VARSTVO NftRAVE (NATURE COHSERVATION), VOL. 13 (1987)r69-78 UUBUANft 69 Predlog rdečega sezsama p t i e ? Slovenije Proposal of the Bird Red Data List of Slovenia (Yugoslavia] J A N E Z GREGORY S E R G E J D , M A T V E J E V Ključne besedei Rdeči sezrsam pti cev ^ pt i ci , Aves^ Slovenija Key words; Red Data List^ birds., Aves^ Slovenia Sprejeto: 25.9.1987 IZVLEČEK Od 193 gnezdil cev Slovenije avtorja navajata z a ogroženih 112 vrst. Raz- vrščata jih v lUCN kategorije. Zaradi pri mer i j i vosti pri posanteznih katego- rijah navajata poimenovanje, kot ga uporabljajo Neßici in Avstrijci (NA). Med ogroženimi vrstami prevladujejo predstavniki skupine NonpasBer i t or iiies (33 , 2 7.) nad PsEser i t or ffies (19,27«) . ABSTRACT Of 193 nesting birds ot Slovenia the authors cite 112 threatened species. They are classified according to the IÜCN categories» For the sake of cofiiparab i 1 i ty i n particular catego- ries such designation are added as used in Gerffiany and Austria ( M A K Aoionq the threatened species the representatives of the Nonpasseri tor~ fiies qroup (33,2%) prevail over Passe- ritorfoes (19, ÜVOD Posledica splošne deg^radacije naravnega okolja; ki ponekod dobi- va že katastrofalen obsega je tudi upadanje števila mnogih vrst ptičev. Ogrožata jih predvsem uničevanje habitatov (silvikultu™ ra, agrikultura - izsuševanje in uničevanje rasnih mokrišč) ter uporaba raznih strupov, ki je večkrat nekontrolirana. Da bi začeli tudi pravočasno opozarjati na neljube po j ave v naravi, so v mnogih državah/ poleg drugih naravovarstvenih naporov^ naredi- li tudi sezname različn.o ogroženih vrst ptičev. Celovito pred- stavljene posamezne vrste so izdali v tako imenovanih Rdečih knjigah (Red Data Books)» Bilo je že več dogovarjanj, da bi napravili Rdeče knjige v okvi- ru cele Jugoslavije J narejenega pa je bilo bore malo. G a- r o v- n i k o v in H a m (1981, 1986) sta n.aredila spisek ogroženih vrst ptičev Vojvodine. Kot kriterij razvrščanja sta vzela fak- torje ogroženosti•(10 faktorjev), podobno kot je to naredil S C h m i d t (1979) sa Madžarsko. Glede na stopnjo ogroženosti^ sta jih razvrstila v tri skupine: najbolj ogrožene, bolj ogrože- ne in ogrožene. 70 J, 6RES0RI, S.D. HATVEJEVs Predlog rdečega seznaia ptičev Slovenije Nekatere evropske države imajo že narejene Rdeče sezname ogrože- nih živali, če le omenimo Nemce (BI a b et al., 1984) in Avst- rijce (G e p p et al., 1983). Narejena je tudi evropski Rdeči sesnam ogroženih vrst ptičev ( K i n g , 1978-79). 2. STANJE V SLOVENIJI V Sloveniji je bila varstvu ptičev posvečana razmeroma velika publiciteta, številni krajši prispevki so bili objavljeni v raznih poljudnih in strokovnih revijah (npr. G r e g o r i, 1966, 1972). Vprašanjem varstva in ogroženosti živali sta več pozornosti posvetila B r e 1 i h in G r e g o r i (1980) , ki sta temeljiteje ob r avn. ava1a različne vidike ogroženosti. V ok- virnem seznamu ogroženih vrst ptičev sta pri vsaki vrsti navedla tudi vzrok(e) ogroženosti. Kot poglavitne navajata predvsem različna uničevanja habitatov, uporabo strupov, ujede pa ogroža prvenstveno ilegalno uničevanje. V seznamu navajata 39 vrst, 1 red in 2 rodova ptičev. Doslej je bila že dana pobuda, da nare- dimo Rdeči seznam ptičev Slovenije (G r e g o r i, 1983). Varstvo ptičev v Sloveniji uravnavata dva zakonska predpisa: Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lo- višč (Ur. 1. SRS, št. 25/76) ter Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. 