače-»branskcga pešpolka štev. Bremee, sin znane ljub-družine. Hud udarec *za katerih nada in ponos je hrisna izguba za sestro, s a je vezala prava bratov-ezen, ter za njegove pri- ki so ga vsi ce-značajnosti, res-izredne družab-an je bil kot pevec, znan . ade<- in športnik v ljub-športnih društvih. Ko-je dokončal študije na ki realki, ga je poklicala >mba v vojaško službova-cnoletni prostovoljec je 1 oficirsko šolo v Juden-Slov. Bistrici, kjer se je nemo poprijel vojaških ko, da si je pridobil eno est med svojimi tovariši. •» je praktično vežbal pri ►olku skozi pet mesecev, i koncem maja odrinil na tcvilnih njegovih pi- '.nance *go v i til gol zve po kam da greva. Kmet mu pojasni vsa zadevo, nakar me trgovec vpraša, če znam kaj francosko, angleško ali nemško. Ko mu pritrdim, da znam nemško, je bil takoj voljan, da me sprejme v službo. Kmetu je naročil, naj me potem k njemu pripelje. Občinski predstojnik v začetku ni bil s tem zadovoljen, potem pa .je dejal, da naj le grem. kamor hočem. Tako sem dobil drugo službo. Tu sem zadovoljen; hrano imam dobro, jemo skupaj pri isti mizi. delo imam v prodajalni. — Častnik Anton Kajfež se je oglasil iz Rja-zana. Piše: ...Dne 11. maja sem bil ranjen v nogo. Pozneje sredi meseca junija sem ozdravel. Sedaj sem ujetnik s štirimi znanimi gospodi skupaj. Gre mi sicer dobro. samo strašno dolgčas 1111 je. Kako se godi Slovencem v italijanskem ujetništvu. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Anton Cul kar iz Drage pri Višnji gori. Piše; "Ljubi stariši in sestre! Vam naznanim, da sem v Italiji. Gre mi dobro, piti rn jesti mi ne manjka. Pisal sem po 20 K da si kupim hlače, spodnje hlače in srajco, ker nimam nič." Italijanski cenzor pa ni vedel, da je bil Culkan dogovorjen s svojo materjo Cršulo, da, če bodo tri pike. je hudo, če bodo štiri, je pa prav hudo. Torej gre Slovencem. 1. Razumen voditelj svoje- so >ijeti na Italijanskem, prav \ uda, ki mu je bil udan z dušo. I,utl° sklepa iz te dopisnice. telesom, jevstrajal čez dva da lihnaj° niti Jesti< niti l)it5- ~ .. ea n:-i svojem polku, dokler'-T°žef Zorman, doma iz Zgornjega ni ruska svinčenka dne lO.j Bnika ]0S> ^ sporočil svoji •usta t. I. prestrigla niti življe- materi Mariji, da se nahaja težko te:- /a za vedno rešila vsega ,:niJl'» v vojnem ujetništvu v Ita-j, in hr'nlkosti. — Istega dne^'Ji- — Anton Sink se je oglasil 'vi- je padel kadet-aspirant[ svojcem, ki bivajo v Stari Loki fan k-.čevar, gojenec-sedmo-j da je ujet v Italiji v manjšem ■ v zavodu sv. Stanislava v'mestu Finalnimi. Rečeno mestece Vidu'nad Ljubljano. — Ne- železnici, ki gre iz Ženeve ::o vanjen je gojenec istega za-|ves ob morju do Nice in še M Jožef Koželj; ranil ga je naprej v Francijo. - Konj ga je ubil. Primož Stare \/. Skaručne je dobil pri kovanju konja take poškodbe, da je kmalo nato umrl. Konj ga je udaril v trebuh. Strela. Blažu R upniku na Voj-1/. '-uskega ujetništva. Dne* , rr , , ,7, , . • , 1 ■ skem. podomace na I abrovsu, je strela udarila v hlev. Pogorelo goved. 1 Iz na sta riše je odsevala neka potrpežljivost vzlic gorja, ki ga je donašalo življenje na šlem v Ljubljano tvrdki A. Zanki ropi. Potresne sunke se je zapa-sinovi, toži, da ne ve o bivališču žilo danes zjutraj v Marijinih va-svoje rodbine in prosi za sloven-sko-italijanski slovar, ker ima dovolj časa za učenje. Kanalsko dolino je mnogo ljudstva začasno zapustilo. Umrl je v Velsu Ivan Batič. Vcjaki so umrli v Gorici: Boži- rih 11a Češkem. "Tritanje" prepovedano v Londonu. London, Anglija. 