i. septembra 1938 Če smo vztrajali s svojo idejo 30 let, nam je zajamčena bodočnost. Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto II. St. 34 A yjr vvajfuvda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10'—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40’—. Posamezna številka Din 1*—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Franjo Rupnik: V znamenju hladiva in peresa Tristošestdeset mesecev poteče v jubilejnih dneh, ko sem se kot odslužen vojak učianil pri takrat že ustanovljeni «Narodni delavski organizaciji® v Trstu. Lepih spominov na uspeha polnih borb in svetlih dni najino delavskega dibanja v Trstu, je toliko, da bi lahko napolnil cele knjige. Pa ni to moj namen, ker mi je znano, da bodo to dolžnost za sedaj opravili drugi tovariši. Namen imam samo ugotoviti, od kod je črpalo narodno delavstvo toliko moralne sile, navdušenja, požrtvovalnosti in vztrajnosti in zakaj so stalno korakali od uspeha do uspeha. Trst je bil nasičen slovenskih narodnih množic iz delovnih vrst, tako da je veljal že pred vojno za naj večje slovensko mesto, čeprav je bilo v tujih upravnih rokah. In vse te narodne množice od najnižjega delavca do najvišjega inteli-genta, je prevevala neizmerna ljubezen do rodne grude in jezika, in enotno hotenje, doseči narodno zmago nad tujci. Ljubezen do lepega materinega jezika je bila velika moralna sila, a še večjo silo je predstavljal narodno socialni program, na katerem je NDO slonela in strokovna zavest, ki se je v njej gojila. Kako neki bi narodno delavstvo z uspehom odbijalo težke izpade nasprotnikov nacionalnih tujerodcev in še težje naskoke zahrbtnega brezdomovinskega marksizma, ako ne bi bila moč ideje in vere v njo tako kristalno čista in odločna ter globoko zasidrana. Pri tej priliki se moram spomniti mož, kar je moj glavni namen, ki so s svojim res demokratskim ponašanjem. znali pritegniti široke mase v eno disciplinirano enoto. Pokojni dr. Otokar Rybar se je kot voditelj tržaških Slovencev globoko zavedal demokratičnih dolžnosti do družbe, ko je uporabil nauk ustanovitelja češke Narodne socialistične stranke, ko je klical: «Inteligenca dol s konja in med narod.» Inteligenca je ta nauk upoštevala in mu sledila. Zato je bil pod vodstvom dr. Rybafa narodni slovenski živelj v Trstu ena sama politična družina. Drugi njegov sodelavec in pravi voditelj narodnega delavstva je bil dr. Mandič Josip, ki je znal pritegniti dušo slehernika nase s svojimi ognjevitimi in sijajnimi govori. Ta zdrav in nepotvorjen demokratizem je bil tretja in odločilna moralna sila, ki je peljala le po poti uspehov. Narodna inteligenca, v kolikor ni javno sodelovala, je dala svoje moči na razpolago za notranje delo in za duševni preporod in kulturen dvig zasramovanih in zapostavljenih delavskih vrst z raznimi posvetnimi šolami, šolami za analfabete, šolami za bodoče strokovničarje in politične voditelje in agitatorje. V teh šolah se je dvigala kulturna in strokovna zavest, iz katerih je izšlo veliko funkcionarjev, ki še danes aktivno sodelujejo v narodno strokovnem pokretu. To je bila tretja moralna sila, ki je prvi dve dopolnjevala; to so bili Pozdravljeni Proslava 30letnice NSZ pomeni v razvoju naše organizacije velik korak naprej. Na proslavi ne bodo navzoči samo naši tovariši in borci iz dravske banovine, temveč prišli bodo tudi dragi nam gostje od blizu in daleč. Svoj prihod so nam naznanili tudi bratje Čehoslovaki. Umevno je, da predvsem pozdravljamo naše severne brate iz Čehosiovaške kot nositelje naše skupne ideje v borbi za pravice našega in češkoslovaškega delovnega ljudstva. Pri njih se je rodila ideja narodnega socializma kot reakcija na različne zmote nam in njim tuje ideologije. Neminljiva zasluga bratov Čehov za socialno gibanje bo ostala v tem, da so prvi uspešno stopili na krov z narodnostjo, t. j. s činiteljem, ki je za razvoj socialne borbe eminentnega pomena. Oni so bili vseh 30 let naši učitelji in zavezniki in imajo prav oni neprecenljivih zaslug tudi za razvoj in napredek našega pokreta. Radi tega so nam bratje Čehoslovaki tako mili ne samo kot bratje ene slovanske matere, temveč tudi kot veliki borci za socialno pravdo, ki vseljuje pravo in resnično bratstvo. In prav danes, ko preživlja bratski češkoslovaški narod veliko preizkušnjo popolne zrelosti in odpora, so nam še posebno dobrodošli, da jim tudi pri tej priliki pokažemo vso pravo slovansko ljubezen in neomejeno bratstvo. Dobrodošli v naši sredi, Vaše prijateljstvo in bratstvo nam je v ponos, v Vaši bližini se čutimo srečne in močne! — Prišli bodo tudi bratje Srbi in Hrvati. Iskreno jih pozdravljamo kot brate in sobojevnike za pravico in resnico. Polagoma, toda sigurno prodira naša ideja tudi proti jugu. Toda ne bo več preteklo mnogo časa, da se vseobči razvoj strne v formirane oblike in da damo vsemu gibanju enoten pravec. Le v narodnem in socialnem taboru more biti bodočnost jugoslovanskega delovnega ljudstva in s tem jugoslovanskega ljudstva sploh. In iz domačih krajev vsepovsod se zbirajo v Ljubljani delegati naših organizacij. Stari so delavci, preizkušeni v zvestobi do samih sebi in do vzvišene) ideje, borci, ki ne omahujejo niti v natjetžjih trenutkih, ki vedo, da resno in trezno delo mora privesti do uspehov, ki vedo, da se da vsaka organizacija utrditi, razširiti in ojačiti le s trudapolnim in vztrajnim delom. Zbirajo se v Ljubljani, da kakor vedno, resno sodelujejo na velikem zboru in se v objemu z delegati izven domačih krajev okrepe za nadaljnje svoje požrtvovalno apostolsko delo med našim delovnim ljudstvom. Pozdravljeni bratje, ki hočete udejstviti srečo jugoslovanskega delovnega naroda! -J Narodna strokovna zveza v Ljubljani bo proslavila v dneh 3. in 4. septembra 1938 30letnico svojega obstoja po sledečem programu: V soboto, dne 3. septembra 1938 ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice slavnostni delegatski zbor delegatov podružnic in društev, včlanjenih v NSZ — dostop imajo delegati in gostje s posebnim vabilom. Sobota, dne 3. septembra 1938 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice akademija in družabni večer s pestrim in izbranim sporedom — prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah s plesom. Vstop prost. Nedelja, dne 4. septembra 1938 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice manifestacijsko zborovanje na katerem govorita Rudolf Juvan in dr. Jože Bohinjec. Pozdrav gostov. Po končanem zborovanju se poklonijo udeleženci spominu Velikega Osvoboditelja kralja Petra I. in položijo na njegov spomenik venec. Ob 13. uri skupno kosilo. V ponedeljek, dne 5. septembra 1938 izleti po Gorenjskem. Ob 20. uri se vrši v sokolskem domu na Jesenicah v počastitev kraljevega rojstnega dneva prijateljski sestanek. Izvrševalni odbor NSZ. vzroki, zakaj je narodni živelj v Trstu korakal od uspeha do uspeha. Ta moralna sila je kljubovala ne-prilikam in grozotam med vojno tako, da je narodno delavstvo prineslo v svojo novo in osvobojeno Jugoslavijo neokrnjen.in neizpremenjen narodno delavski program. Tu moralna sila obhaja danes tridesetletnico svojega postanka in tridesetletnico stalne moralne, kulturne in tudi materialne podpore bratskih češkoslovaških tovarišev. Za brati Čehi smo korakali vseh trideset let v najtesnejših stikih, ob enotnem