1. SRS, št. 28/76). Vrste, ki jih je po veljavnih predpisih dovo- 1j eno loviti v določenem obdobju, so naslednje: njivska gos [Ans&r fabalis ) , mlakarica (Anas platyrhynchos ) , krehelje (Anas crecca), regelje (Anas querquedula ) , kragulj (Accipit&r genti- lis)^ skobec (Accipiter nisus ) , črna liska (Fulica atra) , veliki petelin - samec (Tetrao urogaZIus) , ruševec - samec {Lyrurus tetrix ) , fazan (Ph as i an us colchicus ) rdečenoga jerebica (Alec- tor i s rata) , poljska jerebica (Perdix perdix) , gozdni jereb samec (Tetrastes bon as i a ) , golob grivar (Columba palumbus ) , turška grlica (Streptopelia decaocto ) , divja grlica (Streptope- lia turtur)^ sloka (Scolopax rusticola) in kožica (GalIinago gallinago). Vse leto je dovoljeno loviti: šojo (Garmlas glandar ius ) , srako (Pica pica) in sivo vrano (Cor vas comix) . Vrste ptičev, za katere lahko predlagatelj zakona izda dovolje- nje za odstrel, so naslednje: planinski orel (Aqu.ila chrysae- tos), belka (Lagopus mutus ) , veliki petelin - samica (Tetrao urogallus), ruševec - samica (Lyrurus tetrix) , gozdni jereb - samica (Tetrastes bon as i a ) , k o t o m a (Alectoris graeca ) , prepe- lica (Coturn ix cot urn ix ) , skalni golob (Columba l i v i a ) , krekovt (Hucitraga caryocatactes) in navadna kavka (Coloeus wonedula). Vse ostale vrste ptičev so zavarovane vse leto. Po sklepu občne- ga zbora Lovske zveze Slovenije, je začasno celo leto prepoveda- no loviti velikega petelina (Tetrao urogallus ) . Podrobnejšo problematiko varstva ptičev obravnavata B r e 1 i h in G r e g o r ! (1980). Pripomniti je še treba, da bo že v bližnji bodočnosti prišlo do revizije pravnih predpisov o varo- vanju ptičev v naši republiki. VAISTW Î ARAVE (TORE CDHSERVATION) ̂ VOL. 13 (1987) | LJUBLJANA 3, MERILA PRI DOLOČANJU KATEGORIJ OGROŽENOSTI Obravnavava samo vrste, ki v Sloveniji redno ali občasno gnezdi- jo. Pri določanju kategorij ogroženosti vrst ptičev Slovenije sva se odločila, da uporabljava kriterije, ki jih predlaga IÜCN (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources), ker bo tako najbolj zagotovljena primerljivost podatkov. Nemci in Avstrijci so kategorije določili nekoliko drugače, zaradi primerljivosti pa pri posameznih kategorijah navajava tudi njihovo poimenovanje (NA). Kategorije pri določanju stopnje ogroženosti posameznih vrst so naslednje: Ex - izumrla vrsta (lUCN: Extinct; NA: ausgestorben, ausgerottet oder verschollen) Vrsta, ki je bila na ozemlju Slovenije uokazano prisotna v na- ravnih populacijah in je v zgodovinskem času z gotovostjo izumr- la, oziroma je bila iztrebijena na ozemlju celotne Slovenije. Ex? - domnevno izumrla vrsta (lUGN: Extinct?; NA: ausgestorben, ausgerottet oder verschollen) Pogrešana vrsta, katere prisotnost je bila znana, že dalj časa (najmanj 20 let) pa je kljub iskanju ni več najti. Obstaja ute- meljen sum, da je izumrla. E ~ prizadeta vrsta (lUGN: Endangered; NA: vom aussterben be- droht oder stark gefährdet). Vrsta, ki je v nevarnosti, da izumre, če bodo dejavniki ogroža- nja