11. oktobra. Vsled nove odredbe, s katero se prepoveduje "tritanje" v javnih •apnel. :i je upati, da okreva. V ruskem ujetništvu, liok K11-► var. bivši član Orla v Št. Vidu id Ljubljano in cerkvenik božje-cerkve v Dravljah, se je ga str •m bra 1-114 je pisal zadri j t tno in od tedaj ni bilo nobene-glasu več o njem. Mati in seli Francka sta jokali in zdiho ll ter bili m 11 je :i goved. 1 svmga 111 vec ovac. . . i Velik vihar je razsajal v Idriji popolnoma uverjeni. - , - - . . J . m okolici. \ ihar 111 napravil poda Itoka ne bo.le vec. Po poteku , , . sebne škode. tohkih mesecev pa se za mrtvega T7- , r. T, , \ . „ , 1 . . . . Umrl ]e v Zagorju na Krasu go- projaseni Rok zopet oglas, .11 pi-^ Alo)jzij Fa1m. star Ra. se. o 84,000 krcn so lastniki tvrdke Edvard Sachs in naslednik iz Fiinfhausa. svoji podružnici v Stainach - Traningu mast 50 kg za 184 do 186 kron, ;o plač kron. Sodnik je zato prisodil last- v Eržavi na Ruskem, zaposlen v .sladkorni tovarni. — Simon Toman iz Laz v Tuhinju se ni oglasil osem mesecev. Nekateri njegovih znancev so trdili, da so ga videli mrtvega na bojnem polju. Sedaj se je pa oglasil iz ruskega u . _T , , , , ... . jet ništ v a in pravi, da je bil ujet Na globo 84,000 krcn so bih ob- pri padcu Przemvsla. — Iz ruske-) ^ojem ga ujetništva so se nadalje ogla- . sili sledeči: Lovrenc Rozman, mi-! Prodajali so namreč v zarski mojster v Neustiftu pri Briixnu na Tirolskem, brat padle-! . w . ga ku rat a Valentina Rozmana. Vjdasi Plat;ah zanJ° 128[ svoji dopisnici piše na sestro go . spo Katarino Olifčič v Bohinjski tvrdke Gustavu Lichten Beli sledeče: "Naznanim Ti, da steinu> Hansu Kutschera 111 nju-Kje sem in kam bom Mil ujet. nima zastopnikoma Ludoviku Ap-sel. ne vem." Dopisnica je bila pi-|Pfl« Kutscberi radi na sana dne S. aprila. — Nadalje sol vijan^a cen vsakemu po 42.000 K se oglasili; Janez Markelj. kateri že tudi ni nad pol leta nič pisal Janez Ravnik tudi pol leta nič pi s;d ter .lanez Zupan. Zadnji je bil ^ P^elilo družbi graske mestne ujet ob kapitulaciji PrzemyslaJ železnice pravico dar Ličanin. iz Bosanske Budice, iskalih v Londonu in okolici pod Bosna, granatna rana; Ivo Stipo- kaznijo $100. se je zelo zmanjšala vič, vojak iz Studenc, Dalmacija, prodaja opojnih pijač. Zaznamo-trebušni strel; Jožef Križaj, ogr-. vati je bi](J le malo prestopkov, ski Slovenee-vojak, iz Murakiralv v Zala komitatu, zadet od bombe; Aercplan padel v Trooadero vrt •Jožef Brož. Turna 11. Češko, zadet j v Parizu. v glavo; Fran Figi. Via Ascoli! - T. .- .... 1.1 . . 7, . „ .i Pariz, Francija, 11. oktobra. — Ju. gastnenteritis; Lnu llevne iz x- , . , . , . . - . , , • 0 . • . , '-Nekr biplan, ki je spadal k pari- Moravske. granatna rana; Ante . , ,1 ,, . . f,. . . . skemu obrambnemu oddelku Lukosic. Lrcegovci. Sinj; \ uiko Kraljevič. Zaton, Dubrovnik, zadet v glavo. Smrtna nesreča. V Gorici je pe- acroplanov, je p.adel v Troeadero vrt. Oba avijatika sta izgubila življenje. Domneva se. tla je bila . . nesreča povzročena vsled tega. ljal civilni voznik pri trenu A11-, . . , . J ,-v • 1 , , - 1 t - ker se je ustavil motor. \ easu ton Dziedalskj" močno obložen , . , 4 , ...,'. , nesreče ie vladala irosta megla voz eez živinski trg za gradom. \ sredini tega