mišljenju in hotenju in ob enotnem gledanju na vsa socialna še nerešena vprašanja. Delovne i’oke, ki vihte danes kladivo in pero, ki so prežeti nesmrtnih idej narodno socialnega strokovnega gibanja, s tridesetletnim jubilejem postavljajo nov mejnik razdobja med preteklostjo in sedanjostjo. Ako bo moralna zavest in moč ideje delovnega ljudstva neokrnjena in ne-omadeževana, kakor je bila ob ustanovitvi, potem narodni delavec ne moreš in ne smeš imeti strah pred bodočnostjo. Ivo Peruzzi: Nas dan Naš dan v jasnine nove je razpet, mi k sebi hočemo na lastnih tleh, nas druži misel, ki preruja svet, da eno delo je in en uspeh. Kar roka ustvarja in kar duh plodi, naj združi se za domovine čast; kar sejemo in kar nam obrodi, je nedeljena narodova last. Naj dela, kruha bo za vse roke, poštenja sonce sij nam v zadnji kot. Vsi živi naj se dneva vesele, naj dokonča obljub se trnjev pot! Potem kovači udarite jekleni takt, da spev naš preko mej nam zazveni; nas miroljubja druži večni pakt, za srečo ljudstva polje naša kri! Rudolf Juvan: Nekaj misli ob 30 letnici NSZ Sto in stoletja in še prej se je pred nami govorilo o človeških pravicah. Pri vseh narodih sveta je bilo hotenje po svobodi, napredku in socialni pravičnosti. Toda še pred 30. leti smo ugotovili, da ta ljudska volja ni prišla dovolj do izraza, ker je bilo predvsem delavstvo izpostavljeno največjemu izkoriščanju. Naš mali človek je bil suženj in odvisen od milosti vladajočih in od dobre volje onih, ki so si nagromadili velika bogastva na škodo delovnega človeka. Za težko delo je delavec prejemal le skromno miloščino. Dom našega delavca ni bil dom veselja in zadovoljstva. Otroci niso imeli zadostne hrane, ni bilo obleke, ker težko delo ni zadoščalo, da nasitiš in oblečeš vse, četudi so živo človeško bitje, kakor oni, ki žive v izobilju. Zaradi tega delo ni bilo tako spoštovano, kakor bi moralo biti, ker s še tako napornim delom nisi mogel ustvariti blagostanja. Eni umirajo v pomanjkanju — drugi pa uživajo vse zemeljske dobrote. Toda tudi v narodnem oziru smo čutili zapostavljanje. Slovenski delavci so bili preganjani in zapostavljeni samo zato, ker so bili sinovi slovenske matere. Ni torej čudno, da je naše delovno ljudstvo prišlo do spoznanja, da mora ono samo ozdraviti nezdrave in nevzdržne razmere, da mora samo najti pot iz te zadušljive atmosfere, da je delavstvo začutilo potrebo po samopomoči in samoobrambi — po svoji strokovni organizaciji. Do istega spoznanja pa so prišli tudi oni, ki so videli vso to krivico, zato stopili v krog teptanih in preganjanih in z njimi roko v roki vodili borbo za zmago pravice in resnice. Duševno in ročno delavstvo se je znašlo v enotni fronti. Iz tega neznosnega ozračja se je porodila NDO in kasneje NSZ kot nacionalna in socialna predstavnica in zagovornica našega delavstva. Rad se spominjam onih časov, stremljenj in idealov, nad, iluzij in bojev, razočaranj in zmag, vsega, kar je takrat raslo v moji duši, česar si upa mladost in kar dela mladost lepo in prijetno. Pa četudi je od takrat že nekaj desetletij, pa hočem v duši in glavi še vedno čutiti pomlad, hočem vedno občutiti radost na klitju novih idej, radost nad delom za vse, kar je v soglasju z vestjo in prepričanjem, veseljem nad bojem za dobro misel in nad sposobnostjo ne strašiti se zaprek in nevarnosti, globoko verovati v uspeh, nikdar ne prestati biti — optimist. Razumeti moramo, da je naša tvorna sila le v optimizmu. V svojo stvar moramo verovati,živo verovati in niti v sanjali ne smemo dvomiti v zmago. Kdor prične dvomiti, kdor se sam zastrupi z analizo in skepso, je izgubljen in ničesar ne doseže. Zaigral je še predno se je podal na pot, je že brodolomec predno se je ukrcal na ladjo. Napredek ljudstva je delo optimistov, skepsa in pesimizem prinašata razkroj in konec. Večja izobrazba — boljši človek! Ponavljajmo si te besede zopet in zopet, kajti v njih je ključ k pravemu socialnemu napredku. Najtežja revolucija je spremeniti samega sebe. V nas samih je zlo, a v nas samih je tudi rešitev. Kdor ima smisel za pravico in resnico, ne more postati slabič v ničemer in nikjer. Če nalagam sam sebi velike dolžnosti, tem večja je moja moralna pravica ne spregledati krivičnosti pri drugih. Zato smo v organizaciji in zato ima naša organizacija ne le značaj dela, marveč (udi borbe in taka mora tudi ostati. Toda rajši manj besedičenja in več dela. Podrobno, potrpežljivo in neprestano delo —■ le v tem je napredek. Napraviti program, kako naj bo čez sto let, ni tako težko, ker se izmika kontroli, kot pa napraviti program za jutri. Iz malih kapljic nastane potok in iz potoka reka. Cenimo somišljenike po resničnosti njihovega prepričanja in po vztrajnosti v malem, podrobnem delu. Kdor Vaclav Klofac Vaclav Jaroslav Klofač, ustanovitelj češkoslovaške narodne socialistične stranke in češkega narodno strokovnega gibanja. se tu ne izkaže, naj ne govori o velikem delu. Veliko delo je uspeh tiso-čev malih del. Nalog in dela je mnogo. Glavno je. da je vsak na svojem mestu, na tem za katerega se čuti najbolj sposobnega in da vsak vestno izvršuje svoje dolžnosti. Naj drug drugega ne ovira, marveč drug drugega podpira. Življenje si bomo napravili lepše, ako bo v nas dovolj dobre volje in odločnosti. prijateljstva in morale. Brez morale propade vsaka stvar in življenje brez morale, brez medsebojnega spoštovanja in ljubezni, ni vredno da ga živimo in brez teli lepih lastnosti bi propadlo tudi naše organizacijsko življenje. Iz preteklosti se učimo za bodočnost. Nismo še izvršili svoje naloge. Za popolno osvoboditev našega delavstva je potrebno še veliko resnega in stvarnega dela. Pri tem delu pa mora sodelovati vsak posameznik. Nihče naj ne misli, da mu bodo le drugi iz-kl esali pot v boljšo bodočnost. Vsakdo je dobrodošel pri skupnem delu za skupne velike cilje. Veliko je poslanstvo, ki ga imamo izvršiti, izvršili ga bomo, ako bo v nas'dovolj volje in dela. Z delom do »mage! h van Tavčar: Narodno-strokovna zveza združuje v svojih organizacijah nacionalne in napredne delavce, brez razlike, kateri nacionalni in napredni struji ali stranki pripadajo. Narodno-strokovna zveza sama po sebi ni politična organizacija in tudi ni sestaven del te ali one politične stranke. To tudi ne more biti, če hoče združevati vse napredne delavce. Poleg tega je pa celo koristno, da ima strokovna organizacija čim bolj proste roke, kadar votli socialne ali gospodarske akcije, ki so tipično stanovske, v tein primeru delavske, in ki bi bile zelo ovirane, če bi bile vezane na strankine statute in disciplino. Narodno-strokovna zveza je tedaj nepolitična in strogo stanovska organizacija, ki pa seveda združuje samo v eno smer opredeljeno delavstvo, ki ima enotne poglede na narod in državo, na socialna, gospodarska in kulturna vprašanja, v kolikor pridejo do izraza pri uveljavljanju strokovnega pokreta. Zaradi jasnosti naj še posebej ugotovimo: Narodno-strokovna zveza je svobodna strokovna organizacija, ki nima nad seboj nobenega jerobstva v tej ali oni obliki. Samostojnosti Narodno-strokovne zveze ne bi posebej poudarjali, ker je sama po sebi razumljiva, če se ne bi v delavskem tisku delile strokovne organizacije med svobodne in odvisne ter pri tem poudarjalo, da so samo gotovi sindikati svobodni. Odvisnosti Narodno-strokovne