Poštnina plačana v gotovini.
Brezplačno, samo za člane!
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
Št. 7.	Ljubljana, dne 27. julija 1936.	Leto 1.
	Uredništvo In uprava: MikloSičeva cesta St. 22/11. 1 shaja enkrat mesečno.	
Ali morejo poročene hčere državnih uslužbencev, ako obvdove, imeti pravico do rodbinske pokojnine po očetu?
V	§ 154 Uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. je določeno, da „hčere, ki iz-gubč z omožitvijo pravico do pokojnine, ivnajo, če obvdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu samo, ako dokažejo, da nimajo pravice do rodbinske pokojnine po možu in tudi ne kakršnekoli druge preživnine41.
Dogodilo se je, da je taka vdova storila vse, kar je treba, da se posluži omenjenega zakonskega predpisa. Ministrstvo financ pa je njeno prošnjo, s katero je prosila, da se ji nakaže rodbinska pokojnina po očetu, odbilo z razlogom, da ona v momentu omožitve ni uživala rodbinske pokojnine zaradi tega, ker je njen oče še živel in ker po določilih zakona čl. XI iz leta 1885, po katerem je njen oče služil in bil upokojen, sploh ni imela pravice na rodbinsko pokojnino po očetu. Zoper omenjeno rešenje se je vložila pravočasno tožba iz naslednjih razlogov: sklicevanje na zakonski čl. XI. iz leta 1885 je pogreš-no, ker je v § 277 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. predpisano, da vsa določila dosedanjih zakonov, s katerimi se urejujejo razmere državnih uslužbencev, ako z istim zakonom niso izrečno ukinjena, nehajo veljati od dne, ko dobi ta zakon moč, razen določil, ki se z istim zakonom puščajo v veljavi: zakonski člen XI iz leta 1885. pa se ni z nikakim paragrafom uradniškega zakona iz leta 1931. pustil v veljavi.
Argumentacija ministrskega rešenja, da se S 154 uradniškega zakona nanaša samo na tiste hčere, ki so že pred omožitvijo uživale pokojnino, to je, katerih pravica do pokojnine je bila že realizirana, pa so z omožitvijo to pravico
izgubile, ne more veljati, ker to razlikovanje ni nikjer izraženo v § 154 uradniškega zakona, niti se ne more to videti iz stilizacije in zmisla tega zakonskega predpisa. To bi bilo tudi nelogično, da hči, ki se je omožila po smrti očeta-državnega uslužbenca, to je kot uživalec rodbinske pokojnine, pa potem obvdovi, more dobiti rodbinsko pokojnino po § 154 uradniškega zakona, ako izpolnjuje tudi ostale pogoje istega zakona, hči pa, ki se je poročila za življenja očeta-državnega uslužbenca, pa po njegovi smrti obvdovi, ne more imeti pravice do rodbinske pokojnine po S 154 uradniškega zakona. To bi tudi nasprotovalo nameri zakonodavca, izraženi v S 154 uradniškega zakona, kakor tudi motivu za izdajo tega zakonskega predpisa. Predpisi § 154 uradniškega zakona predpostavljajo enega iz vrste ukrepov, predvidenih za preskrbo rodbin državnih uslužbencev po njihovi smrti. Hotelo sc je zlasti s predpisom § 154 preskrbeti hčere umrlega državnega uslužbenca, kadar obvdove in kadar nimajo preživljanja, brez ozira na čas njihove omožitve in obvdov-ljenja, ker so to irelevantne činjenice v tem vprašanju. Nasprotno tolmačenje bi bilo nelogično in nepravilno, pri presojanju namere zakonodavca pa se mora iti od predpostavke, da je zakonodavec hotel to, kar je logično in pravično, ne pa narobe, temprej, ker se to ujema tudi z motivom zakonodavca za izdajo teh določil o preskrbi rodbin umrlih državnih uslužbencev.