delovali še naprej. Vrsta, katere številčnost se je zmanjša- la na kritično stopnjo, ali katere številčno upadanje je v več- jem delu areala zelo hitro. Prizadete so predvsem stenoeke vr- ste, katerih habitati so ogroženi. Y ~ ranljiva vrsta (lUGN:Vulnerable; NA: gefährdet) Vrsta, za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delo- vali še naprej. Vrsta, katere številčnost se je v velikem delu areala zmanjšala ali se zmanjšuje. Vrsta, ki je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe, oziroma vrsta, ki poseljuje na človekove vplive zelo občutljive habita- te. V primeru ogrožanja bi hitro prešla v kategorijo prizadete vrste. S - redka vrsta (IÜCN: Rare; NA: potentiel gefährdet) Vrsta, ki je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti in v primeru ogrožanja lahko hitro preide v kategorijo prizadete vrste. 72 I, 6RE8öRi, S J , HATVEJEV̂ Predlog rdičega seinaw ptičev Siovinije 0 - vrsta izven, ntwamosti (IÜCN: Out of danger; M : -) Vrsta J ki ni več ogi-ožena, oziroma vrsta ̂ ki je prej sodila v eno od zgornjih kategorij^ sedaj pa se je zaradi prenehanja ogrožanja stanje izboljšalo. Vrsta ne sodi več v Rdeči seznam, vendar jo saradi možnosti ponovnega ogrožanja vodimo v tej kate- goriji. 1 - neopredeljena vrsta (IÜCN: Indeterminated; M : in ungeklär- tem Ausmass gefährdet) Vrsta, za katero obstaja možnost, da pripada eni izmed kategorij ogroženosti, vendar je o njej tako malo podatkov, da je težka odločitev, v katero izmed kategorij spada. K - nezic»aostno poznana vrsta (IÜCN: Insufficiently known; NA: ungc u end erforscht) Vrsta, z:a katero je na razpolago tako malo podatkov, da ne vemo ali je ogrožena ali ne. Vrsta, za katero še nimamo zanesljivih podatkov o njenem gnezdenju pri nas. Cemu naj služi seznam? Seznam, kakorkoli ogroženih vrst ptičev, naj služi kot: informacija upravnim organom, ki skrbijo za zakonodajno plat varstva živali; - navodilo in pripomoček pri varstvu in urejanju habitatov, kjer živijo ogroženi ptiči; - pripomoček naravovarstvenim službam pri predlogih za zava- rovanja določenih območij; - pomoč pri vrednotenju posameznih naravnih predelov; ~ pripomoček za pripravo planskih dokumentov; - pripomoček pri pripravah in utemeljevanju prograBia raziskav redkejših vrst ter njihovih populacij; - spodbuda vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z vprašanji možnosti preživetja živalskih vrst; - poziv vsem šolam, predvsem visokim, pri posredovanju znanja o ogroženosti ptičev, o vzrokih ogroženosti in medsebojni vzroč- nosti; - prispevek k sestavljanju jugoslovanskega seznama ogroženih vrst ptičev; ~ vzpodbuda za pospešeno raziskovalno dejavnost na področju ornitologije in za pospešeno prezentacijo že poznanih podatkov. 4. PRIPRAVA SEZNAMA Poudariti morava, da seznam ogroženih vrst ptičev Slovenije ni dokončen, ampak je plod najinega poznavanja literature in razmer v Sloveniji, ki sva si ga pridobila tekom dolgoletnega dela na terenu, pa tudi v razpravah s številnimi poznavalci ptičev pri nas. Seznam je torej do neke mere subjektivne narave, v bodoče ga bo treba dopolnjevati oziroma spreminjati na osnovi novih spoznanj. Poskus, da se sestavi orientacijski seznam ptičev, ki gnezdijo (ali so gnezdili) v Jugoslaviji, je "Gatalogus faunae Jugosla- viae" (M