zveze od kogarkoli še nikdar nihče konkretno dokazati ni mogel. Kako bi bila"Narodno-strokovna zveza odvisna, če pa v vseh njenih akcijah odločuje le članstvo, to je neposredno na strokovnem pokretu zainteresirani delavci. Mislimo, da so v odvisnosti pri nas predvsem oni strokovni pokreti, ki so povezani s kompromisno dnevno politiko in s sklepi strankarskih organizacij. Takega strokovnega pokreta pa Narodno-strokovna zveza ni nikdar predstavljala. Rekli smo, da se v Narodno-strokov-ni zvezi združujejo narodni in napredni delavci. Prav je zato, da svoj nacionalizem in naprednost posebej označimo ter s tem podčrtamo ideje, ki vežejo članstvo Narodno-strokovne zveze. Ljubezen do naroda je živ studenec, iz katerega črpamo vso svojo moč in smisel do življenja, do vsega dela in udejstvovanja v družbi. Ljubezen do naroda ni odpovedljiv, hladno in razumno postavljen materialistični račun. Ljubezen do naroda mora biti nesebična in pripravljena na največje žrtve. Ker je naša ljubezen do naroda resnična in samo po sebi razumljiva, je ni treba obešati na največji zvon, ker o najtišjih in najglobljih čustvih človek nikdar kričavo ne razpravlja. Večno in brezpogojno mora ostati naše priznanje k narodovi skupnosti. Iz Naša pot te skupnosti se ne moremo nikdar izločiti in nikogar priznati, da je pomembnejši od nje. Zvezani smo z njo z življenjem in smrtjo. Ljubezen do naroda je tudi najjačja osnova za državo, ki je bila iz te ljubezni ustvarjena. Kakor pa od same ljubezni ne more živeti družina, ki je edinica naroda, tako od same ljubezni ne more živeti narod kot celota. Ljubiti narod se pra- vi delati zanj. Ustvariti moramo narodu socialne, gospodarske in kulturne dobrine, da bo lahko v zadovoljstvu in sreči živel. Zavračati moramo liberalno rodoljubarstvo in ga zamenjati z naprednim domoljubjem, ki nam nalaga, da skrbimo za vsakega poedinca, celo pa za tako številni stan, kakor je delavstvo. Skrb za srečo in zadovoljstvo vseh članov naroda, torej tudi za delavstvo, je samo po sebi umljiva, če pravilno pojmujemo ljubezen do domovine. V tej zvezi je nacionalnost za delavstvo ne samo etično, ampak tudi eminentno socialno vprašanje. Nacionalna skupnost se pa lahko uveljavlja le v demokraciji. Kako bi drugače tudi mogla priti do veljave volja vsakega člana naroda, ali celih skupin, ali stanov? Demokracija pomeni svobodo. V svobodi je razmah človeka. V razmahu raste človek, ljubi, sanja, se bori, dela, misli, skratka: ustvarja se človek. Seveda pa ni smisel svobode kaos ali anarhija. Težimo za svobodo forme in ne za svobodo svojevoljnosti. Masaryk prvi: Prava demokracija, utemeljena na ljubezni in spoštovanju do bližnjega in vseh bližnjih, je uresničevanje božjega reda na zemlji. Zgrešen je nacionalizem, ki zanika demokracijo. Vsaj s tem ubija svobodo poedincev naroda. Narod kot celota pa ni svoboden, če člani naroda tudi niso svobodni. In ideal vsakega nacionalizma pa je svoboda, kulturna in materialna. Važno pa ni samo, da se uveljavi demokracija v političnem pogledu, ampak mora demokracija prevladovati tudi v gospodarstvu. Prava in resnična demokracija je etično utemeljena le na uresničevanju ljubezni do bližnjega. Večni nauk o ljubezni do bližnjega pa uči, da ne stori nikomur ničesar, kar ne bi hotel, da drugi store s teboj. Želeti imam torej vsakomur najboljše. V tej želji za najboljšim je vsebovana nedvomno zahteva po socialni pravičnosti, na katero predvsem apelira delovno ljudstvo. Demokracija ne priznava gospodov, ampak voditelje našega gospodarskega in socialnega življenja in ne priznava izkoriščevalcev in izkoriščancev, ampak priznava le v vseh pogledih enakopravne člane naroda. Borba za socialno pravičnost ie v veliki krizi. Nastaja vprašanje, ali se naj borimo proti gospodarski in socialni neenakosti ali gospodarski in socialni bedi. Marksisti žele uničiti kapitalizem in postaviti na njegovih razvalinah nov kolektivističen svet, kjer ne bo izkoriščanja in ne razrednih razlik. Dokler so govorili marksisti o kolektivistični družbi le teoretično, so za svojo tezo lahko navduševali delavstvo. Danes ko pa imamo pred seboj živi primer sovjetske Rusije, vemo, da kolektivistična država ne pomeni sreče za narod. Še več: primer Rusije kaže, da kolektivistične države sploh ni mogoče ustvariti. Gospodarska in socialna neenakost je tudi v sovjetski Rusiji ostala še naprej. Še več: ostala je tudi gospodarska in socialna beda. Borba za kolektivističen svet je izzvala razredni boj, katerega nujna posledica je: diktatura proletariata. Ako se postavimo na napredno in resnično demokratično stališče, moramo odklanjati razredni boj in moramo biti ne samo proti meščanski, ampak tudi proti proletarski diktaturi. Nobena diktatura ne pomeni gospodarske in socialne odrešitve naroda. Primer sovjetske Rusije nam dokazuje, da kolektivistična uredba družbe ne more odpraviti socialne in gospodarske neenakosti. Brez individualne in svobodne iniciative si ne moremo predstavljati trajnega družabnega ustroja. Si,cer je pa to naraven pojav. Posebna sposobnost mora biti posebej nagrajena. Kakor pa ne sme biti nikomur omejeno njegovo delovno območje, tako pa v demokratični državi ne sme biti izkoriščanja posameznikov, ali celih skupin ali stanov. Svoboda individualizma se v nobenem primeru ne sme izrabljati v smeri gospodarskega in socialnega zasužnjevanja sodržavljanov. To tudi ni težko preprečiti, če je količkaj dobre volje in ljubezni do narodove celote pri tistih, ki so poklicani, da vodijo državno gospodarsko in socialno politiko. Proti gospodarski in socialni bedi se moramo boriti, proti gospodarski in socialni neenakosti pa nič manj odločno v toliko, kolikor povzroča izkoriščanje in ne dopušča vsem in vsakomur, da si lahko ustvari eksistenco, vredno kulturnega človeka. Borba proti bedi pa mora iti le po poti resnične socialne, gospodarske in politične demokracije, ki ima svoj izvor v zdravem nacionalizmu. Tega se morajo zavedati tudi vsi tisti, ki vodijo strokovne pokrete delavstva. Nal ose našega po Icrel Kdor razume vse različne pokrete med našim preprostim ljudstvom in kdor tega naduto ne prezira, ta ve, da je naše ljudstvo v mnogih ozirih daleč pred onimi, ki bi ga morali voditi. Narod sluti oz. ve, da mora danes zasledovati druge cilje kot pred leti. Njegov čut, njegovo prerojeno naziranje mu kaže nova pota v groznem povojnem času, ki nam je prinesel od vseh strani toliko materializma in demoralizacije. Zato zbira naš narod močne zaloge novega idealizma. In to je tisto ozračje, v katerem je mogoče očistiti sebe in preroditi z mnogimi predsodki in pogreški obremenjeni socializem. To mora biti tudi naloga našega pokreta. Samo politiziranje in stranka-renje ne bo rešilo nikogar in ne bo nikomur nič pomagalo. Novi socializem znači notranjo revolucijo po Ma-saryku; revolucijo v glavah in srcih. Novi socializem zahteva od človeka da zapre v sebi človeka «stare vrste* in postavi človeka «nove vrste». Naš človek more biti le ta, ki častno živi v duhu tistih misli, ki so nas združile v pokret. Nihče ni brez greha in nikogar ni, ki bi mogel reči — čist sem. Ljudje so nepopolna bitja — zato so tudi stranke in pokreti nepopolni. Vzgajajmo se torej — skušajmo se približati popolnosti. Kazati s prstom na druge — ne da bi videl sebe, se pravi posnemati