približno 11111 začne nekaj padati z voza. Ustavi konje. da bi popravil, kar na sredi ker se ni zanesel, da bi pri-! *Plošno za^!a zase?atl ba Samostane bodo praznili... Kakor poročajo iz Rima. je v ceste, šlo kako drugo vozilo tam mimo. A v nesrečo pridrvi veliki tovorni avtomobil od Rdeče hiše gor ravno v tistem trenutku. Voznik je hotel pognati konje h kraju, a ni bilo več časa. Avtomobil je treščil v voz, razbil ga. ranil konje in pomandral voznika, ki je dobil take poškodbe, da je bil na licu mesta mrtev. Pokojnik je bil do-' ma iz (Jalieije in je moral, kakor dosti naših domačinov, k trenu.« kjer ga je doletela bridka smrt.: V srečo pa dotičnik 111 bil poročen, temveč še prost. Duhovniške vesti. 2iiletnico mnšništva. so obhajali dne 8. sep-' tembra čč. gg. goriške nadškofi-j je: Jakob Rejec, župnik v Solka-, mi, Ivan Roječ, dekan v Tolminu.) Ignacij Valentinčič, dekan v j Komnu. — Izmed devetih novo- ker in medenino po samostanih. Framasonsko časopisje z neprikrito zlobnostjo poziva vlado, naj tudi v Vatikanu pobere ves baker in medenino, kajti stiska domovine zahteva, da se tudi Vatikan udeleži narodnih stisk in se v tem oziru podredi splošnim prisilnim odredbam. Kje se nahaja JOSIP DIVJAK.' Doma je iz Krškega na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bival v Milwaukee. "Wis., in sedaj se pa nahaja nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj javi njegov naslov na: John 1'»., e o (Jlas Naroda, 82 Cortlandt St.. New Vork. N. V. (1 :{-lo—10) NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. mašnikov. ki so bili 8. septembra j s. K. J. v Braddoeku. Pa.. 1890 po tretjem letu bogoslovja naznanja, da se vrši dne 17. posvečeni, so trije (Rejec, Rojee.'oktobra redna mesečna seja. ka-Valentinčič) v dušnem pastirstvu, t ere se naj udeleže vsi člani. Na tri (1'aunuffo, dekan v Fiumiee!- dnevnem redu bo več važnih točk lu, Pinar v Viscone in Matija glede društvenega obstanka. Ke-Ivančič, vikarja v Cerovem) so dor se ne udeleži, 111 potem opra-odpeljali Italijani vsled vojne, vičen prerekati, da 111 kaj prav trije (Drius, Kodromac, vikar V ukrenjeno. Zajedno j>a tudi opo-Vedrijanu, Al. Vuga, kurat v minjamo člane, ki dolgujejo dru-Šempolaju) so pa umrla. Utvu. da poravnajo, ker inače se Zavod za javno snago v Gorici hode z njimi postopalo, kakor zaje ustanovil tamošnji mestni htevajo pravila, urad. Skrbel bo. da bodo vsa sme-j s sobratskim pozdravom tišča, stranišča in gnojišča o pra- (13-15—10) Odbor, vem času izpraznjena. Kdor ne bo 1 hotel prostovoljno dati izprazniti NAZNANILO, teh prostorov, tega bo ta zavod Kdor želi letos prešati vino, naj prisilil k temu. Bil je že skrajni inj takoj piše radi cen najboljše-čas. da je vladni komisar grof mu newyorškemu grozdju. Sedaj Dandini uvedel to odredbo, kerjc. cena okrog $40 tona. Grozdje Vodnik sreče. lOftaSMte Zdravniška knjiga, k*ko se hitro duma ozdraveli vseh bolezni, posebno spolnih' Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. Rad bi izvedel za naslov svojih j dveh bratov IVANA in ANTO NA ŠTEMBERGER. Doma sta! iz-vasi Kiitcževo pri Bistrici na! • 1 ju. da se, Notranjskem. Prosim mi javita. — Frank Štemb« ger. 10325 Way Ave., Cleve-! land, Ohio. <12-14 POZOR, GOZDARJI! Potrebujem 20 do 2-"> mož za delati drva po sOc od klaftre. Pripraven gozd in ni treba prav nič cepiti. Delo stalno. •John Marcelan. High Bend Camp, Shinglcton. (12-13—10) Mich. - ' POSEBNA. PONUDBA. Vsak. l:dor bo£e kupiti od nas uro. dobi polejr tejra toh deict vrednostnih predmetov popolnoma zastonj. 