V	svoji prošnji je tožiteljica dokazala, da izpolnjuje pogoje iz § 154 uradniškega zakona, da nima pravice do rodbinske pokojnine po možu in tudi ne kakršnekoli druge preživnine. Državni svet je izdal na to tožbo razsodbo, s katero je dotično re-
šitev ministrstva financ razveljavil in izvaja v svojih razlogih:
Z izpodbijanim rešenjem se je tožiteljica odbila od zahteve, da se ji odredi pokojnina v zmislu § 154 zakona o uradnikih iz leta 1931. po njenem pokojnem očetu, ki je bil upokojen meseca januarja 1907. leta po določilih zakonskega člena XI. iz leta 1885 in je umrl 28. dne februarja 1933. Rešenje je motivirano s tem, da tožiteljica nima pravice do pokojnine po določilih zakonskega čl. XI. iz leta 1885, po katerem je njen oče služil in bil upokojen, da pa tudi po § 154 zakona o uradnikih iz leta 1931. tožiteljica nima pravice do pokojnine, ker da imajo po tem zakonskem predpisu sporno pravico samo tiste obvdovele hčere, ki so pokojnino, oziroma uživanje pokojnine izgubile z omožitvijo, da pa to ni dano v primeru tožite-ljice, ker je njen oče živel v momentu omožitve, in potem takem pred omožitvijo vobče ni uživala pokojnine.
Izpodbijano rešenje ne more obveljati. Z zakonom o uradnikih iz leta 1931. se je ustanovil uradniški pokojninski fond (§ 133) in v § 138 je predpisano, da vlagatelj pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz tega fonda, če je vlagal najmanj pet let in je umrl kot vlagatelj fonda. Z istim zakonom je tudi predpisano, da so vsi državni uslužbenci dolžni vlagati v ta fond (§ 135), s predpisom prvega odstavka S 272 pa je določeno, da so dolžni v ta fond vlagati tudi upokojenci, ki so bili upokojeni s pokojninskimi prejemki po zakonu o uradnikih iz leta 1923.
Za upokojence, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so veljali pred zakonom o uradnikih iz leta 1923., pa je v drugem odstavku § 272 predpisano, da niso dolžni vlagati v ta fond, da pa morejo postati vlagatelji tega fonda in naknadno vplačati vloge tudi za čas po upokojitvi in do dneva, ko je dobil ta zakon moč. V isti odredbi je tudi predpisano, da se tem državnim upokojencem priznava za čas
vlaganja v uradniški pokojninski fond tisti čas do dneva upokojitve, ki jim je z izvršnim rešenjem priznan za osebno pokojnino. Iz tega sledi, da že s tem, da je kak upokojenec, kateremu je osebna pokojnina določena po prejemkih iz zakonov, ki so veljali pred zakonom o uradnikih iz leta 1923., doživel čas, v katerem je dobil zakon o uradnikih iz leta 1923. moč, dosegel pravico do rodbinske pokojnine po tem zakonu brez ozira na to, ali je vlagal v uradniški fond ali ne, ako ima več nego pet let službe, ki se mu po drugem odstavku § 272 priznavajo za leta vlaganja. Po tem pripada rodbinam tistih upokojencev, ki so umrli, ko je veljal zakon o uradnikih iz leta 1931. in ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923. leta, pokojnina po tem zakonu (iz leta 1931) brez ozira na to, ali so taki upokojenci vlagali v pokojninski fond po tem zakonu, samo ako imajo pet let službe, ki se jim po § 272, odstavek 2, priznava za čas vlaganja. V tem zmislu velja tudi rešenje obče seje državnega sveta br. 11.044/35 od 3. aprila 1935.
Ko pa je ugotovljeno, da se mora pravica tožiteljice presojati po določilih zakona o uradnikih iz leta 1931, potem pride v poštev § 154 tega zakona, ki se je z izpodbijanim rešenjem pogrešno tolmačil. Ta zakonski predpis predstavlja enega iz
Dovoljenih je za upokojence in njihove rodbinske člane 24 voženj letno, računano posebej vožnje tja in nazaj, oziroma celotnih 12 voženj.
Kar smo javljali že v prejšnjih številkah „Upokojenca“ in poročali na občnem zboru dne 3. maja t. 1., to nam prinaša novi „Pravilnik“, ki je bil odobren te dni in je objavljen dne 10. julija t. 1.