farizeje. Naše javno življenje težko propada. Ubija se idealizem — ubija se vera v ljudstvo ter se širita nezaupanje in dvom. Kam to vodi? Zgodovina človeštva daje jasen odgovor. Moralni razpad je začetek konca. Če hočemo, da pride pri nas do ozdravljenja razmer, je treba, da je vsakomur v prvi vrsti zavarovana osebna čast, kakor je to na Angleškem. Današnji položaj je nevzdržljiv. Ljudje, ki so občutljivi, zapuščajo polagoma javno življenje, ker mrze surovosti in klevete tako, da bodo ostali nazadnje v javni borbi edino še trdo-kožci. Zmaga demokracije Nedavno je imel Roosevelt govor, \ katerem je ostro kritiziral diktaturo. Dejal je, da so v časih, ko' skušajo diktatorji potisniti kazalec časa nazaj s požiganjem knjižnic, z zatiranjem in izgonom znanstvenikov umetnikov, godbenikov, pisateljev in učiteljev in s cenzuriranjem novic, literature in umetnosti, dane nove naloge deželam, kjer še plamte baklje svobodne misli in svobodnega pouka. Knjige je mogoče sežgati in mesta opleniti, toda hrepenenje po svobodi neprestano gori v srcih prostega ljudstva. Zmagala bo demokracija potom demokracije in izobrazbe, ker nobenega naroda ni mogoče obdržati v večni ignoranci in večnem suženjstvu. „Nova pravda" mora v vsako poiteno narodno družino. Josip Vrjak: Smernice za bodočnost — ob 30 letnici NSZ V dobi tehničnega napredka, socialne delavnosti posameznika in organiziranih zajednic mora tudi delavska organizacija krčiti svojemu članstvu pota, po katerih se približuje delavstvo svojemu cilju. Dasi so pota različna, nam mora biti smoter popolnoma jasen. V vseh državah, v vseh stanovih nastajajo nove smernice, ki naj oblikujejo družbo ali posamezne člane družabne zajednice. Pred seboj imamo toliko idej in ideologij, da se v tem oziru že prav težko spoznamo; še težje jih je kritično -premofriti in pravilno presojati. Dasi je mnogokrat taktika na mestu, vendar mora imeti vsak organ iziranec in vsa njegova skupina enak in skupen nazor o vseh vprašanjih, v prvi vrsti o onem področju, ki spada v delokrog zatiranega delavčevega življenja in delovanja. V tem oziru je bila NSZ pred 30. leti in je še danes navezana na program, katerega je v dolgi dobi temeljito preizkusila in izpopolnila tako, da je z njim v treh desetletjih vzgojila, lahko rečemo, socialni tip človeka z močno kolektivistično' osebnostjo, v človeka moči in dejanj, v človeka samostojnega mišljenja, močnega v socialni zavesti in državni preudarnosti, v socialno pravičnega državljana ter koristnega člana delavske enote. Med delavst voin raznih struj in smernic je dandanes zlasti na socialnem področju vedno več novih predlogov za oblikovanje novega, boljšega človeka. Ker se ti načrti, predlogi in ideje deloma močno, da celo ekstremno nasprotujejo, mnogo delavstva niti ne ve, kaj je prav in kaj bi rado. Delavstvo je razkrojeno v,'razne delavske organizacije, velik del je tudi neorganiziran. Preveč je novih idej, po katerih hlastamo, bodisi zaradi novosti ali pa zato, ker so edine, za katere vemo. Kar pasivno prevzamemo od drugih za svoje ter smo do dne prepričani, da je edino pravilno in eksistenčno upravičeno, je zmota. NSZ je tekom 30-letnega delovanja spopolnjevala smernice svojemu cilju; po teh se ravna danes in je v njej organizirano delavstvo steber nacionalno zavednega, socialno pravičnega ter kolektivistično usmerjenega človeka. Dejanja govore — življenje uči. Za bodoče naj skuša NSZ preoblikovati družbo v smer, da ne bo posameznik videl samo samega sebe, temveč bo tudi upošteval sočloveka. Vsak človek mora čutiti človekovo osnovno vrednost. S tem bo spoznal tudi notranjo vrednost dela, računajoč z delovnim človekom; tako bo prenehala razlika med dvema vrstama ljudmi, med višjimi in nižjimi, med gospodujočimi in služečimi. Reorganizacija človeške družbe tiče predvsem preoblikovanja človeka in z njim vred gospodarskega in socialnega reda. Zavladala naj bi resnična socialnost, t. j. duhovna in gospodarska enakopravnost ter medsebojno upoštevanje in strpljivost. V novi človeški družbi naj bi prevladovali pravičnost in nepo-tvorjena socialna ljubezen. Preneha naj hotena krivičnost zaradi osebnih koristi in osebno podcenjevanje sočloveka. V tem pravcu želimo Narodno-stro-kovni zvezi novih nadaljnjih uspehov v boju za pravice vseh delavcev in nameščencev. Anton Brandner: Nekaj spominov na naš pokret v Trstu Na trst me vežejo najlepši spomini. Že Trst sam s svojo lego ob jadranskem morju in kot naj večje slovensko mesto- je mogočno- vplival name, mladeniča, ki sem se prvič podal v svet, predvsem pa razgibano narodno življenje, ki je kakor mogočen veletok potegnilo seboj vsakogar, ki v njem še ni docela zamrl čut pripadnosti do lastnega naroda. Skratka, Trst je plamtel narodnega navdušenjk, število slovenskih glasov je rastlo od volitev do volitev, šole so bile pretesne za slovensko deco. To življenje je tembolj vplivalo name, ki sem kot koroški Slovenec in član slovenskega omizja v Beljaku že doma okusil vse težkoče, ki se je z njimi boril naš prebujajoči se narod ob severni meji. Ko sem se po nasvetu rojaka Hoch-miillerja, ustanovitelja in prvega predsednika Zveze jugoslovanskih železničarjev podal leta 1909. v Trst, je bila Narodna delavska organizacija (NDO) že ustanovljena in v polnem razmahu pod predsedstvom dr. Mandiča, ki je kot odločilen govornik z njemu lastno spretnostjo znal vžigati in privlačiti delavske mase, ki so bile ogrožene po narodnem indiferentizmu tako imenovane mednarodne socialne demokracije. S tem, da se je slovensko delavstvo odtegnilo pogubonosnemu vplivu in delovanju tržaške socialne demokracije, ki so jo vodili Italijani in izkoriščali za svoje nacionalne težnje, je dobilo tržaško slovenstvo šele pravo oporo in trdno podlago, na kateri je gradilo z vso sigurnostjo svojo nacionalno stavbo-, kajti večina tržaškega slovenskega prebivalstva je pripadala delavskim slojem. V predsedstvu NDO so dr. Mandiču, ki je bil preobložen z delom na zadružno-gospodarskem polju in s svojo odvetniško pisarno, sledili dr. Sosič, dr. Kisovec in dr. Agneletto. Jaz sem se sprva udejstvoval v izobraževalnem odseku NDO, od I. 1912. pa kot strokovni tajnik. Kot tak sem bil v stal nem stiku s članstvom in lunkcionarji organizacije ne le v mestu, ampak tudi v bližnji in daljnji okolici (v Istri in na Goriškem), kjer je imela NDO svoje podružnice. Člani in zaupniki so bili kakor odborniki oziroma voditelji požrtvavalni in navdušeni ter so verovali v zmago po-kreta. Pokojni dr. Rybar se je kot član nadzorstva in kot državni poslanec z menoj udeleževal mnogih naših zbo rovanj, posebno agilen pa je bil dr. Kisovec in se mora smatrati, da je pod njegovim predsedstvom stopila NDO v drugo fazo svojega razvoja. Za naš pokret so se pričeli zanimati tudi na Štajerskem in Kranjskem. Na povabilo sem se udeležil tozadevnega zborovanja v Celju, večkrat pa sem bil v Ljubljani, kjer je tov. Juvan ustanovil in vodil na isti podlagi in z istimi cilji Narodno socialno zvezo. O pri liki nekega mojega govora na zborovanju NSZ v Ljubljani, v katerem sem se skliceval na moč slovanstva, je oblast NSZ razpustila. Navzoč seru bil na dveh kongresih narodnega delavstva, na katerih se je skušala dati po-kretu širša podlaga. Prvi kongres, ki mu je prisostvoval tudi br. Klofač, se je vršil v