7-strelski revoUer. napravljen iz najb.-lj-ejia • k!a. ir -, tev. napravljena iz ani?leške.i:a jekla, jermen. po?ori."-ani srn >, da vam !k. u rajalo. 1*.j ., ij nudba. Naslovite tako: .-im veija po- UNION SUPPLY COMPANY, Dep. Al. Saint Louis, Mo. V A B I L O na PLESNO VESELICO v soboto dne 16. oktobra t. 1. v Slovenskem Delavskem U«»rini v Conemaugh, Pa., katero priredi dr. sv. Alojzija st. :>G -T. S. K. J. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne ^ rojake in rojakinje iz okolice, da ^ bi nas na gori omenjeni dan pol- ^ noštevilno obiskali. V enakem slu- J čaju bomo tudi mi vrnili milo za J drago. Na veselici nam bo igrala ^ tukajšnji slovenska godba Victor ^ Orchestra- pod vodstvom t'"j;ik;i;[i V. Navinšeka in še druge zabave K ne bo manjkalo, za kar bo skrbel ^ dobit« "GLAS NARODA" ikozi itirl mesece dnevno, Izvzemši nedelj in po-■tavnlh praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 158 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vs« osobjs lista Je organizirano in spada v strokovne unije. društveni odbor, možke 2-">8 let. Pokojnik je bil več let ravnatelj hotela "Union" v Ljubljani. Rodom je bil štajerski Slovenec. Cirč pri Kranju je bil sluga Um se je omračil v Celovcu pri nad poročniku Korentu in je župniku Ivanu Schweigerju Lz prišel meseca januarja z vso nad-: Hroxe. Odkar mu jc letos umrla poroenikovo prtljago v rusko u- ^ati, ni bil več zdrav, jetništvo. Njegova sestra je zaman povpraševala po njem. Sedaj se je oglasil iz ruskega ujetništva z dopisnico, v kateri vprašuje, če nadporočnik Korent še živi in ga liil je do zadnje razrušitve fort o v. in topov ter munieije v mestu. V ujetništvu sta tudi Janez in Alojzij Peternelj, vsi iz Bohirijuke Bele. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Matija Kovačič i/. Petru-šnje vasi. župnija št. Vid na Dolenjskem. Fran Oblak iz Oobrače-ve pri Zireh, ki je bil ujet v Prze-mysln. ter ljubljanski mestni gozdar Vinko Metlikovie. — Fr. Ko- leji sle Uf Kr Tu pozdravlja. — Jožef Suster-z Šniartna pri Litiji piše: Iz pod Uralom so me poslali v mi kot v guberniji Samara, bi moral opravljati poljedel- PRIMORSKO. Ranjen v nogo. V rezervni bolnišnici v Solnogradu se nahaja ranjen* Goričan Anton Kabaj, ]>o-domače Benečan, iz Hlevnika pri Dolenjah v Brdih. Ranjen je v desno nogo. V ruskem ujetništvu se nahaja kadet Jožef Nannt. Pisal je svoji dela. Gospodarje imel ."> konj.1 ženi Ivanki rojeni Mozetič v Sol-2 žrebička in 3 krave. Ker nisem kanu. o kateri se pa ne ve, kje se vajen opravka z živino in ker je sedaj nahaja. — Cvetko Ščuk iz bi!a hrana slaba in pičla, sem pro-j Barikovelj se je oglasil iz ruskega ioA. 1?,. OKTOBRA 1015. Marija Grubbe Spisal J. P. JAKOBSEN. Za Glas N aroda prevel G. P. I 21 (Nadaljevanje) Le malo je pomagalo, da se je Marija hranila. Poljubljal jo je v-o silo. Koneriio se ji je vendar posrečilo izmuzi iti se mu in |il:i*ut.-čili lie je pohitela v sosednjo sobo. Tam si je pa vendar do-misl'Ia, da bi bil to kaj čuden sprejem ter se je vrnila. ririk Frederik j<> stal še vedno na istem mestu, popolnoma ziiu'š;iu ti r zaposlen stem, da spravi svojo okajeno pamet do razumevanja . kaj pravzaprav godi. Obenem je skušal odpeti svoj phis'"-. \j«'gove misli in njegove roke pa so bile v enaki meri ne-okr 11 j. Kn j«- torej Marija vrnila ter mu odpela p I ase. je mislil, .In J, iiil ju-ejšni nsistop 1«* dovtip ter se začel na vse grlo kroho-t.iti. !1ot. ! .!