a t v e j e v & V a s i c 1973, 1977). Podatke o plezalcih (Piciformes) in ptičih pevcih (Passeriformes) je do- polnil M a t v e j e v (1976). m m m m m w ihatüre m m m m m m ^ vol. 13 (198?), ü u e l j a n a 73 Seznam gnezdilcev Slovenije je narejen tudi po podatkih o gnez- denju posameznih vrst, ki so objavljeni v reviji ''Acrocephalus" ali na drugem mestu. Dejstvo je J da nam vsa stara literatura v celoti ni poznana, marsikateri zanimiv podatek je še vedno pod prahom» Tako imamo zelo slab pregled nad vrstami, ki so nekoč živele pri nas^ pa so izumrle v zadnjih dveh stoletjih. Veliko se npr. piše o brkatem seru ( G f p i t & t o s b & r ä a t u s ) , vendar do sedaj nimava ̂ določnega po- datka o gnezditvi za ozemlje današnje Slovenije, Podoben je primer z veliko bobnarico {Eotaurus stellar is), za katero pirav tako nisva še našla določnega podatka v literaturi ali ustnega sporočila o njenem gnezdenju v Sloveniji. Pregled stare litera- ture bo terjal veliko časa, z objavo seznama pa ne kaže odlaša- ti. Vrste, za katere je po pisnih ali ustnih obvestilih možno ali verjetno, da so bile ali so gnezdilke na ozemlju Slovenije, dajeva v kategorijo K in poleg nekaterih označujeva, v katero kategorijo ogroženosti naj bi sodile. 5. SEZNAM OGROŽENIH VRST PTIČEV SLOVENIJE Taksonomsko osnovo za spisel ogroženih vrst ptičev SRS povzemava po delu "Catalogus faunae Yi sosldviae ~ Aves ( M a t v e j e v & V a s i č, 1973). Ex - izumrla vrsta Gyps tulviis (beloglavi jastreb) Ex? - domnevno izumrla vrsta Circus pygargus (močvirski lunj) Bur hin us oedicn&mas (prlivka) MBr ops apiaster (čebelar) Pyrrhocorax pyrrhocorax (planinska vrana) E - prizadeta vrsta Ci con i a nigra (črna štorklja) Halia&etas albicilla (orel belorepec) Pern i s apivorus (sršenar) AquiI a pomarina (mali klinkač) Circaetus gallicus (orel kačar) Fal CO p e r e g r inas (sokol selec) Fal CO naumanni (južna postovka) Al ec t or is graeca (kotoma) Co t urn ix cotarn ix (prepelica) Cr ex CFGX (kosec) Char aör ius alexandr inus (beločeli deževnik) Namen i as arqunta (veliki škurh) Tyto alba (pegasta sova) Coraci as gar ruins (alatovranka) Al C € do a t this (vodomec) Dendrotzopos leucotos (belohrbti detel) An thus pratensis (mala cipa) Lan i us senator (rjavoglavi srakoper) 74 h BRE8ORI5 S.D« HATVEilEVi Predlog rdstegi mimm plitev Slovenije C i s t i c o l B j u n c i d i s (brškinka) Syli-'î nisoria (pisana penica) Ember i za cBlandra. (veliki strnad) ¥ - ranljiva vrsto Ixobrychus minatus (mala bobnarica) Ciconia c i con i a. (bela Štorklja) Aythya tuligalä (čopasta črnica) Accipiter gentilis) (kragulj) Accipiter nisus (skobec) BatBo butGo (kanja) Aquiia chrysa&tos (planinski orel) F S L I C O subbuteo (škrjančar) falco t i n n u r i c u l a s (navadna postovka) L^gopus mutus (belka) JeirRstes bon asi a (gozdni jereb) Lyrurus te-trix (ruševec) Tetrao urogallus (veliki petelin) Ferdix perdix (poljska jerebica) Rai las iiqu.a.t icus (moko Ž) Charadrius dubitts (mali deževnik) Irin ga hypoleacos (mali martinec) öaiiir^ago ga.I I inago (kosica) CoIumbB oenas (golob duplar) Streptopelis tur tur (divja grlica) Babo babo (velika uharica) Otus scops (veliki skovik) Aegolius furie-r&us (koconogi čuk) Athene noctust (navadni čuk) 61&ucidium passerirtum (mali skovik) Capr imulgus europa&us (podhujka) Apus melba. (planinski hudournik) Upupa epops (smrdokavra) Picus can us (pi vka) l>ryocopus msLrtius (črna žolna) Dendrocopos medius (srednji dehtel) Dendrocopos minor (mali detel) Picoides tridactyius (triprsti detel) Riparia ri par i a (breguljka) GalBrida. cristBta (čopasti škrjanec) Lullula. arborea (hribski škrjanec) /liatida &r ven s is (poljski škrjanec) Hotacilla flava (rumena.pastiricaj Lanius collario {rjavi srakoper) Cinculus C in C las (povodni kos) Cettia cetti (svilnicaj Locustella fluviati1 is (rečni kobiličar) Acrocephalus schoenobäerms (bičja trstnica) Acrocephalus scirpac&us (srpicna trstnica) Acrocephalus arundinacBus (rakar) Syli^ia communis (siva penica) Ficedula albicollis (belovrati muhar) Saxicola rabetra (repaljščica) Sitta europaea (brglesj- Remiz pendulinus (plašica) Emb&riza schoenicius (trstni strnad) VARSTVO NARAVE IWATÜRE CÖHSERVftTlöHl, VOL. 13 im i ) , UIJBUAMA 75 S - r e d k a v r s - t a Nyctict^r^x nycticor^x (kvakač) /Inas quGrquedtila. (regeljc) Anas cly^eata (žličarica) Ay t by a. .ferine (sivka) Aythya nyroca (belooka raca) Tring^ totanus (rdecenogi martinec) JringB ochropus (pikasti martinec) Tringa glareola (močvirski martinec) Scolop^x rustictila (sloka) Sterns hirurid€} (navadna čigra) Sterna albifrons (mala čigra) Colamba. ii^ia (skalni golob) ™ divja populacija Str ix uralBFiSis (ur al ska kosača) Dendrocopos syriacus (sirski detel) Anthus campestris (rjava cipa) Lan I us minor (črnočeli srakoper) cor cm e (črna vrana) LocasteII& luscinioides (trstni cvrčalec) L&custBlIs naevia (navadni kobiličar) Lusciniols meianopogon (tamariskovka) Sylvia, hortensis (svetlooka penica) SyiFia melanocephala (žametna penica) Phylloscoptis bonelli (hribska listnica) fic^diila parva (mali muhar) Moliti ca I a solitar ius (puščavec) Parus lugubris (žalobna sinica) Emb&riz& melanocephalB (črnoglavi strnad) O v r s t a i z v e n n e v a r n o s t i Corsas corsx ( k r o k a r ) I - a e o p r e d e l i l n a v'- t.ta Jyn X torqtiil (vi j egl avka) Corvus friigi J£gus (poljska vrana) Sylvin cantillsTiS (belobrada penica) äcmticola. sBxsti lis (slegur) Ticii(}dr€ms muraria (skalni pleaalček) Carpodscus Brythrinus (rdeči kalin) Ser in US citrinella (laška konopeljščica) K - n e s a d o s t n o p o r . n a n a v r s t a B o t t u m s < ie.: Ictr i s (velika bobnar i ca j (Ex? ) ßyp.̂ .'̂ tos b^.rhatus (brkati ser) (Ex) iiiîr i ptinr at̂ ts (mali orel) Cî cus ac^ lig : r.i.̂sn-̂ (rjavi lun j ) (Ex? ) iiilruŝ ; črni škarnik) itkl.if̂ m^Ivus (rjavi škarnik) (Ex?) raicî - c h e r r u Q (soKol iiorilec) Pîf-̂.â ia porxaoii (grahasta tukalica) "̂r̂ rxiiou pel Fö (mala tukcilica) r. -r a pa^ i i i a (pi it 1 ikava tukal i ca) 1^'iiJi o c t j p o s l i j f o r d i (balkanski detel) R s p ^ ^ r i a r u p e s t r i s (skalna lastovka) OenmithB ic& (sredozemski kupčar) L u s c i n i a s ^ e c i c a (modra taščica) n L 6REGDRI, SJ. HATVEJEV: Predlog rdečega seinaia ptičev Slovenije 6. RAZPRAVA Y Rdečem sesnamu ogroženih ptičev Slovenije so obravnavani samo giiesdilcij tako redni kot občasni. Od 193 gnesdilcev jih v sez- namu obravnavava 112, od teh sodijo 104 vrste v prvih pet kate- gorij (Ex, Ex ?, E, V, R). V seštevku niso zajete vrste, za katere nimamo določnih podatkov o njihovem preteklem oziroma sedanjem gnezdenju na ozemlju Slovenije. Ker pa je njihovo gnez- denje verjetno ali možno, jih v seznamu navajava v kategoriji K, zato, da bi tudi tako opozorili nanje. Te vrste so: Bottums s tel I ar is f Ni I s korschuTir iiilvus milv^us ̂ Nie-r aaetus persri&tas ̂ ßvpsietus bBrb&tus^ Circus s&ruginosus^ Falco cherrug^ PorzansL porzartBjr Porzana pari^a.