Trstu, drugi pa v Ljubljani. NDO je ves čas svojega obstoja bila hud boj predvsem s socialnimi demokrati, ki so ji nasprotovali povsod, kjer so čutili, da se majejo njihove postojanke. Boj je bil naravno na»j-hujši ob ustanovitvi leta 1908. Po vrsti se prihajale pod okrilje NDO stroka za stroko. Celo hišne in gospodinjske pomočnice so tvorile posebno skupino, ki je v ostalem sila živahno delovala. Ena najpoznejših strok, ki je prešla v. vrste NDO, je bila zidarska, za katero se je vršila huda borba ne le idejna, ampak tudi fizična, o čemer lahko priča prvi predsednik te skupine tov. Pregare, ki sva hodila skuhaj na zborovanja. Iz NDO je izšla tudi Zveza jugoslovanskih železničarjev. NDO je bila pomembna ne le v nacionalnem pogledu, marveč tudi v socialnem, saj je vodila več mezdnih gibanj in stavk proti delodajalcem, ki so hkrati bili naši narodni nasprotniki. Zlasti se je borila NDO za interese domačega slovenskega delavstva proti iinportiranju tujega delavstva iz Italije. Narodna borba je bila hkrati socialna in obratno. Za naraščaj je bilo preskrbljeno z ustanovitvijo Narodno-socialne mladinske organizacije, ki se je zelo uspešno in naglo razvijala. Ob izbruhu vojne sem za pok. juristom br. Požarjem vodil organizacijo jaz kot njen podpredsednik. Vsi člani te organizacije so bili usmerjeni slovansko in protiavstrijsko enako kakor češka nar. soc. mladina (vodja br. Špatny). Uspehi so se pokazali že ob mobilizaciji. Ker so nas oblastva zasledovala in ker je bilo tudi delovanje NDO onemogočeno, sem v poletju 1915 kot zadnji strokovni tajnik NDO zapustil Trst in odpotoval domov na Koroško, od koder sem bil istega leta na jesen pozvan v vojaško službo kot črno-vojnik. Na vprašanje ali in kakšne uspehe je obrodilo naše delo pri NDO v Trstu, nam najnazorneje odgovori mo- gočen majski pohod narodnega delavstva po tržaških ulicah leta 1914. torej neposredno pred svetovno vojno. Ta pohod z zastavami in godbo na čelu je kakor mogočna reka, ki se ji nič ne more upirati, javno pokazal moč in borbenost NDO, ki je uživala simpatije vsega slovenskega Trsta. Med potjo so bili na več krajih spopadi z Italijani, toda vse, kar se je pohodu zoperstavilo, se je moralo umakniti ali pa je bilo pogaženo. Tak pohod je bil v načrtu tudi v Gorici o priliki izleta NDO iz Trsta, a ga je oblast prepovedala, ker so italijanski časopisi zagnali divji krik. Naše zavedno slovensko delavstvo v narodnih vprašanjih istih misli, kakor ostalo slovensko meščanstvo Trsta, za njim pa mladina s še radikalnejšimi pogledi in zahtevami, tak je bil naš položaj v Trstu, ko nas je zalotila vojna. Na tem dejstvu ničesar ne izpremeni zahteva po politični osamosvojitvi narodno-socialnega po-kreta, ki se je pojavljala od strani mlajše struje. Kaka bi bila naša bodočnost, če bi nesrečni zaključek vojne ne odtrgal od nas naj zavedne j šega dela našega naroda, ni težko uganiti. Toda seme, ki je bilo v Trstu pred 30.leti uspešno zasejano, klije v Jugoslaviji dalje in dozoreva v nar. soc. strokovnih organizacijah. Demokracija izhodišče reda, pravic in zadovoljstva —k Najznačilnejša osnova demokracije je spoštovanje človekovega dostojanstva in spoštovanje človeka kot poedinca, skupino in ljudstvo, ki tvori narod. Demokracija zahteva, da bodi vladna oblast po ustavi v rokah vsega ljudstva, kot politična smer pa je težnja v tem, da se čim širši sloji udeležujejo pri državni zakonodaji in upravi. Odnos demokratične vladavine do ljudstva je najmoralnejši, vlada je le administrativni organ, ki zastopa poverjene ji koristi ljudstva. V pravi demokraciji živeče ljudstvo dobi možnost za medsebojno lojalno pretehta-nje vseh ljudstva se tičočih vprašanj in odobritev v taki obliki, da čim pravičneje služi celoti kot socialni družbi. Le v pravi demokraciji je mogoče uveljavljati razna naziranja in ideologije, ker pozna demokracija ne samo osebno svobodo, marveč tudi svobodo duha, svobodo prepričanja in uvel javi janja. Pri ncip demokracije leži pač v tem, da vsak posameznik na enak način sodeluje pri upravljanju kolektivnih interesov. Le v demokratičnih družbenih odnosih je možno visoko razviti zavest posameznika in ljudstva do dolžnosti in odgovornosti. V Evropi je dala pobudo za demokratično ideologijo francoska revolucija, katere voditelji so vrgli v svet geslo: «o enakosti, svobodi in bratstvu, », ki je prodrlo preko vseh meja evropskih držav do najoddaljenejših kmečkih koč. Od takrat pa do danes se bije boj za uveljavljenje demokratičnih načel, kot izhodišče reda, pravic in zadovoljstva. Klic po uveljavljanju demokracije je danes tem bolj potreben, ker se pred našimi očmi razvijajo dogodki, ki tirajo človeštvo v nesrečo, ki bi se nikdar ne porajali, če bi vladal obzir do človeštva kateregakoli naroda. Mi Jugoslovani smo po veliki večini rojeni za demokracijo in nas peščica drugače orijentiranih ne sme spraviti iz ravnotežja in v resignacijo. Bratski češkoslovaški narod s svojo demokratično ustavo in vlado dopri-naša danes na žrtvenik demokracije težke žrtve, kolikor se tiče osebne svobode in svobodnega javnega udejstvovanja ljudstva in skupin, ki tvorijo državen narod. Vse to bi lahko izostalo, ako bi se oprijeli drugega načina vladanja, kakor ga imajo na primer njeni sosedi. Cehoslovaki tega ne store in ostanejo pri svoji demokratični vladavini, zato ker so samo na tej osnovi dosegli svojo državno in narodno samostojnost in svobodo. Zato jih občuduje ves svet in dve tretjini Evrope sočustvujeta z njimi samo zato, ker kljub težkim izpadom sudetskih Nemcev ostanejo dosledni svoji demokratični ideologiji. Avtoritarna oblika vladanja ne pozna svobode, ne dostojanstva posameznika ali skupine. Tak režim ne odreka ljudstvu samo svobode in dostojanstva, marveč tudi vsako možnost za samoopredelitev. Pri takem vladanju je nemogoče razviti politične in kulturne zavesti poedinca in ljudstva, kar ima za posledico propadanje kulturnih vrednot in vodenja v barbarizem. Mi Jugoslovani se ogrevamo za demokracijo, dobro vedoč, da je le v demokraciji spas malega človeka v družbi, ki kot enakopravno bitje lahko doprinaša svobodno in brez ovir svoje sposobnosti in pristnost za koristi ljudstva, da bo srečno. Če bo srečno ljudstvo, bo srečen tudi mali človek. Le pot demokracije vodi nas in vse Slovane k sreči in blaginji. K napredku Napredek je mogoč le tam, kjer ljudje nimajo strahu pred resnico, kjer se slika življenje resnično tako, kakršno je. Zgodovina je učiteljica človeštva, vendar se zdi, da se ogromna večina človeštva iz zgodovine ni ničesar naučila, sicer bi se ne dogajale stvari, kakršne se dogajajo. Človeštvo se pač vrača k starim napakam. To bi ne bilo nikdar mogoče, ako bi se kolektivni človeški duh iz zgodovine kaj naučil. Naši potomci, ki bodo pisali zgodovino naših dni, bodo našli med kruto sedanjostjo in srednjeveško preteklostjo neverjetno podobnost. Razlika se bo našla samo v tem, da se je šlo v srednjem veku za verske dogme, danes se pa gre za politične. Danes se uvaja politične dogme s tiskom, ki ureja in vodi javno življenje. Naloga tiska je, da naj bo verno in nepokvarjeno zrcalo vsega, kar se v svetu dogaja. Dolžnost tiska je, da pove ljudem čisto resnico-. Zato pa rabi tisk svobodo, ako- hoče biti oko in uho sveta. Zaradi tega bi moral biti tisk predstavnik javnega