•• n.-kaj povedati, a mu ni šlo iz grla in s stokom in lo-\ , zi-.ik .je omahnil na stol. s srečnim nrsmehom na svojem lieu. Pu'asi pa se je ta siindi umaknil utrujeni resnost:. Vstal je Ur E avil kelale posode. Bojazen ni bila ena njegovih lastnosti, a vse to je prišlo tako nenadno, je bilo tako nepojmljivo blazno, da je mogel le s strahom misliti na postavo, ki je ležala mirno in kot brez življenja na tleh pri oknu. Spomnil se je besed Burri-ja, da mu preti nesreča od ženske roke. Padel je na kolena ter pričel moliti. Vsa varnost, vse zaupanje je izginilo iz človeškega življenja, tudi vsa človeška gotovost, kajti bilo je nebo samo, ki je vladalo, upliv neznanih duhov. Zakaj bi ga sieer hotela ubiti? Ker je moralo biti tako. — Moralo? Skoro s strahom je pobral nož, zlomil klino ter vrgel kose v kamin. Marija se ni nič premaknila. Pa pač ni bila ranjena? Ne, noz je bil čist in nottene krvi ni bilo na njegovih manšetah. Ona pa je ležala tako mirno, tako mrtvaško mirno. Pohitel je k njej ter jo dvignil v svoje naročje. Marija je globoko vzdihnila. odprla oči ter zrla nepremično ter kot mrtva pred sebe. Pogledala je Ulrika Frederika, sklenila svoji roki krog njega, ga poljubila, a ni rekla nobene besede. Sieer se je smehljala srečno in zadovoljno, a v njenem pogledu je bil tajen strah. Naenkrat so ji padle oči na tla. kot da nekaj iščejo. V istem trenutku pa je prijela Ulrika Frederika za roki ter jih otipa-ia. Ko ji* zapazila, da je manšeta pretrgana, je zakričala. (Nadaljuje ae). •ft* Cenjenim naročnikom t UtaK, Colorado in New Mexico Bporoča-mo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, j,- pri. e] p«, a-*: korakati po dvorani gorindol. Koneeno se je <:st; j I Marijo, ki je stala ob kaminu, ter pričel zreti vanjo, napol resno, napol šaljivo. I »o i m rimi pijanega človeka je imel nato dolg. brezsmiseln govor • BVOji lastni veličini, o časteh, katere se mu je izkazalo v ino-zeiiistv.!. Kekel je tudi. kako velika čast je za Marijo, ki je vendar 111 • i priprost- ^ i plemiea. da ima za soproga človeka, ki bi se lahko o -1 ■ 11 i 1 s priueesinjo. Brez vsakega povoda je pričel nato upi ti, da ! . biti ou s;tm gospodar v svoji hiši, da mora biti ona poslušna. / 'o p.,-dušna, da ne trpi nobenega ugovora, nobene besediee. — niti ■ m . Naj jo je dvignil še tako visoko, ona je še vedno njegova sii/i, i njegova majhna sužnja, njegova majhna sladka sužnja.... Prihodnjega jutra se je Marija prebudila veliko preje kot TIri ; Fre.b»rik. Itil je skoro občutek sovraštva, s katerim je opazovala postavo ob svoji strani. Njeno zapestje je bilo oteklo !er jo je bolela eel a roka radi nasilnega pozdravljanja včeraj zvečer. Tu je ležal s svojimi močnimi rokami ter dihal mirno in globoko, flori m je igral krog njegovih usten medli, nasičeni smeh. Postala je bleda vsled jezo ter rdeča sramu, ko g.i je tako opazovala. Postal ji je skoro tuj vsled dolge ločitve in sedaj ,ie vdrl t i k niej ter se skliceval na njeno ljubezen kot na svojo pravico. Njenega nagnjenja, njene udanosti. njene duše pa si je bii svest tako. kot si je svest človek, da bo našel pohištvo v stanju, v ka-te-vm ga je bil pustil.. Ud