^^ Porzans pusil'la.sr D&Tidracopos lilfordi^^ Ripsria rapBstris^ Oe-nar/t/je hisprniica in Luscinis sv&cic&^ Od 193 gnesdilcev Slovenije jih sodi 83 (43 %) med nepevce (Non- passeriformes), 110 (57 %) pa med pevce (Passeriformes). Zgovo- ren je podatek, da med ogroženimi vrstami prevladujejo nepevci (33,2 %) nad pevci (19,2 %), kar je opazno tudi v spisku Avstri- je. V tabeli 1 primerjalno podajava podatke za Slovenijo in Avstrijo. Tab« 1 Analiza Dqroienih qnezdiicev v odnosu r$a celotriP število gnezdilcEV (N ) Tab. 1 Endangered nesting birds in compar i son with the total number of nes- ting birds (N) kategori j a SI oveni j a (N=i93) Avstr1 j a (N=241) category Nonpasseri i . Passer i -f. Nonpasseri t, Passer i f. Ek (+ Ex?) 4 ( 2,1%) 1 ( 0,5%) 17 ( 7,0%) 1 ( 0,4%) E 16 ( 8 , 3 % ) 5 ( 2,6%) + 36 (14,9%) 10 ( 4,1%) V 33 (17,1%) 18 ( 9,3%) 31 (12,9%) 1 ( 0,4%) R 14 ( 7,2%) 13 ( 6,7%) ++ 20 (8,3 %) 27 (11,2%) SKUPAJ 67 (33,2 X) 37 (19,2%) 104 (43,5%) 39 iih,2%) ^ Vom Austerben bedroht plus stark gelährdst + Potentiell gefährdet plus gefährdete Verfnehrungsgaste Večina nepevcev je telesno veliko večjih kot so pevci, nekateri sodijo prav v vrh prehranjevalne verige. Njihove populacije so manj številne kot populacije pevcev, zato so veliko bolj občut- ljive za neposredno uničevanje (npr. ujede). Večina nepevcev ima ozko ekološko valenco, večinoma so stenotropni in zato bolj občutljivi na spremembe v okolju. Zaradi tega jih močneje priza- dene uničevanje ali spreminjanje habitatov, kar je usodno za številne vrste vezane na vodne ali močvirne habitate. Najbolj ogrožene vrste pevcev so prav tako vezane na vodne habitate. Ugotovitve o ogroženosti posameznih vrst naj bodo izhodišče tudi za njihovo varstvo. Nujno je, da so vsi napori usmerjeni prav v varstvo njihovih habitatov ob doslednem upoštevanju varstva vsake posamezne vrste, ki jo v veliki meri zagotavlja že obsto- ječa zakonodaja. VARSTVO NARAVE IHATORE COMSERVATIDH) ^ VOL. 13 (i9B7)| UUBUANA 77 7. SÜMMAEY General' degradation of tlie environment leads to an ever greater affection of birds. In Slovenia much attention has been dedica- ted to the protection of birds both from the educational-publi- cistic and the legal aspect. It will also be necessary to pro- ceed more intensively with the redaction of the Red Data List of our threatened birds. The Red Data List of birds of Slovenia represents the first list dealing with the threatened species of our republic. At the same time it is also the first document of this kind in Yugoslavia as a whole, wherein threatened birds are treated according to cate- gories proposed by the IÜCN (Ex = extinct, Ex? = extinct?, E = endangered, := vulnerable, R rare, 0 out of danger, I = indeterminated and K = insufficiently known). For the sake of comparability such categorj^ designationL as used in Germany and Austria (MA) are cited in brackets» As supposed for some of the species, it is possible or likely that they nest in the territory of Slovenia or that they did so in the past, however, no concrete data are as yet at our dispo- sal . In order to draw attention to them they are cited in the category K and in some cases we add also the category to which they belong in our belief. Considered in the analysis are those species only that make part of the first five categories (accor- ding to the IÜCN). Of 193 former, regular or periodical nesting birds of Slovenia 112 species (without K category) appear on the Red List. By far prevailing species are those of the Nonpasseriformes group being at the very head of the most threatened birds also in Austria (see Table 1). Such an imperilled condition of single species results above all from changes and destruction of their habitats coinciding with an excessive interest of hunters. The most affected species are bound to aqueous^ swampy and wetland habitats. Present among aspects of vulnerability is also direct destruction (e.g. birds of prey). The list represents a contri- bution to the redaction of the Red Data List of Yugoslavia. 8. LITERATURA Acrocephalus,.1980-1987, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1-7 (1-30), Ljubljana. Blab, J., E. Nowak, W. Trautmann, H. Sukopp, 1984: Rote Liste der gefährdeten Tiere und. Pflanzen in der Bunde s r epub 1 i k Deutschland. Kilda-Verlag, Greven. Brelih, S., J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni iraisej Slovenije, Ljubljana. Garovnikov, B., I. Ham, 1981: Prva "crvena lista" ptica Vojvodine. Priroda Vojvodine, 6-7: 59-63, Novi Sad. Garovnikov, B., I. Ham, 1886' Prva "Crvena lista" ptica Vojvodine, prve dopune i korekcije» Priroda Vojvodine, 9-11: 57, Novi Sad. 78 J. SRESOHI, 8 J . MATVEJEVi Prgdio§ rdečega seznaia ptičev Slovenije Gepp, J,, 1983: Rote Listen gefährdeter Tiere Österreichs Bundesministerium fur Gesundheit mid Umweltschutzj Wien. Gregori, J., 1966°» ö'varstvu ptic v Sloveniji. Varstvo narave^ 5: 139-149, Ljubljana. Gregori, J., 1972: Ogroženost avtohtonih ptic. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, pp. 143-147, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. Gregori, J., 1983: "Rdeča knjiga" ogroženih vrst ptičev. Acrocephalus, 4(16): 25. Ljubljana. King, W.B,, 1978-79: Red Data Book, 2 : Aves 2nd Edition. IÜCN, Merges. Matvejev, S.D.̂ 1976: Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva, 1. deo: detliči i ptice pevačice (I. Piciform.es et Passeriformes). Srbska akademija nauka i umetnosti, Monografija 491, Beograd. Matvejev, S.D., V.F. Vasic, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae, Aves. 4(3), Academia scientiarum et artium Slovenica, Ljubljana,. Matvejev, S.D., V.F. Vasic, 1977: Addenda et corrigenda ad Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves. Larus, 29-30: 123-136, Zagreb. Schmidt, E., 1979: "Vörös Lista" a Magyarossag területen veszelyestett allomanyu madarf a j okr61. 1. összeallitas. Magyar Madartani Egyesület, Budapest. Müslov avtor Jev/Author 's address i Janez GREGOR!, dipl. bioi. dr. Sergej D. MATVEJEV Frirodosiovni ffiuzej Slovenije Prešernova 20 Hilčinskega 14 YÜ-61000 LJUBLJANA YU-6100Ö LJUBLJANA