Ko je „Jutro“ dne 24. 6. t. 1. prineslo notico o voznih ugodnostih za banovinske uslužbence in upokojenec ter omenilo, da je bila objavljena uredba ministrskega sveta, s katero so se odobrile vozne ugodnosti med drugimi tudi upokojenim državnim uradnikom, in sicer namesto sedanjih treh voženj po polovični voznini, odslej naprej 6 voženj, je ta notica hudo vznemirila naše člane. Polastila se jih je velika nervoznost in obsipali so nas z vprašanji, ali naše obljube, o katerih smo poročali
vrste ukrepov, predvidenih zaradi preskrbe rodbin državnih uslužbencev po njihovi smrti; prav ž njim se je hotelo preskrbeti hčer umrlega uslužbenca, kadar obvdovi in nima sredstev za preživljanje, ako Je pravno sposobnost za pokojnino, toda ne faktično uživanje pokojnine izgubila z omožitvijo, oziroma da pravne sposobnosti za pokojnino ni izgubila iz razlogov, naštetih v točki 1, 2, 3 § 153 uradniškega zakona iz leta 1931. Po rečenem se tožiteljica ni mogla odbiti od zahteve, da se ji nakaže pokojnina po § 154 uradniškega zakona iz razloga, da se je poročila še za življenja svojega očeta, ker v omenjenem zakonskem predpisu (§ 154) ni govora o faktičnem uživanju pokojnine pred omožitvijo, temveč o pravni sposobnosti za pokojnino. S tem pa še ni dognana to-žiteljičina pravica do pokojnine, ker je to odvisno od izpolnitve ostalih pogojev iz omenjenega zakonskega predpisa, oziroma tožiteljica je dolžna dokazati, da nima pravice do rodbinske pokojnine po možu in tudi ne kakršnekoli druge preživnine.
Iz teh razlogov se je izpodbijano rešenje razveljavilo na podlagi § 26 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih s tem, da upravno oblastvo izda v zmislu pripomenj te razsodbe novo rešenje. (Po j „Penzioneru“.)
na občnem zboru in v listu, še veljajo, ali so te obljube padle v vodo zaradi omenjene uredbe ministrskega sveta. Hoteli smo dati našim članom točno pojasnilo, ki pa je postalo nepotrebno, ker je končno vendar zagledal obetani „Pravilnik“ beli dan. Uredba, ki je določala samo 100% povišanje znižanih voženj, to je od treh na šest, je bila namreč izdelana prej nego „Pra-vilnik“ in tudi prej predložena ministrskemu svetu. Veljalo bo seveda določilo „Pravilnika“, to je 24, oziroma 12 popolnih voženj, ker ima novi „Pravilnik“ določilo, da se ž njim razveljavljajo vsa določila prejšnjih pravilnikov, oziroma uredb o istem predmetu.
S tem smo storili dober korak naprej in upamo, da bo vsaj začasno ustreženo željam naših članov. Cim prejmemo izvirno besedilo pravilnika, bodemo priobčili določila, ki se tičejo ugodnosti upokojencev.
Objava.
Naši dnevniki so k temu predmetu objavili naslednja pojasnila ljubljanske železniške direkcije:
„Glasom splošnega pravilnika o znižani voznini, ki je objavljen v Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije štev. 156 z dne 10. 7. 1936, se razširja število voznih ugodnosti za državne in banovinske upokojence ter rodbinske člane državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Navedeni uživajo na podlagi železniških legitimacij odslej 24 voženj po polovični vozni ceni letno.
Nove legitimacije se bodo vpeljale s
1. januarjem 1937.
Da zamorejo zgoraj navedeni uživati odobreno večje število povlaščenih voženj še pred 1. januarjem 1937. je predvideno, da se jim dosedaj izdane legitimacije opremijo s posebnimi kuponi za kontroliranje 24 povlaščenih voženj.
Kupone za leto 1936. bo izdajala za upravičence na teritoriju dravske banovine direkcija državnih železnic Ljubljana.
Državni uradi naročajo kupone pri pristojnih državnih odnosno banovinskih oblasteh, katere jim likvidirajo prejemke.
S spiski je poslati glavni blagajni direkcije državnih železnic Ljubljana (čekovni račun 10.207) po 2.— Din za vsak kupon.
Za otroke, ki jim pripada po čl. 8. novega pravilnika legitimacija in dosedaj nimajo legitimacije, se mora naročiti nova legitimacija s kuponom po navedeni službeni poti (cena 10 in 2 Din).“ Tako ofici-jelna objava.
Dostavek: Po teh pojasnilih se izdajo nove legitimacije šele s 1. januarjem 1937.
Da bodo pa mogli upokojenci izkoriščati povečane vozne ugodnosti že v letu 1936., se izdajo k sedanjim legitimacijam posebni kuponi, po katerih se bo kontroliralo 24 znižanih voženj. Vsak upokojenec mora torej za sebe in eventuelno tudi za ženo in otroke osebno ali pismeno prositi pri finančni direkciji za dotični kupon (vložek), ki stane za osebo, oziroma za legitimacijo 2.— Din. Ta znesek sc mora plačati ali poslati v gotovini, ne pa morda v znamkah ali v kolkih.
V	Ljubljani in v okolici stanujoči člani naj store to osebno pri Finančni direkciji, kjer naročijo kupon za sebe in za upravičene svojce, ter plačajo za vsak kupon
2.— Din v gotovini. Iz drugih krajev naj stori to več upokojencev skupno, to je en član za več drugih. V tem primeru naj sestavi seznamek oseb, za katere se želi
Društvena kronika
Pravilnik o znižani vožnji na državnih železnicah za upokojence podpisan in objavljen!
vložek, s podatki (ime in priimek, stan, oziroma rodbinsko razmerje, itd.) in hkra-tu pošlje tolikokrat po 2.— Din, kolikor takih vložkov se želi. Položnice za dravsko finančno direkcijo se dobe pri davčnem uradu. Položnice brez številke čekovnega računa, ki se dobe na vsaki pošti, je treba opremiti s številko 10011 na račun dravske finančne direkcije v Ljubljani. Opozarjamo pa, da naj potrpijo, ako bi take prošnje ne bile takoj rešene, ker železniška direkcija še nima omenjenih kuponov, temveč jih šele dobi v prihodnjih dneh.
Po pravilniku ima vsak upokojenec še letos 24 voženj, ne oziraje sc na že izrabljene vožnje na podlagi dosedanjih legitimacij. Ce pa voženj na podlagi legitimacij v letu 1936. še ni izrabil, ima seveda pravico le do 24 voženj, kakor jih določa novi pravilnik.
Vsi lastniki za leto 1936. potrjenih legitimacij, ki so izrabili dosedanje tri vož-
Pokojnine in doklade
Na neštevilna vprašanja dajemo glede pokojnin in doklad po novi uredbi naslednja pojasnila:
Po uredbi z dne 19. 9. 1935., štev. 37600/1 pripada:
A) polna doklada:
a) vsem osebnim upokojencem, ki imajo nad 25 let efektivne državne službe;
b) vsem vdovam, ki so stare nad 60 let.
B) Doklada ne pripada:
a) osebnim upokojencem s prejemki po zakonih iz leta 1923. in 1931., če nimajo 25 ali nad 25 let efektivne državne službe,
in če znašajo njih postranski dohodki v
I.	razredu nad 3.000 Din, v II. razredu nad 2.000 in v III. razredu nad 1.000 Din na mesec;
b) vdovam s prejemki po novih zakonih, če imajo dohodke, kakor je navedeno pod a) in niso 60 let stare.
C) Znižana doklada za 25% (brez rodbinskih doklad) pripada
a) staro-upokojencem, če nimajo nad 25 let efektivne državne službe in če znašajo njih postranski dohodki na mesec, kakor je navedeno zgoraj pod B);
b) vdovam .staroupokojencev, če niso 60 let stare in znašajo njih postranski dohodki, kakor Je zgoraj navedeno pod B).
nje, naj predlože legitimacije finančni direkciji obenem s kratkimi prošnjami za vložke. Moški družinski člani imajo pravico do take legitimacije do polnoletnosti neglede na to, ali obiskujejo šolo ali ne. Pogoj je le ta, da so nepreskrbljeni in odvisni od očetove oskrbe. Ako je takim legitimacija odvzeta in pri direkciji jo dobe nazaj na podlagi prošnje, predložiti pa morajo sliko, ker je prejšnja iz legitimacije odstranjena. Hčerke, ki so nepreskrbljene dobe ne glede na starost odvzeto legitimacijo nazaj, in sicer do omožitve. Prošnji je pa treba v tem primeru priložiti samski list ali potrdilo župnega urada in potrdilo davčne uprave, da nima hčerka dohodkov nad 200 Din mesečno. Vsi oni družinski člani pa, ki imajo morda take legitimacije še doma, jih morajo prošnjam priložiti. Ločene žene, ki ne žive z možem v skupnem gospodinjstvu, nimajo pravice do legitimacij.
Za dohodek se smatra tisti znesek, ki
tvori davčno osnovo pri odmeri davka po zakonu o neposrednih davkih, bodisi da izvira od privatne službe, iz obrti, iz hiše, iz zemljišča itd.
D) Doklada za ženo pripada le staro-upokojencem. Tudi staroupokojencem ne pripada doklada za ženo:
a) če je žena aktivna ali upokojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka;
b) če je zaposlena v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka;
c) če ima žena od imOvine ali privatne službe več nego 200 Din dohodka na mesec;
d) če se bavi žena s samostalnitn delom, za katero je treba pooblastitve, odnosno dovolitve pristojnega oblastva, neglede na velikost dohodka, ki izhaja iz tega dela;
e) če ne živi žena skupno z možem zaradi zakonskih razprtij, neglede na to, ali je uvedena pravda za ločitev zakona ali ne.
E) Doklada za otroke pripada do 16. leta starosti. Doklada za otroka pa ne pripada:
a) če je otrok dovršil 16. leto starosti;
b) če je otrok v javni ali privatni službi in ima nad 150 Din na mesec ali mu
daje poslodavec brezplačno vzdrževanje brez nagrade;
c) če je otrok v zavodu in uživa brezplačno vzdrževanje (v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu);
d) če prejema otrok od domače ali tuje ustanove podporo, štipendijo ali drugo pomoč, ki presega 150 Din na mesec;
e) če ima otrok od lastne premične ali nepremične imovine nad 200 Din dohodka na mesec;
f) če prejema otrok po smrti drugega roditelja rodbinsko pokojnino ali invalidsko podporo, ki presega 250 Din na mesec.
Po 16. letu pa pripada doklada za otroka:
a) za hčer, ki svojemu očetu-vdovcu gospodinji, in sicer do omožitve, najdalje pa do polnoletnosti;
b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in to če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel upokojenec pravico do rodbinske doklade za otroka, to je torej pred 16. letom starosti otrokove;
c) za otroka, ki se redno šola v državi ali inozemstvu v javnih ali priznanih privatnih šolah, in sicer samo za tisti čas, ko
•>.
ga vodi pristojna šolska uprava za svojega rednega učenca, najdalje pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži ali oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
Pohajanja večernih občasnih tečajev
glede pravice do rodbinske doklade za otroka ni smatrati za redno šolanje.
Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova:
1.) z izgubo državljanstva;
2.) z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino;
3.) s sprejemom državne službe ali mesta stipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja;
4.) z omožitvijo;
5.) z nastopom samoupravne službe v poklicih, ki dajejo pravico do pokojnine.
Če si pridobi pravico do pokojnine v samoupravni službi, ne more prejemati dveh pokojnin, temveč ima pravico izbere.
Pravico do rodbinske pokojnine izgube otroci:
1.) z izgubo državljanstva;
2.) z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino;
Posvetovalnica — informacije
3.) s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja;
4.) hčere z omožitvijo;
5.) sinovi, ko postanejo polnoletni. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem
šolanju ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega učenja ali vojaške službe, pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Če pa postanejo nesposobni za pridobivanje, kar se mora ugotoviti komisijsko, se jim izplačuje rodbinska pokojnina, dokler ta nesposobnost traja, ako je ta nesposobnost nastopila
pred 23. letom starosti in če nimajo nobenih sredstev za vzdrževanje.
Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, imajo, če ovdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu samo tedaj, če dokažejo, da nimajo pravice do rodbinske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja.
Osebni pokojninski prejemki teko od 1. dne prihodnjega meseca po tistem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od 1. dne prihodnjega meseca po smrti uslužbenca.
Nikdo ne sme prejemati dveh pokojnin. Če ima pravico do dveh, prejema večjo. Osebna upokojenka, ki si pridobi pravico do pokojnine od samouprave, He more uživati obeh pokojnin, temveč ima pravico izbere.
Odgovori uredništva
„Več članom** v Mariboru!
Vašim, na anonimni dopisnici izraženim željam z dne 25. 6. t. 1. je deloma že ustreženo z novim „Pravilnikom“, o katerem pišemo na drugem mestu. Na ostala vprašanja se še povrnemo; pripravljeni pa smo sprejeti tudi kake dopise in članke, ako nam jih dopošljete.
Popusti za člane pri Mestnem
pogrebnem zavodu v Ljubljani
Popusti znašajo 10%, in sicer pri pogrebih II. razreda Din 235.—, III. razreda Din 160.—, IV. razreda Din 92.—.
Popust ne velja pri Gala- in pri I. razredu. Popusti sc dovolijo ob smrtnih primerih članov, njih žena in nepreskrbljenih otrok.
Članske izkaznice se morajo predložiti pogrebnemu zavodu takoj ob naročilu ali najkesneje do pogreba oz. pred poravnavo računa.
Naj torej svojci umrlega takoj ob naročilu pogreba opozorijo uradnika M. p. z., da bodo predložili pravočasno člansko izkaznico, ki se dobi v društveni pisarni na Miklošičevi c. 22 (Delavska zbornica).
S priobčevanjem seznama novih članov bomo nadaljevali prihodnjič.
Izdaja DruStvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Ulasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Vazno o| Do lanskega leta so morali vsi drž. upokojenci predlagati »Prijave za prejemanje osebne in rodbinske doklade*4 dvakrat na leto; v aprilu in oktobru. Organizacije so dosegle, da je treba predložiti te prijave od lani dalje samo v oktoberskem terminu. Po uredbi o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev z dne 19. septembra 1935, št. 37600/1 so se prejšnji predpisi v marsičem poenostavili. Prejšnje tiskovine torej ne odgovarjajo več novim predpisom. Naše društvo je založilo nove „Pri-jave“. Edino ta vzorec z navodili ustreza zahtevanim predpisom. Sep-temberski številki »Upokojenca** priložimo za vsakega člana po en izvod nove »Prijave** brezplačno in objavimo nadaljnja navodila, da obvarujemo svoje člane posledic nepravilnih prijav. Dobro pa je, da obdrži vsak upokojenec koncept, da ve prihodnje leto podatke prejšnje prijave. Ne oziraje se na to, je važnejše dejstvo, da mora upokojenec po členu 30. citirane uredbe za vsako izpre-membo, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do osebne in rodbinske doklade, najkasneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, vložiti novo prijavo. Če ravna upokojenec zoper to, izgubi po čl. 31.	pozorilo! iste uredbe pravico do osebne in rodbinske doklade za en mesec do leta dni, nezakonito prejeta vsota se izterja in se uvede zoper takega upokojenca disciplinski postopek. Predvsem pa morajo predložiti prijave tudi drž. uslužbenci, ki stopijo v pokoj. Že zaradi tega dejstva in tudi zaradi drž. upokojencev nečlanov je nujno potrebno, da ima v vsakem kraju, kjer stanujejo drž. upokojenci, vsaj ena trafika te prijave v prodaji (izvod po 1 Din). Zato prosimo vse svoje člane, da opozorijo enega trafikanta, vsak v svojem kraju, da naroči pri podpisanem društvu potrebno količino prijav, ali pa, kjer ni trafike, da eden od društvenih članov to naročbo izvrši. Pri naročbi vsaj 20 izvodov 25% popusta. Ob tej priliki naj člani opozarjajo še neorganizirane tovariše na potrebo, da pristopijo, in na dejstvo, da so člani deležni za malenkostno članarino 3 Din na mesec brezplačno društvenega glasila »Upokojenec**, ki bo vedno opozarjal svoje člane na vse važne uredbe in predpise ter jih tako ščitil pred neprijetnimi posledicami. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Današnji številki so priložene položnice. Prosimo vse zamudnike, da poravnajo zaostalo članarino. Težave sedanje splošne krize občuti tudi društvo, ki mora stroške za izdajo lista »Upokojenec**, ki ga dobivajo člani brezplačno, poravnavati sproti. Prosimo torej za uvidevnost, če kdo ne more plačati vse zaostale čla-	narine, naj jo poravna vsaj v četrtletnih zneskih (9 Din) v prihodnjih mesecih. V tem primeru naj sporoči na zadnji strani položnice (brez znamke!), koliko položnic želi v svr-ho vplačila zaostanka članarine, da mu jih pošljemo. To velja tudi za primere, če kdo ne ve, koliko je v zaostanku na članarini, kar mu sporočimo po dopisnici.