je prepričan, da se ga je pogrešalo, prepričan. da so mu hitele vsaki dan njene tožbe nasproti, da je bil ril j vseh njenih zelja njegov široki objem. Ko je Flrik Frederik ustal. jo je našel napol sedečo, napol le-/veo na zofi v modri sobi. Bila je bleda, poteze njenega obraza so bile bolestne in oči je pobešala. Bolno roko je držala medlo v svojem naročju, ovito z robcem. Prijel jo je. a ona mu je podala levico ter sklonila glavo nazaj. Flrik Fredreik je s smehom poljubil iztegnjeno roko. napravil nato par šaljivih opazk v stanju, v katerem se je nahajal prej-r"-ni večer ter se opravičil s tem. da ni bil. dokler se je mudil v Španiji, niti enkrat pošteno pijan, ker nimajo Španci nobenega pojma o pitju. Dostavil pa je. da mu je nepristni Alikante ali Malaga v gostilni Johannes Tjehnsa ljubši kot pa pristna peklenska pijača, katero se toči tam spodaj. Marija je molčala. Miza za za jut rek je bila pogrnjena in Flrik Frederik je vprašal Marijo, če hoče zajutrkovati. Marija pa ni mogla ničesar zavžiti. Prosila ga je. naj ji oprosti. ee bo moral zajutrkovati sam, a ona nima nobenega veselja do jedi, ker jo roka, katero je bil stisnil, preveč boli. Na ta način je izvedel, kako krivico ji je bil storil. Na vsak način je hotel videti bolno roko. da jo poljubi, a Marija jo je hitro skrila med gubami svojega plašča ter se ozrla vanj — kot je rekel on— s pogledom tigra, ki brani svoje mladiče. Dolgo jo jo prosil, a ni nič pomagalo. Sedel je torej za mizo s širokim smehom na ustnih ter pričel jesti s tekom, ki je Mariji vse prej kot ugajal. Ni pa mogel mirno sedeti. Vsaki trenutek je pohitel k oknu ter zrl n i cesto Prizori, ki so se odigravali tam. so se mu zdeli tako smešni in novi da je kmalu razširil svojo jedilno mizo po celi sobi. Pivo je ptalo na nekem oknu, nož na drugem in drugo orodje po drugih krajih. — Koneeno je bil gotov ter sedel k oknu. Dolgo je zrl ven ter govoril pri tem •/. Marijo, ki je še vedno ležala na zofi ter le pored-koma iti razmišljeno odgovarjala na njegova vprašanja. Koneeno se je dvignila ter stopila k oknu. pri katerem je sedel on. — Vzdihnila je ter se ozrla ven na cesto. Flrik Frederik se je smejal ter zelo hitro vrtel pečatni prstan krog svojega prsta. — Ali naj piham na bolno roko? — je rekel z navidezno sočutnim glasom. Marija je potegnila z roke robec, ne da bi rekla besedo ter zrla naprej skozi okno. — Mrzlo ji bo, uboga malica, — je rekel on. Marija je kot brez vsakih misli oprla bolno roko na okno ter igrala s prsti kot na klavirju semintam. Flrik Frederik jo je opazoval z dopadanjem ter gledal na njeno lepo. bledo roko. ki se je igrala kot urna mačica v okvirju okna, se krivila kot pripravljena na skok. vrtila. se preobračala, napravila grbo ter zaletela proti nožu za kruh. zopet legla, se zopet splazila k nožu, prijela za ročaj dvignila nož a* višino ter. . . . V istem trenotku je zablestel nož nad njegovimi prsi. a on se ga je obranil z roko. Ostrina noža pa je prerezala njegove dolge manšete. nakar je padel nož na tla. Flrik Frederik pa je skočil z vskl^kom groze na noge; vse to pa v eni kratki sekundi, kot z enim samim gibanjem. Marija je bila smrtno bleda. Roki je pritiskala na prsi in njen pogled je bil nepremičen in strašen. Obrnjen pa je bil na mesto, na katerem je sedel Flrik Frederik. Nato so se povesile trepalnice, iz ust se i i je izvil rezek, votel