življenja in mišljenja, zastopnik vseh novih idej, želj in pravic naroda in njegov najožji sodelavec. Wi*i Obrt in industrija Kakor vemo, je moderna industrijska proizvodnja izražena s stalnim naraščanjem veleobratov. Direktna posledica tega razvoja je poudarjenje obrtniškega vprašanja, ki se velikokrat uvaja kot nasprotstvo vprašanja industrijske proizvodnje. Popolnoma nepravilno je gledati na obrtniško vprašanje kot na stanovsko vprašanje. Naša organizacija vztraja na načelu, da mora obrt uspevati edino v prosperiteti gospodarske celote. To pomeni, da vse uredbe, ki bi enostransko podpirale obrtništvo na škodo katerekoli druge stroke, bodisi poljedelca, industrije ali konzumenta, kvarno vplivajo tudi na obrtništvo. Sploh pa vse uredbe, ki imajo ustvariti monopol ali delni monopol gotove obrti, škodujejo interesu ostalih obrti. Tudi v industrijski proizvodnji je nujno pregledali resnični razvoj, ki nam .pokaže, da industrija ne ubija obrtništva, temveč povzroča zaradi svojega nastanka in razvoja to. da nastane cela vrsta novih obrti. Tako je sicer avtomobilska industrija bila vzrok, da so izginili izvoščki in prevozniki, toda izvoščki in prevozniki so prešli sami k motorizaciji in danes je veliko več taksijev, kakor pa je bilo nekdaj izvoščkov s konjsko vprego. Poleg tega pa je vpoklicala ta industrija v življenje celo vrsto novih obrti. mehaničnih delavnic v svrho popravila, čistilnic, prinesla je veliko dela tapetništvu in vpoklicala je v življenje celo vrsto novih cvetočih gostilniških obrti. Razen tega je povzročila velik razvoj gumarske industrije, dala vzpodbudo različnim cestnim napravam, katere vpokličejo v življenje kamenolome, obrate za pro-izvodjo katrana, umetnega asfalta itd. Zato je povsem ta trditev, da industrija uničuje obrt, nepravilna in jo je treba jemati bolj kritično. Tam, k jer je mogoč prehod od ročne proizvodnje v strojno proizvodnjo, kakor n. pr. pri čevljarstvu — bi bil vsak boj obrti 7, industrijo brezuspešen. Drugače je to pri osebnih službah, katere nikoli ne morejo biti zindustrializirane (brivec, tapetnik), toda tudi pri teh obrtih odpade industrializacija. ker odloča ročno delo. kvaliteta, kjer tu ne gre za gromadno poizvodnjo, temveč za specialno izvršitev. Pravilna obrtniša politika mora te momente razumeti. Protežirati obrtništvo na škodo gospodarske celote, pomeni brzdati njih zdrav razvoj. Uspeh, ki je dan momentano generaciji. tembolj obremenjuje bodočo generacijo. Moderna obrtniška politika ne teži torej k monopolni zaščiti na škodo ostalega razvoja, temveč za podporo kvalitativne proizvodnje. Zato je velike važnosti obrtniško šolstvo in strokovna 'vzgoja obrtništva. Naravno je, da moramo skrbeti, da bo moglo obrtništvo konkurirati z malo industrijo. To je jako lahko v obrtniških društvih. katera si lahko na lažji način priskrbijo potrebne stroje in da tako dajo svojim članom surove izdelke v nadaljnjo kvalitativno izvršitev. V konkurenci z industrijo morejo rokodelci tekmovati edino, če si prisvojijo industrijsko metodo in pri tem poudarjajo kvaliteto. Če se govori o racionalizaciji, se ne sme pod tem pojmom razumeti samo tehnično racionalizacijo obratov, it. j. predvsem nadomestilo ročnega dela s strojnim in odstranjevanje nepotrebnih izgub v proizvodnji. Racionalizacija je temeljno gospodarsko načelo napredka, zato jo moramo uveljavljati povsod, ne samo v proizvodnji, temveč tudi v ditrubiciji in administraciji. Racionalizacija je škodljiva, če je nje namen le čim večji dobiček podjetnika. Racionalizirati je nujno iz višjega stališča narodnega gospodarstva, vse umestne člene je treba med seboj povezati tako, da si ne bodo nasprotovali, tako da bi racionalizacija ne bila nacionalizacija. Predvsem je nujno racionalizirati racionalno. Biti proti racionalizaciji pomeni biti proti tehničnemu in gospodarskemu napredku. To bi lahko morda napravila država, ki je izolirana od ostalega sveta in ki ni odvisna od uvoza surovin in izvoza produktov, toda tega ne more napraviti država kakršna je J ugoslavija, ki mora vedno računati s konzumenti vsega sveta. Če racionalizira svet. moramo tudi mi, če nočemo. da se ne znajdemo v krizi in pogubi s svojo narodno produkcijo. Potrebno pa je, da se racionalizira smotrno. Predvsem je nujno, da bi se prizadevali izločiti iz narodnega gospodarstva nepotrebnih izgub. Nikakor ne smemo pojmovati racionalizacijo kot tehnično izpopolnjevanje, temveč moramo videti v njej to, kar v resnici je, namreč razumno ureditev produkcije, prometa, ditribucije itd. Ker posega tako globoko v gospodarske in socialne razmere, zahtevamo, da bi bila racionalizacija izvajana iz višjega in enotnega gospodarskega stališča. Da bi bilo mogoče zanesljivo slediti gospodarskemu razvoju, je nujno postaviti posebni urad za preiskovanje in določanje konjunkture, ki bi s pripadajočimi statističnimi in javnimi uradi predstavljal funkcijo gospodarskega barometra. Temu uradu pa mora biti zagotovljena popolna neodvisnost od zunanjih vplivov. Zaščitna carina industrijske pi-o-dukcije je dopustna edino tedaj, če ima vzgojni smoter. Mi smo .prepričani, da teži razvoj k mednarodni delitvi dela. kateremu so visoke carine zapreke. Zato odločno zastopamo stališče svobodne mednarodne trgovine. Carinske uredbe se hočejo obdržati le tam. kjer razen omenjene vzgojne tendence — morejo zagotoviti temeljni razvoj produktov, ki so za obstoj države neobliodno potrebni zlasti predmetov, ki služijo v obrambo domovine. V borbi proti stroju Borba delavstva daje v prečnem prerezu sliko koncentričnih krogov, ki rastejo takole: borba za mezdo, borba za delovni čas, borba za podr-žavljenje industrijskih obratov, borba za pretvoritev mezde v dividendo, borba delovnega razreda s parlamentom in na koncu borba najmočnejše razredne organizacije za državo. Da povsem razumemo te pojave, moramo podčrtati dva osnovna biološka spoznanja. Prvo spoznanje je to, da življenje na zemlji sestoji iz dveh temeljnih slojev. Temeljni sloj je rastlina. Ta ima dar presnavljanja anorganske materije v organsko. Ona je sposobna, da uživa, da je zemljo. Žival (drugi temeljni sloj) tega daru nima. Žival je parasit rastline. Če bi žival in rastlina izginila, bi človek umrl od gladu, ker nima sposobnosti, da bi asimiliral anorgansko materijo. Torej je edina prava industrija človeka obdelovanje zemlje. Drugo spoznanje je, da so stroji in vse orodje pripomočki telesnih orga- nov človeka. Ti stroji niso izrastli iz človeškega telesa, temveč so projicirani iz človeškega mozga. Niso zra-ščeni s človeškim telesom, ampak so sestavni del kolektivnega človeškega organizma. Veleindustrija, ki je v prvi vrsti vezana na belo raso, je s katastrofalno hitrostjo, iztrgala cele sloje ljudstva iz vasi. od obdelovanja zemlje. Ustvarila je sužnje strojev. Gigantski štrajki delavcev so bili in so posredni in nezavedni poizkus vrnitve k zemlji. k obdelovanju polja in obenem neposredni in zavedni upor proti sfro-jem. Obdelovanje polja je edina vitalna industrija. Vzemimo Anglijo — ona mora vsako leto zaposliti novih 250 tisoč delavcev. In ni čudno, da so mnogi trdili, da bo angleški narod postal «narod kulijev». In zato vsak čas vzvalove množice z vzklikom: nazaj k zemlji. Zahtevale niso samo vrnitve k polju, temveč tudi vrnitev k ročni industriji. Pro- glašale so urbanistično koncentracijo, lcomercijalno ekspanzijo in eksploatacijo kot zlo in kot ničevo. Sanjale so o obnovitvi vasi. Toda te čeprav močne in zdrave krike je polagoma prevpil hrup, zadušil jih je ropot modernih tovarn. Dedščino teh krikov je prevzel štrajls. V vsakem Štrajku je ena najvažnejših komponent instinktivni odpor človeka zoper nesistematsko, brezglavo in zločinsko pomnoževanje strojev. Mimo nas beže slike razvoja stroja: — kako se je stroj rodil — zagrabil v svoje klešče človeka — in ga ponižal v sužnja ... Modro nebo je počrnelo od sajastih lis — in ne samo nebo, tudi človek, — njegovi domovi, roke in obraz, deca in duše delavca so polne pekočih saj —. Mladina je vržena v fabrike, obrt- nik je vprežen v stroj, otroci oropani doma — dom jim je tkalnica, rudnik in plavži. .. Še okrog leta 1840. je bilo v bombažnih tvornicah zaposlenih 5% otrok izpod 12 let — izpod 18 let pa 50%. Toda napori človeka, da se osvobodi strojev, so rodili uspehe šele po letu 1850. Doseženo je malo — boi-ba in napori te osvoboditve pa trajajo še danes. Industrializem ni zadel človeka kot strela z jasnega neba. Njegovi prsti se spuščajo k človeku počasi — ali k vsakemu —. Stroj je grabil človeški materijal in ga gnetel v nezavedno maso. Toda ta masa se je v poslednjih 70. letih organizirala in končno jasno in odločno napovedala takšnemu stroju borbo na življenje in smrt... Tamburaš ki zbor NSZ j Ko so naši voditelji pred tridesetimi leti ustanovili v Ljubljani takratno N DO, so takoj, pravilno razumevajoč želje in potrebe mladine, ustanovili tudi dramatični, pevski in tamburaški odsek. To se pravi: NDO ni hotela biti samo strokovna organizacija, temveč je stremela takoj od svojega postanka za čim večjo in popolnejšo izobrazbo svojih članov. Prirejali so predavanja in sestanke, na katerih se je vzgajala mladina v strogo narodnem, jugoslovanskem duhu. Imeli so tudi čitalnico. Poleg knjig, to se pravi: dobrih knjig, je glasba sredstvo, s katerim si človek oplemenituje duha. Vedno se je našlo dovolj ljudi, ki so imeli veselje in tudi talent za to ali ono panogo glasbe. Vsi ti ljudje so se zbirali v prostorih NDO in v kasneje usta- niso. in so bili — navdušeni. To je bil triumf! Za tem koncertom, ki ga lahko smatramo kot višek dotedanjega tambu-raškega udejstvovanja in tehnične možnosti sploh, je prišlo iz nerazumljivih razlogov do počasnega razsta-janja, ki je neizogibno vodilo v agonijo. Po tej dobi ne zabeležimo nobenega znatnejšega uspeha. To je trajalo* vse do razpusta «Bratstva». Njegovo zapuščino je prevzela NSZ. To je bilo v času, ko je svetovna gospodarska kriza dušilci in tiščala k tlom še tako močne duhove. Brezposelnost, znižanje plač in podobno ni moglo razžariti prejšnjega življenja. Nastajali so novi problemi, zavladal je egoizem brez primere; vsak se je boril za košček kruha, in popolnoma naravno je, da se nihče več ni zme- novljenem «Bratstvu». Vsakdo pa ne more biti Paganini ali Padarevski, to je jasno. Za te ljudi je bila kot nalašč ustvarjena — tamburica. Instrument, ki že po svoji zgradbi najbolje odgovarja čutu preprostega ljudstva. Je lažji od vseh tako imenovanih «sa-lonskih> instrumentov, ki pa, z do-voljno vajo seveda, nudi igralcu prav toliko možnost tehničnega razvoja, in z njim obenem tudi prav toliko glasbenega užitka. Takrat se je razvilo družabno in glasbeno življenje, ki je obetalo mnogo lepih sadov, pa ga je, na žalost, pretrgala naj večja norost, ki si jo je kedaj izmislil človek — svetovna voj na! Po vojni je bilo zopet «Bratstvo» — poleg drugih tamburaških društev, ki so tedaj poganjala iz tal kot gobe po dežju —, ki je prevzelo iniciativo v svoje roke. Tedaj se je tudi pokazalo, da tamburica, še danes tako omalovaževan instrument, niti zdaleka ne zasluži prezira, ki so ga nasprotniki najčešče izražali s pridevkom — «ci-ganska» glasba. , se sprehajal po prehodih v Lucerni, vlekel na uho glasove radija, ki so prihajali iz trgovin z radijskimi napravami. In pobiral cigaretne ogorke. Čim manj je jedel, tem več si je želel kaditi. (Dalje prihodnjič.) PROSLAVA 30LETNICE NARODNE STROKOVNE ZVEZE DNE 3. SEPTEMBRA 1938 V DVORANI DELAVSKE ZBORNICE Sodelujejo: operna pevka gdčna. Valerija Hey balova, konzerva-torist in operni pevec g. Friderik Lupša, operni kapelnik g. dr. Danilo Švara, pevsko' društvo «S a v a» pod vodstvom g. Franca V e n t u r i n i j a, tamburaški zbor NSZ pod vodstvom kapelnika tov. Alojzija Karmela, tov. Milan Vozelj in tov. Jože J e r o m. 1. Nagovor. 2. D. Zehetner: «V pečini», uvertura. A. Karmel: «Venček slovenskih narodnih pesmi», izvaja tamburaški zbor NSZ pod vodstvom kapelnika tov. Alojzija Karmela. 3. «Naša borba». «Drejčnik Andrej govori», recitira tov. Milan Vozelj.. «Balada», recitira tov. Jože J e r o m. 4. Smetana: arija Marinke iz opere «Prodana nevesta». Puccini: arija iz opere «Bolieme». Pavčič: «Pastirica», poje operna pevka gdč. Valerija Heybalova, pri klavirju g. kapelnik dr. Danilo Švara. 5. Venturini Franc: «Vsejal sem nageljne in rože», «Kam», «Zvezde žarijo pokojno», «Vojaška suknjica», «Ptičja svatba», poje pevsko društvo «S a v a» pod vodstvom pevovodje g. Franca Venturinija. 6. Puccini: arija iz opere «Boheme». Smetana: arija Kecala iz opere «Prodana nevesta», poje operni pevec g. Frid. Lupša, pri klavirju g. kapelnik dr. Danilo Švara. 7. Mravec: «Iz narodnega vrta», potpuri, Verdi: «Trubadur», izvaja tamburaški zbor NSZ. PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA IN PLES uma, svobodnih nazorov, in zato — zdravo! «Neto»: Iz vaših vrslic veje gotova samoniklost. Ste človek lastnih nazorov, in ki imate baš zato svoj prav. Zato le s težka najdete uravnovešenje s svojo okolico. Radi kljubujete, saj imate precej oster jeziček. Ne trošite svoje energije v dlakocepstvu! Na svojo osebo veliko daste, celo preveč. Prevzetnost pa škodi, kakor veste. Zelo vam prija dominiranje. Umetniški čut in stvariteljski talent vam je dan. Mislec ste dober in imate dar opazovanja. Isto tako dober spomin! Po notranji lepoti je pri vas viden nagib k idealizmu. Vaše delovno področje je tehnika, zdi se mi, za specialna in precizna dela. Kljub vašemu trenutnemu neugodju ste vendar precejšen optimist. In to je dobro. — Vobče ste pa človek posebne vrste! Kaj hočemo: sto ljudi, sto čudi! Pozdravljen! Akademiia sokolskih prvakov Tekmovalna akademija sokolskih mednarodnih tekmovalcev in tekmovalk, ki se je vršila v Ljubljani, je bila res svojevrsten dogodek ne samo za sokolsko, temveč tudi za najširšo publiko, ki je vidno zadovoljna sledila nadvse zanimivim tekmovalnim nastopom, ki so bili skrbno pripravljeni. Akademija je pokazala, da je število dobrih telovadcev res veliko in da se nam ni treba bati bodočih mednarodnih tekmovanj. Prvi med tekmovalci je bil br. Mal-narič Janez, član ljubljanskega Sokola, prva med tekmovalkami pa s. Sket Milena, članica Sokola I. „Grafolog“ Nove Pravde Napiši s črnilom najmanj 15 vrstic na nečrtanem papirju, in naš tov. grafolog ti bo odgovoril glede tvojega značaja v tej rubriki. Poslužiš se tudi lahko šifre. Vse dopise je nasloviti na podružnico NSZ Jesenice pod šifro: «Grafolog». «Partinski»: Skromen in preprost značaj ste! Otrok narave! Osobito volja in veselje do dela sta pri vas močno izražena. Le škoda, da si o svojem življenjskem cilju in smernicah še niste povsem na jasnem. V svoji preteklosti ste doživeli mnogo razočaranja. Pa tudi sedaj vaša življenjska pot ni docela sigurna. Duševne borbe in težke depresije so pri vas dokaj opazne. Morebiti ste baš zato postali bolj vase zaprt in napram družbi rezerviran. Bodite malo bolj samozavestni, strp-1 ji vi in ljudomili, saj pod vašo na zunaj bolj trdo skorjo bije — dobro in socialno srce. In tudi precej smisla imate za duhovno lepoto. Vendar moj nasvet vam pa je, da odslej presojate svet in družbo po tem, kakršna sta, jie pa, kakor bi morala po vašem mišljenju biti! Mar ni prav tako? No, vidite! «Joso»: Inteligenten, duševno razgiban in podjeten fant ste. Mnogo imate smisla za duhovno lepoto, in polagate tudi važnost na zunanjo formo. Živahen temperament ste, in to v mišljenju in dejanju. V družbi rabite prostor zase, t. j. prija vam vidno mesto, in da imate povsod vi — zadnjo besedo. Vaša energija vas vzpodbuja stremeč k cilju, vaš egoizem pa k uresničenju vaše tihe želje po neodvisnosti in udobnosti v življenju. Z ozirom na vse to, in ker posedujete tudi dobršen kos optimizma in častihlepja, sklepam, da si boste znali ustvariti svojo eksistenco. Potrebno pa je, da odslej bolj brzdate svoj nagib k lahkomiselnosti in sanjarenju. Radi si zidato gradove v oblake in se ozirate nazaj v preteklost, kjer kraljuje spomin na ljubezen... Splošno vzeto ste pa simpatičen fant, bistrega Verjamete ali ne? — da se zavaruje mir, morajo države povečavati oboroževanje na kopnem, na vodi in v zraku, — da bo mir v ulici, kjer stanuješ, potem takem le, če boš imel žepe polne granat, — da dobiš za pozdrav «Bog živi» sto dni odpustka, če pa pozdraviš z «Zdravo», zgubiš pa posvečujočo milost božjo, — da moraš v ljubljanski bolnici čakati po sedem ur, dokler si sprejet v bolnico, — da je v Ljubljani na vidiku zopet velik kulturni škandal, in sicer, — da bodo morali, če bo šlo tako naprej, zapreti ljubljansko dramo, — da bi bilo dobro, ako bi bilo dovoljeno brez kazni kaznovati ljudi, ki so tega krivi, — da je glava brez misli kakor trdnjava brez posadke, — da so priredili v avstralskem mestu Wintome loterijo, katere glavni dobitek je bila 20leti;a lepotica kot nevesta. Hm! — da se bodo mandati za prihodnje volitve dobili na javnih dražbah, — da je uporaba metle v nekaterih političnih uradih najstrožje prepovedana zato, ker ima strah velike oči, — da je nekoč rekel nek Slovenec: «Vesel sem, da še smem plačevati davke, ko je odštel zadnje pare, — da so si morali dati povečati želodce tisti politiki, ki se posebno udejstvujejo v narodnem delu, — da se bo vsled velikega političnega udejstvovanja moral urediti čas za popravilo korit, — da bodo morali nekateri politiki na zahtevo volilcev* obleči ženska krila, Zmagala bo demokracija in k njeni zmagi prispeva tisti, ki je naročnik „Nove Pravde". Ljubljanici velesejem Kakšne so olajašave za obiskovalce jesenskega Ljubljanskega velesejma v inozemstvu? Na podlagi velesejmske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji, pa tudi jugoslovanski konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 12. septembra, brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: v Nemčiji 25%, v Bolgariji 50%, Grčiji in Madžarski 25%, Italiji 30%, Poljski 33%, Rumuniji, Češkoslovaški, Franciji in Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane do meje brezplačno. Pravni svetovalec Vprašanje: Kako izračunam letni zavarovani zaslužek? Bil sem zavarovan od 1. 2. 1937 dalje do nezgode v 8. mezdnem razredu. Ponesrečil sem se 30. 8. 1937. Odgovor: Zavarovani ste bili, ako so vaši podatki točni, 212 koledarskih dni ali 181 delovnih dni v 8. mezdnem razredu. Zavarovana mezda v tem razredu znaša 24 din. Ta se pomnoži s številom 300, kar da znesek 7200 din in to je Vaš zavarovani zaslužek. Praktični nasveti Kozarce, ki so beli od slatine, hitro umiješ z vodo, kateri prideneš nekaj kisa. Ako dobiš na roko smolo, jo najlažje odstraniš, ako namažeš roke s svinjsko mastjo in nato opereš z vročo vodo. Samo' z vročo vodo ali bencinom. ne opraviš ničesar. Surovo šunko shraniš najbolje v peči, v kateri se ne kuri. Skozi dimnik dobiva dovolj zraka, a muhe ne morajo do nje. Za smeh in kratek čas Zakaj toži? — Vi torej tožite svojega moža, ker je dvignil roko nad vami. — Ne, ampak zato, ker jo je spustil name. Ali ste? — Ali ste praznoverni? — Zakaj vprašujete? — Zato, ker ste moja trinajsta zaročenka. Odločba banske uprave VI. No. 1304/12. Veljavnost kolektivne pogodbe z dne 15. julija 1938, s katero se je v smislu § 5. zakona o zaščiti delavcev ter § 209. obrtnega zakona uredilo delovno razmerje stavbenega delavstva za več ko polovico podjetij te stroke ter za več ko polovico delavstva te široke, zaposlenega na območju dravske banovine, se razširja na vso stroko v vsem območju dravske banovine. Ta kolektivna pogodba velja torej za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studenčarje, tesarske mojstre ter pooblaščene inženirje te stroke. Razširitev veljavnosti kolektivne po- godbe se je odredila glede na določila čl. 14., odstavka (1), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni štvu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avg. 1938. Ban: dr. Natlačen s. r. Razglas. Krajevna Bratovska skladnica na Jesenicah sporoča: za mesec september 1938 se odreja sledeči vrstni red' zdravniške službe ob nedeljah in na praznik, ki velja za vse družinske elane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 4. septembra g. dr. Čeh Milan, 6. septembra g. dr. Tancar Avguštin, 11. septembra g. dr. Čeh Milan, 18. septembra g. dr. Tancar Avguštin, 25. septembra g. dr. Čeh Milan. Vabilo na Slavnostni delegatski zbor Narodne strokovne zveze ki se bo vršil v soboto, dne 3. septembra 1938 ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. Dnevni red:*' 1. Otvoritev in naznanila predsedstva 2. Poročilo verifikacijskega odseka 3. Poročilo centralnega tajnika 4. Poročilo strokovnega tajnika 5. Poročilo centralnega blagajnika 6. Poročilo nadzorstva 7. Volitve: a) Izvrševalnega odbora b) Upravnega odbora c) Nadzorstva 8. Sprememba pravil 9. Zakl juček. Pri vstopu v zborovalno dvorano je oddati legitimacijo, ki mora biti opremljena s podružničnim ali društvenim žigom in označenim delegatom. Brez vabila vstop v dvorano ne bo dovoljen. V L j ubij a n i, dne 20. avg. 1938. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze: Rudolf Juvan, 1. r. Žmavc Pavel, 1. r. predsednik. tajnik. Iz uredništva Ve tovariše dopisnike in člane NSZ vljudno obveščamo, da sefredakcija lista zaključi vsak torek ob 6. uri zvečer. Po tem času dospeli dopisi se iz teh ničnih in materijalnih razlogov ne morejo več upoštevati, ter so namenjeni šele za prihodnjo številko. VarČujte in kupujte vse za pisarne, Solo in dom, kakor tudi tehnične predmete in potrebščine za potovanje pri IV. BONAČ LJUBLJANA nasproti glavne pošte Prvovrstna nalivna peresa in lepa darila! ClCl BHBBBHHnHHHI Kmetska posojilnica. ljubljanske okolice, reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 18 Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4% vloge proti odpovedi po 5°/o Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle — Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi. v Ljubljani.