smeh in omahnila je na tla. brez glasu in počasi, kot da jo podpirajo nevidne roke. Ko se je preje igrala z nožem, je zapazila, da je srajca Ulrika Frederika odprta in da so prsi razgaljene. V istem trenutku pa se je vzbjidilo v njej nesmiselno poželjenje, da potisne mrzlo, bl^stečo klino v bela prsa — invstorila je tudi tako. Ona ni hotela ubiti, a niti raniti ne. Morda je storila to. ker je bil nož tako mrzel in prsa tako gorka ali ker je bila njena roka tako bolna in ona prsa tako zdrava. Predvsem pa je storila to. ker ni mogla drugače, ker jo je gnala neka neodoljiva sila. Njena volja ni imela nobene oblasti nad možgani in njeni možgani nobene oblasti nad njeno voljo. Ulrik Frederik jK. stal bled kot zid ter se opiraFz roko na mizo. Tresel se je tako po ee^m životu/da je ropotala miza in da so žven- isai&j Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIIUL Prodaja belo vino po ......................TOc. gallon črno vino po ................ 60c. ,, .Drožmk 4 gallone za .................... fll.00 j * Brinjevac 12 steklenic za................ $12.00 4 gailone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno^oaročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair A?e., N. E., Cleveland, Ohia —t MODERNO UREJENA TISKAlli GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o o o • • DELO OKUSNO, • • o • • IZVRŠUJE PREVODE Y DRUGE JEZIKE, V • w UNIJSKO ORGANIZIRANA. n m • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA t SLGVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Mr. OTO PSZDIK, d j« pooklai&en pobirati naroici-io in iidajati tosadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda". Prosti nasvet in informacija priseljencu?, c**!) BuUV of LaduSrlla ta« UKjaiffratiom" aa iržar« K «w T*vk varuje im pomaga priseljaa •6M, ki m bili oaleparjami, oioya-ai aH i katerimi as že alaVa ?av-Uli, ^jreaplafcno se daje maaroto pil eeljeaeem, kateri ao bili oalepa? jami od baakirjev, odvetnikov, t* covtov i lemljiMi, prodajalar* 9ft7ofero&nlh listkov, spremljeva} oev, kaiipotOT im pooeataukov g* rtflm. Daj« ce iifonwwrfj* t Biferab iMljatik iMlartki k*k* pwtet tiitoTljsB, kjer ae oflasitS m Ar v'vrljajL*k« liatlm«. Sorodnik! maj bi ao sedal! i jii-*&lj#a*i ha Illifl Ialaa4i W Pug* OfHae. EffliATKI ©K2ITWm DIPA1THIK1 (State Department of lialW} BUREAU OF INDUSTRIMI AND IMMIGRATION. Urad t mwtn New Yorlnn pi Sm* 39th St., odprt vsaki das «4 I, v« ajmtraj do ». poyoldm* H sveta* «4 i« IE W9% Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- | skih posestev vseh yeiesil. Obsega 11 raznih zemljevidov.' aa lOtlh atraneh in vs«vft 3tran je 10J pri 13} palca vellkar j|| Cena samo 25 centov.g f| Manjši vojni atlas 'obsega devet r»7nth zemijevidov ^ •a 8 atraaab, vsake stran 8 pri 14 palcev. :' I Cena samo IS centov, ▼■i semljevidi so narejeni v raznih barvah, da ce Tiak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pra-fcivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsesr površine, katero zavzemajojposamesna države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov la ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri v«čjt» ill adjanra damo popnBt; I L Slovenic Publishing Company, ^^Cortlandt Street, New York, N. Y ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON js vreden desst (18) SASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako so