GLAS SLOVENIJElVSEM SLOVENCEM V DOMOVINI SLOVENIJI IN PO SVETU NAŠE TSKRENE ČESTIKE IN SPOROČILO ...Če bi Slovenija klonila in če bi Jugoslovanska armada uspešno zasedla mejne ...Vojna v Sloveniji je povzročila med prehode ter letališča, bi bil to dokaz, da ie vsemi nami (avstralskimi Slovenci) precej mogoče s silo preprečiti pravico naroda do nemira, obenem pa nas je vzpodbudila k samoodločbe... Države se rojevajo v krvi. Tudi 7nhtpvnim -ikriii™ Sloveniii to. žal. ni hilo nrihranirnn zahtevnim akcijam... Sloveniji to, žal, ni bilo prihranjeno... Janez Janša "Premiki' S.G. "Slovensko Pismo" ritorialci in policisti so pri obrambi svoje : in najbližjin zavestno izpostavljali svoja Mnogi teritorialci in domovine " J J življenja, žrtvovali pa so jih: Jernej Molan, Franc Uršič, Peter Petrič, Edvard Peperko, Vinko Repnik, Stanko Strašek, Robert Hvale, Bojan Stumberger in Željko Ernoič. Desetdnevna vojna v Sloveniji je terjala tudi civilne žrtve. Ob tretji obletnici naše tople misli! Naj počivajo v miru! POMEMBNI DATUMI JUNIJ 26. junij JLA napade Slovenijo ZAČETEK DESETNEVNE VOJNE *25/ 1991 - Dan državnosti RS *26/1991 - Napad Jugoslovanske armade na Slovenijo, začetek desetdnevne vojne *27/1991 - ustanovitveno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani; iz Avstralije petnajst delegatov BITKA ZA SLOVENIJO se prične tudi v Avstraliji: svojo najpomembnejšo vlogo odigrajo SSK Avstralska slovenska konferenca in njeni Slovenski narodni sveti v Sydneyu, Melboumu, Canberri, Queenslandu in Adelaidi... v avstralskih medijih intervjui s Slovenci ... pišejo se pisma, izdelujejo plakati, transparenti, zastave... vrstijo se demonstracije, komemoraciie m molitve, obiski pri avstralskih politikih ... pristopi se k denarni nabirki za Slovenijo; rodni domovini podarimo 266, 875.00 avstralskih dolarjev... Je boj Slovencev danes dokončan? Priznana nam je narodna država, in dasi svet" jo le težko priznava, je danes njen resnični rojstni dan. Premnoeokrat je bil naš boj izdan, zaman hila nam pot v prostdst krvava: še zdaj se zlodej z nami poigrava, nas v sponah rad zadržal bi Balkan. In včndar davni sen se izpolnjuje: Evropa nam državo potrjuje nihče je več preklicati ne more. Nič več ne bo pred nami temne zore. Pod varstvom demokratične Države naj prosto bi volili si postave. Rado Bordon LETO 2 / št. 29 22. JUNIJ / ROŽNIK 1994 ENGLISH PAGE 11 FOR THE WHOLE FAMILY 25. junij TRETJA OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju BOMO PADLI NA IZPITU POLITIČNE (NE) STRPNOSTI TUDI AVSTRALSKI SLOVENCI? Danes je 15. iunij, dan sv. Vida - Dan sprave. Dan, ko se ob Lipi sprave v Ljubljani že nekaj let srečujejo Slovenci različnih mišljenj in preteklosti. Politično spravo (strpnost) smo v Avstraliji razglasili ob ustanovitvi Avstralske slovenske konference v Svdnevu. 28. iuliia 1990. Od takrat naprej se med seboj pogovarjamo in tudi skregamo: beli, modri, rdeči, bivši jugoslovansko orientirani in kakšni še ne vse... eni so si celo prijatelji in lepo sodelujejo, za druge ne bi bilo slabo, če bi to razglasitev negovali in jo izpopolnjevali - nekateri pa na novo sprejeli! Osebno sem vanjo zvesto verovala in po mi, sem vendar povsod in edini prav, sai se s tem končno izenačuje s ti sto prvo in bi bila po tej filozofiji torej tudi ista kot prva. Dr. Anton Trstenjak, duhovnik, psiholog, raziskovalec, avtor številnih znanstvenih in poljudnih knjig, je zadnie čase precej razouril slovenstvo. Ja, tudi pri nas. Refleksije na Trstenjakov intervju iz Slovenca, katerega prvi del smo ponatisnili v prejsni številki in ga nadaljujemo danes, so bile mea nami do sedaj različne, pač po različnih nazorih -ideoloških opredelitvah in miselnih tokovih: eni so ga odobravali, drugi ne! Na Trstenjakov intervju so tudi v Slovencu, v rubriki "Tako mislim" odgovorili že mnogi, med njimi Falež iz Canberre in dr. Peter Ur po: M< Cvetko Urbane iz Kanade. Razvila se je torej prava >lemika o tem kdo ima prav, kdo ne... oralo bi nam biti do tega k a j j e pravinne kdo ima prav! V našem časniku največkrat, kadar je le prostor, objavimo majhno opozorilo: Mnenja izražena v tem časniku ne predstavljajo vedno mnenja sodelavcev. upravnega odbora in urednice..." Mislim, da s tem jasno in glasno poudarjamo neodvisnost časnika, saj so mnenja znotraj sodelavcev kot seveda tudi bralcev, dopisovalcev in v povzetih člankih iz drugih časopisov tako različna, daje nemogoče vse zadovoljiti. Pihati samo v en rog pa tudi ni naše poslanstvo, Nekateri so nepotrpežijivi in v časniku želiio prebirati le izbrane članke, ki so NJIM "všeč, ne upoštevajoč, da morda drugim niso. Zaradi Trsteniakovega članka mi je rojakinja pred dnevi poslala pravo, dve strani aolgo, "fax klofuto". Najprej sva se dogovorih za objavo njenih razmišljanj v našem listu, potem jih je želela popraviti (in tako sem tekst, skupaj s tem svojim ur uvodom, spreminjala in spreminjala in tipkala in tipkala do zgodnjih jutranjih i in še drugi dan in v tem početju je minil tudi moj vikend) in nazadnje sije popolnoma premislila -ne zeli, da njena razmišljanja objavim. Pa kaj zato, bo dejal nekdo. IZ DNEVNIKA SLinče Cr/Tsg&fjt* UREDNICE MTQCT V vojni: odločnost. V porazu: kljubovalnost. V zmagi: velikodušje. V miru: DOBRA VOUA1 WINSTON CHURCHILL Kot urednici NEODVISNEGA časnika mi ni vseeno kaj kdo o meni misli in govori. Navajena sem imeti čiste račune m zadeve v večini slučajev sproti razčistiti. Kar me ie v pismu najbolj prizadeloJe bil očitek, aa sem se v zadnji vojni znašla tudi jaz na "desni" in z "belogardisti"in kaj ga zdaj lomim z objavo Trstenjakovega članka. Prvič: v zadnji vojni so se borih vsi Slovenci SKUPAJ - vsaj v Sloveniji! Drugič: kje je lahko kdo prebral, da sem objavila članek zato, ker se z njim strinjam ali ne? In tretjič naj v odgovor povem še to, da sem bila ob času demokratičnih sprememb v Sloveniji na "slovenski strani", borila sem se proti enoumju in na strani demokratičnih sil (nekoč naj bi bil to DEMOS) in ne za eno samo stranko. Globoko v mojem srcu je ostala zapisana oseba iz novejše slovenske zgodovine, kiji zaupam, sledim in verjamem... Nepopravljivo idealiziranje, pra^ kak< z zi B Tako nas marsikdo, ki ni naročen na naš časnik kleveta, da smo belogardističen list, drugi zopet, da podpiramo komuniste, tretji, da smo na socialaemkratski strani in Janševci, pa Kučanovci, pa matičarji (se pravi pristaši SIM) itd. itd. Kakšne sodbe in zaverovanost v svoj (krivični) rav! Kako radi padamo v skrajnosti in iko radi podiramo tisto, kar drugi gradijo žulji! Na koncu mi povejte ali niso vsi zgoraj omenjeni najprej in vedno na rvem mestu le SLOVENCI!? o pač res držala tista Trsteniakova. da Slovenci nismo zreli za politiko, še bolj pa ta, da ne znamo slediti zlati sredini. Moram priznati, da me je ta njegova misel, končno misel psihologa m duhovnika, najbolj pritegnila! In celoten Trstenjakov članek? Komunisti, artizani in domobranci so naredili tudi ei ni nemogoče priznati? Sicer končne sodbe pari kaj slabega - eni več, drugi manj. Zakaj je vsakemu izmed njih to tako težko ali ce je prav ali ne, saj sem tudi jaz Krvava n® r".oreJ^tl ml?č,e."as>. ° tem bodo pod kožo in polna napak kajne? Tako kot P1^1 strokovnjaki m zgodovinarji. Mi vsi vi! In ali ie to sploh napaka? Morda se lahko J? ? ihto zavračamo eno m utemeljujemo drugo... Ob dnevu slovenske državnosti VSEM Slovenkam in Slovencem iskrene čestitke! če je prav ali ne, saj sem tudi jaz krvava »in polna napak ki ali je to sploh nap nekega dne ogrejem tudi za kakšno stranko... nikoli se ne ve! Komunizma mi je bilo dovolj že šestdesetih let in ne želim si nobenega drugega "izma". Dolga leta sem morala Kot težak kamen molče prenašati krivično etiketo "komunist", pa sem si s tem naredila več škode kot koristi. Kadar molčiš izgleda kot da bi se česa bal in bil res kriv. Zato ne mislim več molčati in dovoliti, da se zdaj o meni ponovno širijo neresnična etiketiranja - v drugo skrajnost! 9 Zaradi besed rojakinje: "Priznati moram, da je tudi mene Trstenjak zelo razočaral zaradi njegovih omejenih oz. nepremišljenih odgovorov. Marsikateri Vaša Stanka V Rojakinji moram povedati, da dr. Trstenjak ni bil popularen le v komunistični Jugoslaviji (ki jo je tudi ona še kako priznavala), kot trdi ona, ampak je med slovenskim ljudstvom ostal spoštovan tudi danes. Pravi tudi, naj raje strani na katerih pišemo o Trstenjaku porabimo za Janeza Janšo... Draga rojakinja, ali Trstenjak zate ni Slovenec? In ali morda misliš, da naš časnik berejo sami Janševi privrženci? Tudi tega al počasi presedajo! včasih bi najraje rekla: zbogom! če niste odrasli in dovolj zreli, če se niste odmaknili nikamor naprej od P.S. Dragi bralci, v prejšnji številki sem pozabila na strani 6 - "tisk - dodati na c m d črtice na u, o, a pa pikice, torej bi moralo pisati č, d, ii, o, a, prosim sprejmite to v opravičilo. Prosim Vas tudi, da v svojih pismih dodate oznake "za objavo , ni za objavo", "pod polnim imenom ali ne". Bralcu iz Švice, ki mi je poslal članek iz tamkajšnjega časnika v nemščini in me prosil naj ga objavim š svojim komentarjem sporočam, da pri najboljši volji nemščine ne znam tako dobro, da bi ta članek razumela. zgublj« rite kak za me blatite kakor se vam zdi in povrhu še list, ki ga urejujem... zgodba se ponavlja... NAŠIM NAROČNIKOM Večini naročnikov z današnjo številko poteče letna naročnina (glej datum na kuverti). Da bi se nas časnik lahko vsaj nekaj mesecev vzdrževal sam, Vas prosimo,da poravnate naročnino za naslednje leto čim prej in se Vam za razumevanje že vnaprej zahvaljujemo. Hvala tistim, ki so naročnino že poravnali. Ni nujno, da s čekom pošiljate novo naročilnico! Vse čeke in pošto poslati na naslov uredništva (slej zadnjo stran). OB TRETJI OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE Ljubljana, 25. junija 1991 Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin,ob dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča rešitve politične in gospodarske krize in da med jugoslovanskimi republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil osamosvojitev republik ob sočasnem preoblikovanju jugoslovanske zvezne države v zvezo suverenih držav, ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost, ter ob pripravljenosti, da se bo z drugimi jugoslovanskimi republikami kot samosotjna in neodvisna država tudi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih in drugih povezavah, sprejema Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 25. junija 1991 na podlagi ustavnih amandmajev LXVIII, LXXII in XCIX k ustavi Republike Slovenije ter v skladu s 4. členom zakona o plebiscitu o samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije TEMELJNO USTAVNO LISTINO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE » VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE - CANBERRA Dragi Slovenci in Slovenke! Ob dnevu slovenske državnosti Vam želim čestitati z željo, da še naprej tako srčno ohranjate našo slovensko besedo in tradicije. Aljaž Gosnar Ospravnik poslov KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE SYDNEY Ob prazniku naše domovine - tretjega rojstnega dne Republike Slovenije, iskrene čestitke vsem rojakom sirom Avstralije Alfred Breznik Častni konzul KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NOVO ZELANDIJO Vsem Slovenkam in Slovencem ob prazniku slovenske državnosti z najlepšimi željami in čestitkami Dušan Lajovic Častni konzul OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE - CANBERRA V času od 4. julija do sredine avgusta bo g. Aljaž Gosnar na obisku v Sloveniji. Vse zadeve v zvezi z delom veleposlaništva bo v tem času urejala ga. Tina Ofmahen. Canberra, 8.6.1994 to in ono iz slovenije KUČANOV OBTSK V ZAGREBU Po obisku pri hrvaškem predsedniku dr. Franju Tudmanu je slovenski predsednik Milan Kučan izjavil, da je bil obisk koristen, saj so mu Hrvati obljubili, da bo odslej drugače, nova priložnost za urejanje medsebojnih problemov pa bo julija, ko naj bi prišel v Ljubljano hrvaški premier Nikica Valentič. Kučan je dejal, da po vsem kar je slišal v Zagrebu ne drži slovenski "alibi'', da je samo Hrvaška tista, ki ne kaže volje za reševanje problemov in se ne drži dogovorov. Kučan je bil kritičen do slovenske vlade, v slovenskih časopisih pa je tudi zaslediti kritike o zunanjem ministrstvu in o Peterletovih potovanjih po dalnjih deželah, odnosi v soseščini pa niso razčiščeni. Kučan in Tudman sta po srečanju posredovala "vroči kostanj" svojima vladama in parlamentoma. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI so imeli v soboto, 18. junija zaprto sejo sveta. Na njej so razpravljali o razmerah v stranki, o pobudi ljudske in socialdemokratske stranke ter zelenih Slovenije za koalicijo, ki bi skupaj nastopala na lokalnih volitvah. IZSJpPI IZ STRANKE SLOVENSKIH KRSCANSKIH DEMOKRATOV (SKD) Pred kratkim je izstopil publicist in letošnji Jurčičev nagrajenec( nagrada za pravično' novinarsko poročanje) Viktor Blažič, v svojem odstopnem pismu je kot razlog omenil odstavitev Janeza Janše in vlogo bivšega notranjega ministra, krščanskega demokrata Iva Bizjaka pri tem (tudi ta je odstopil kot notranji minister). Blažič se j e od stranke poslovil z besedami:"Bog se nas usmili!" Kmalu za njim je odstopil tajnik SKD Edvard Stanič in poleg njega nekateri sodelavci v uradu stranke, ki jih je pripeljal Stanič. S tem se pojavlja vprašanje kakšni so pravzaprav pretresi v krščanski demokraciji. TZ STRANKE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV SO IZSTOPILI TUDT NARODNI DEMOKRATI Dobro leto so delovali v stranki SKD kot krilo te stranke, zdaj pa bodo nadaljevali delo kot samostojna stranka. Novi predsednik je Maijan Vidmar, predsednik ljubljanske mestne vlade. ND bodo vztrajali pri sedanjem programu, uresničitvi Majniške deklaracije in povezovanju tistih demokratičnih strank, ki so nekoč sestavljale Demos. Krščanskim demokratom so očitali, da so Janezu Janši obrnili hrbet. PRVIČ SLOVENSKA VOJAKA Poročnik Stanislav Buija in stotnik Branko Babic, oba iz Celja sta prva slovenska vojaka, ki odhajata kot pripadnika mednarodnih mirovnih misij (KVSE) v Gorski Karabah. NOVI NOTRANJI MINISTER ANDREJ ŠTER je opravil številne zamenjave v slovenski policiji. Med drugim je zamenjal tudi direktorja kriminalistične službe Mitjo Klavoro. GLASOVANJE ZA OBČINO KOPER 3 L JULIJA Državni zbor je sprejel odlok o določitvi referendumskega območja za ustanovitev občine Koper, ki obsega sedanjo občino in še tri naselja v sedanji sežanski občini. Glasovanje bo 31. julija. ZAKON O VOJNIH INVALIDIH NE BO VELJ AL TUDI ZA DOMOBRANCE Žrtev vojnega nasilja je, kot določa novi zakon, tisti slovenski državljan, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom napadalcev in njegovih sodelavcev. Po vnovičnem medsebojnem obtoževanju v državnem zboru, kdo seje za kaj bojeval in kateri vojni invalidi sodijo v novi zakon, kateri pa ne, so se po prvem branju svežnja novih zakonov odločili le za nekoliko stališč, dokončno odločitev pa pustili za drugo branje. Predlog da bi priznali invalidnost tudi mobilizirancem v nemško ali katerokoli drugo redno vojsko in formacijo, kot tudi za tiste, ki so se prostovoljno vključili v odporniško gibanje, ni bil sprejet. POLITIČNA OSEBNOST JUNIJA JANŠA Tretjič zapored ie politična osebnost meseca Janez Janša, Milan Kučan je padel na tretje mesto. dr. Janez Drnovšek na četrto. Lojze Peterle je na petem mestu. SLOVENSKI ŠTUDENTJE PRIPRAVLJAJO MEDNARODNO POLETNO SOLO Po lanskoletnem uspehu jo organizirajo tudi letos, tokrat pod naslovom "Let's face chaos through non-linear dynamics". Šola se bo odvijala od 8. do 14. avgusta 1994 v Ljubljani. Več na angleški strani. SIMPOZIJ O IZSELJENCIH je potekal v Mariboru, pogovarjali so se o razvoju in pomenu bratskih podpornih organizacij med priseljenci v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Udeležencem so spregovorili dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Mariboru, predsednik SIM Mirko Jurak in drugi. PRVI TABOR SLOVENCEV PO SVETU V soboto, 18. junija 1994 je bil prvi tabor Slovencev po svetu, ki ga je priredilo novo izseljensko društvo iz Ljubljane Slovenija v svetu. DODELITEV SREDSTEV IZSELJENSKIM ORGANIZACIJAM Ob sprejemu državnega proračuna je bilo dodeljeno Slovenski izseljenski matici 32 milijonov tolarjev, Svetovnemu slovenskemu kongresu 5 milijonov tolarjev. Na 21. seji državnega zbora je predlagal Janez Podobnik (SLS) dodelitev sredstev tudi novemu izseljenskemu društvu Slovenija v svetu. vendar predlog ni bil izglasovan. ŠESTA OBLETNICA SOJENJA "ČETVERICI" Na tiskovni konferenci so se Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasič spomnili šeste obletnice, ko jih ie slovensko politično vodstvo v sodelovanju z Jugoslovansko armado spravild za zapahe. Janša je dejal, da je zdaj jasno, da aretacije niso pripravljali v Beogradu, ampak v Ljubljani in da večina med njimi še danes kroji usodo slovenske države. Opozoril je tudi, daje bil to prvi izmed novejših političnih škandalov; temu so nato sledile afere HTT, orožje in afera Smolnikar. Za njimi stojijo iste politične sile, ki niti za sekundo niso izgubile oblast, je še dejal Janša. Tako izgledata prva slovenska vojaka za mednarodno mirovno misiio; zgoraj Stanislav Burja, spodaj Branko Babic Viktor Blažič letošnji Jurčičev nagrajenec za pravično novinarsko poročanje Novi notranji minister Andrej Ster, krščanski demokrat SLOVENIJA MOJA dežela LJUBLJANA — Od 17. do 19. junija so v Ljubljani proslavili 850. obletnico prve omembe Ljubljane v pisnih virih. V petek, 17. junija so na Prešernovem trgu odprli atelje Vivo. Tu so domači in tuji akademski slikarji naslikali veliko podobo Ljubljane, ki jo bodo podarili mestu. Postavili so tudi spominski kamen ob začetku gradnje Mesarskega mostu na '¡j* dc Petkovškovem nabrežju. Popoldan ie bila prireditev s povorko uličnih obdobij. Tki so izročili županu je bi we pri Ljubljanici, opolnoči je bil na gradu ognjemet, ici je trajal 365 meščanov v kostumih iz različnih obdobij, ki so izročili županu listino mesta Ljubljane. V Cankaijevem domu je bil na sporedu koncert Slovenske filharmonije, zvečer pa se je pričela Noč ob sekund. V soboto, 18. junija so nad Ljubljano poleteli baloni, v Tivoliju je bil Otroški rej s Čarovnikom. Piko nogavičko itd. Odprli so tudi prenovljeni park Tivoli. Zrezali so največjo ljubljansko torto. Na balkonu Magistrata je bil nastop Ljubljanskega okteta, fanfaristi pa so odprli stalni sobotni mestni ceremonial, na Mestnem trgu so muzicirali znani ;deljo, 19. junija se je dan začel s slavnostno mašo. v Stolpnici sta nastopila i---->-- --->—- jz Ljubljančani, skupaj stari 850 let. Po Llubljanici se je spustilo več deset plovil, okrašenih z lampioni, in baklami. Na gradu je bila še podelitev Zupančičevih nagrad s kulturnim programom z naslovom Pozdrav poletju. V nedelio, iy. lunnr Št , zbor in orkester frančiškanske cerkve Salzburga. Hkrati se je na Mestnem trgu pričela šahovska simultanka med Ljubljančani in 15 velemojstri na 150 deskah. Na Mestnem in Kongresnem trgu ter Ajdovščini so Ljubljančane zabavali pihalni orkestri Papirnice Vevče, Bežigrada in Litostroja. LJUBLJANA - UTRTNK1 IZ "KRONIKE MESTA LJUBLJANE" V galeriji K UD France Prešeren je na ogled fotografska razstava na kateri so predstavljeni dokumenti (fotografije in razglednice) o Ljubljani v obdobju med dvema vojnama. Na ogled so fotokopije fotografij iz Kronik niesta Ljubljane in originalne fotografije ter razglednice iz zasebnih zbirk. Na sliki desno zgoraj: Lojze Pengal, stopnišče v Grubarjevi palači, 1930. * LJUBLJANA — Vinski konvent sv. Urbana so ustanovili pred leti v Mariboru, lani na Martinovo pa tudi v Ljubljani. Na god svetega Urbana, 25. maja seje konvent na ljubljanskem magistratu najprej predstavil )a poklonil mestni trti na ega gradu, ki tam raste že e pa potomka znamenite let stare kavčine. * javnosti, potem p: dvorišču ljubljansK' drugo leto, i mariborske 400 MUTA — Na poti iz Mute proti Pernicam ie šolarka Simona Goler pred kratkim ušla velikemu medvedu tako, da se je skrila v stari mlin. Zgodbice o tem, da se medvedje selijo z juga na sever, očitno niso prazne marnje. Korošci so medvedje sledi opazili pred časom v bližini Črne in v Bistriškem jarku nad Muto. ^ KOČEVJE — Tudi v okolici Kočevja si ljudje ne upajo kdo ve kako daleč od his, saj tam medvedje po pašnikih napadajo ovce in drugo živino. StopniSče v Gmbaijevi palači g MARIBOR — Kipar Andrej Grabovec-Gaberi je končal ustvarjanje štiri metre visokega spomenika knezu Koclju, ki bo stal med pravkar zgrajeno stolpnico K.ocljev tum in mariborskim Narodnim domom (nekoč Dom JLA). Veličastnega konja in kopje, s katerima se je proslavil knez Kocelj, so vlili v bron v Zagrebu. * TRENTA — 5. junija je v počastitev spomina na enega najboljših planinskih piscev vseh časov v Evropi, na "odkritelja" Julijskih Alp, na °lasbenika in botanika dr. Juliusa Kugyja tržaško kulturno združenje Mittelevropa pripravilo shod planincev treh dežel. Tej prireditvi bo sledila še jesenska Pod Lipo na Koroškem. Mati kozmopolitskega Tržačana je bila najstarejša hči slovenskega pesnika Jovana Vesela Koseskega. ŠMARJEŠKE kopališče v Zdravilišču je Dilo staro dobri dve desetletji, je povsem obnovljeno. Preuredili so kopališko stavbo z garderobami, sanitarnim blokom in gostinskim lokalom, največji dosežek pa je glavni bazen, zanimiv zaradi svojih asimetričnih oblik in "žepov". * MARIBOR — V najstarejšem delu Maribora Lentu je te dni še posebej zanimiva sončna ura, ki ob lepih dneh dobi pravo veljavo. Številni Mariborčani, ki se tudi sicer pogosto sprehajajo po starem mestu, si želijo, da bi jim ta sončna ura čim večkrat kazala točen GLEDALIŠKE, GI.ASBENE. PL.t-.SNI-; IN FILMSKE PRIREDITVE - FESTIVALI, RAZSTAVE POSTOJNA LIKOVNA KOLONIJA ZA SLOVENCE PO SVETU 23.6.- 1.07. 1994 TOPLICE — Zunanje ališču Šmarješke Toplice, ki tU ias. BLED — Blejski turistični delavci so se lotili oživljanja svojega gradu. Že za vikend 18. in 19. junija so gostovali prvi gledališčniki na predstavo Toneta Gogale z monodramo Matjaža Kmecla: Andrej Smole. V prihodnje pa bodo poskušali blejski grad ponuditi čim širšemu krogu obiskovalcev, saj se pogosto dogaja, da ga poznajo le tuji turisti, ne pa tudi domači. FTESA — Hotel Fiesa v Fiesi je od 23. maja letos namenjen letovanju invalidov in je prvi slovenski hotel za invalide. Trna 22 sob in 46 postelj ter novo kuhinjo in jedilnico za 75 oseb. Prihodnje leto bodo uredili tudi okolico hotela in plažo. POSTOJNA SIMPOZIJ C) STAROSTNI PROBLEMATIKI SLOVENCEV PO SVETU z mednarodno udeležbo 01.07. 1994 BOHINJ IX)BRODELNI KONCERT 01.07. 1994 GORNJA RADGONA MEDNARODNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN EVROPE. 01.07.-4.07. 1994 MOST NA SOČI NOČ NA JEZERU 94 Zabavna prireditev 01.07.-3.07. 1994 PIRAN PIRANSKI GLASBENI VEČERI. vsak petek v Križnem hodniku 01.07.-31.08. 1994 OTOČEC POLETJE NA OTOČCU, kulturne, zabavne in športne prireditve 01.07.- 15.09. 1994 VELENJE POLETJE V STAREM VELENJU . kulturne in zabavne prireditve ob koncu tedna 01.07.-31.08. 1994 METLIKA POLETNE KULTURNE PRIREDITVE, literarni večeri 01.07.-31.08.1994 GRAD SNEŽNIK SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST. mednarodna likovna kolonija 01.07.-31.07. 1994 POSTOJNA SREČANJE V MOJI DEŽELI, srečanje Slovencev po svetu 02.07.-3.07. 1994 posvetu LONDON - JANA VALENCTC TN PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA KOZOLCA NA DAN DRŽAVNOSTI -25. maja Ljubljanska arhitektka Jana Valenčič (na fotografiji) je zadnjih dvajset let živela v Indiji. Kanadi, Iraku, Peruju, na Danskem in v Veliki Britaniji. Zdaj se je ustalila v Londonu in ustanovila neprofitno organizacijo, ki izdaja tudi časnik The Slovenian Newsletter (pošiljajo ga tudi našemu uredništvu). Med projekti s katerimi želi Slovenijo približati tujini, je bila predstavitev slovenskega kozolca. Doslej je Jani uspeo predstaviti kozolec sredi Londona v parku lorda Bedtordske°a, potem je štiri tedne stal na modnem oddelku trgovine Liberty, 25. junija letos - na dan slovenske državnosti pa bo slovesno predstavljen kot nova pridobitev etnografske zbirke muzeja Pitt Rivers na univerzi v Oxfordu. V eni od prejšnjih številk našega časnika smo zapisali, da bo kozolec stal tudi na imetju princa Charlesa. Jana je namreč poskrbela, da je prišla knjiga Toneta Cevca in Jake Čopa o slovenskem kozolcu v roke britanskega prestolonaslednika, ki seje tako za kozolec tudi navdušil. STRASBURG - VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT V nedeljo, 12. junija so bile volitve v Evropski parlament, volila je polovica volilnih upravičencev. Levica in desnica pa si bosta v parlamentu delili mesta na polovico. Socialisti bodo zaradi glasovanja v Veliki Britaniji rahlo močnejši. Kot je bilo predvideno, so v Ttaliji tudi te volitve močno okrepile Berlusconijevo vladajočo stranko, saj za njega glasuje vsak tretji Italijan. Desnica želi uvesti predsedniški sistem, kot v ZDA: vso oblast naj bi imel predsednik republike, parlament pa naj bi volili po angleškem sistemu. ZDA - SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA (SNPJ) praznuje letos 90-letnico. V njej je približno 40.000 članov, od tega nekaj več kot polovica Slovencev. Glavna dejavnot je zavarovalništvo, hkrati pa delujejo tudi kot klub. Glavni namen je vzdrževati gospodarske in kulturne stike z domovino Slovenijo ter v ZDA delovati v korist Slovenije. Novost: sedež so prenesli iz Illinoisa v Pittsburg. kjer je tudi najbolj zgoščeno članstvo. Ob 90-letnici je bil povabljen na svečanost tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Od leta 1991 je predsednik SNPJ 35-letni, v ZDA rojeni poslovnež, vnuk slovenskih priseljencev Joseph Evanish. Josepn ne zna slovensko, ima se v prvi vrsti za Američana, čuti pa utrip Slovenije in ko je v Sloveniji so njegovi občutki zelo topli. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko se je udeležil na Bledu strokovnega srečanja o zgodovinskih perspektivah etničnosti v Novem svetu. ARNSBERG - NAGRADA DRAGU JANČARJU tisk f^k TRST - POLOŽAJ SLOVENCEV ZASKRBLJIV Novinar Primorskega dnevnika in pokrajinski tajnik za tržaško območje pri Slovenski skupnosti je bil na nedavnem kongresu SSk izvoljen za glavnega deželnega tajnika te edine slovenske stranke v Italiji. Na zadnji seji te stranke so prišle do izraza sledeče ugotovitve: Položaj slovenske manjšine v Italiji je po marčnih parlamentarnih volitvah zaskrbljiv. Slovenci so edina izmed priznanih manjšin v državi, ki še danes nima urejenega pravnega statusa, z novo vlado pa se bodo razmere še poslabšale, saj stopajo na oblast ljudje in sile, ki se odprto sklicujejo na fašizem. Za nadaljnjo usodo bo odločilnega pomena kako se bodo Slovenci v Ttaliji sami znašli in nastopali. Z zadnje seje je prišla tudi pobuda, da bi ustanovili Narodni svet Slovencev v Italiji. V nemškem mestu Arnsberg v deželi Sauerland je bila slovesnost, na kateri so podelili letošnjo nagrado za evropsko kratko prozo, ki je pripadla slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. GLAS ISTRE Puljski dnevnik Glas Istre je zapisal, da mora predsednik Franjo Tudman odločno zavrniti vse trditve svojega uglednega gosta (slovenski predsednik Milan Kučan se je mudil 7. junija na Hrvaškem), da glavne objekte za vstop v Istro gradijo na slovenskih tleh. Dvajset dokumentov, ki jih ie akademik Ljubo Boban predložil hrvaški državni Komisij i-dajejo Tudmanu tako pravico. Ta naj bi zahteval od Kučana vračanje zemljiških knjig iz Pirana, preseljevanje reke Dragonje ali prilaščanje območij v delti reke Reke. List pravi, da Slovenija s tem, ko zahteva ustavitev gradbenih del na mejnem prehodu Plovanija-Sečovlje, pravzaprav kaže neposredne aspiracije po hrvaškem ozemlju. SLOVENEC Prinaša članke o zapletih okoli slovenskih počitniških hišic na Hrvaškem. Tako pravijo Hrvati, da bodo porušili vseh 44 počitniških hišic v Moščeniški Dragi in račun predložili slovenskim lastnikom, če le ti tega ne bodo storili sami. Tamkajšnja občina ima namreč s to zemljo druge načrte. Tako bo moralo osem slovenskih podjetij iz Sežane, Polzele, Ilirske Bistrice in Maribora odstraniti 44 montažnih hišic, ki so jih pred leti postavili nedaleč od Opatije. DIE PRESSE Na Dunaju so pred kratkim v forumu za arhitekturo Maculan-Aedes v prvem okraju (Krugerstrasse) odprli razstavo o novih zgradbah na Dunaju in v Baslu. Posvečena je še posebj delu slovenskega rojaka, arhitekta Borisa Podrecce, ki je v 20. okraju zgradil mediteransko učinkujočo stavbo zavarovalnice Basler Vercisherung. Strokovnjaki to stavbo zelo ugodno ocenjujejo, pohvalno predstavitev pa je v prilogi Spectrum na celi strani objavil tudi dunajski dnevnik Die Presse. REPUBLIKA Vlado Miheliak piše: Zlepa ne boste našli dežele, kier bi se tedensko ali kar dnevno zgodilo toliko političnih neumnosti, škandalov, pretresov, kot v Sloveniji. SLOBODNA DALMACIJA Piše o zgodovinarju Nikolaiu Tolstovu, ki je ob koncu II. svetovne vojne napisal knjigo Minister in poboji. Prvoobtoženi angleški lord Aldington pa je proti njemu sprožil sodni proces in Tolstoj mu je moral plačati 1,5 milijona dolarjev odškodnine. Tolstoy je namreč lorda obdolžil sokrivde za poboje pri Pliberku (Bleiburgu), pa tudi v Kočevskem rogu. V zanjih treh letih se je Tolstoy pogovarjal s Številnimi pričami in z njihovimi pričevanji bo pozimi nastopil pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V ekskluzivnem pogovoru za Slobodno Dalmacijo Nikolai Tolstoy pravi, da sta se tako general Bast v Beogradu kot partizanski politični komisar polkovnik Hočevar spomnila izjave takratnega komandanta britanske brigade Tobyja Lowa (tako se je namreč lord Adlington imenoval, preden je dobil plemiški naslov): "Nikar ne skrbite, rekel jim bom, da gredo v Italijo, ko pa vam jih predamo, delajte z njimi kar hočete." gospodarstvo kultura TEČAJNA USTA - slov. tolarjev (SI T) Junij 1994 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 97.0642 79.2069 132.362K 97 79 133 6484 6836 1594 INFORMACIJA O OBISKU AVSTRALSKE GOSPODARSKE DELEGACIJE V SLOVENIJI Gospodarska zbornica NSW se je po uspešni slovenski gospodarski predstavitvi v Avstraliji februarja 1994 odločila prevzeti organizacijo obiska avstralske gospodarske delegacije v Sloveniji. Program poteka v okviru "Australian Trade Links" in tako vključuje gospodarska združenja in podjetja iz vse Avstralije. Delegacija bo obiskala Slovenijo oktobra letos. Več na str.l 1. USTANOVLJEN SOCIALDEMOKRATSKI GOSPODARSKI FORUM Pred kratkim je bil v Izoli ustanovljen Socialdemokratski gospodarski forum (SGF), ki se ga je udeležilo preko 150 priznanih slovenskih ekonomskih strokovnjakov in podjetnikov, uvodnemu referatu predsednika SDSS (Socialdemokratske stranke Slovenije) Janeza Janše so sledili referati dr. Jožeta Zagožna, dr. Janeza Jerovška in Nikolaja Bevka. Sprejet je bil program, ki temelji na nujnosti sistemskih sprememb v nacionalnem gospodarstvu. Uvajanja le-teh ovirajo predvsem počasna privatizacija, neurejena in pomanjkljiva zakonodaja o tujih vlaganjih in Finančni kontroli ter previsoka cena denarja. Forumu bo predsedoval dr. Zagožen, v izvršilnem odboru pa bodo Številna znana imena slovenske ekonomske teorije in prakse. Svoje sodelovanje in strokovno pomoč sta potrdila tudi dr. Boris Pleskovic, namestnik direktorja raziskovalno-svetovalnega oddelka pri Svetovni banki v Washingtonu in Dušan Lajovic, uspešen slovenski podjetnik v Avstraliji in Južni Aziji. EKSPRESNA DOSTAVA DENARJA PO SVETU PREK LJUBLJANSKE BANKE, D.D. Mednarodna mreža za hitro dostavo denarja Western Union Money Transfer ima razvejano mrežo v 70 državah z več kot 23.000 vplačilno-izplačilnimi mesti na vseh petih celinah. Slovenija je s podpisom zastopniške pogodbe Ljubljanske banke.d.d., postala pred kratkim njena 70. država članica. Ljubljanska banka,d.d., ki je edina zastopnica te mednarodne mreže v Sloveniji, ima 27 vplačilno-izplačilnih mest v 15 krajih v Sloveniji. Označena so z rumeno-črno nalepko Western Union Money Transfer. Informacije o novi storitvi pa se lahko dobi 24 ur na dan, ves teden, na številki (061) 140 12 23. Storitev je dobrodošla predvsem v primeru izgube ali kraje denarja in dokumentov. LUKA KOPER JE ZDAJ PRVO "AVSTRIJSKO" PRISTANIŠČE Kakovostne prometne povezave in Luka Koper so za Avstrijo vez z morjem, kar se kaže tudi v pomorskem prometu, ki ga ima sosednja država prek slovenskega pristanišča. Ta je leta 1993 dosegel številko 1, 367. 638 ton. SLOVENIJA KOT KITAJSKO OKNO V SREDNJO EVROPO Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle in predstavniki kitajske vlade so ugotovili številne možnosti za sodelovanje. Kitajska je pripravljena na vse oblike sodelovanja s Slovenijo, tudi na klasično trgovino, skupna vlaganja, skupni nastop itd. Na srečanju so bili navzoči predstavniki slovenskih podjetij Kovinotrade, Radenska, Iskra in Slovenijales, ki so povedali kalcšne probleme imajo v sodelovanju s Kitajsko. Lojze Peterle je po vrnitvi v Slovenijo povedal, da "Kitajska vidi v Sloveniji zelo zanimivega partnerja, ki ima kaj ponuditi in da je za njih okno v Srednjo Evropo". DR. ANTON TRSTENJAK Ugledni slovenski razumnik, rojen pred skoraj devetdesetimi leti, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, duhovnik, vodilni psiholoa. je napisal doslej več kot petintrideset (35) knjig, ki doživljajo številne prevode in pogoste ponatise." V svoji najnovejši knjigi, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju Umrjes, da živiš je z njemu lastno temeljitostjo, toda na poljuden način, obdelal takorekoč celostno pojavnost smrti, videno iz zornih kotov medicine, filozofije, literature in vere najrazličnejših ljudstev. Razloži nam kaj pomeni smrt za pravkar umrlega kot tudi za tiste, ki žalujejo za njim. Izčrpno obdela celo verne duše. Se zlasti zanimivo pa je piščevo pojasnjevanje zagrobnega sveta, ko nam zunaj naših vsakdanjih predstav predoči, kaj je pravzaprav pekel, kaj so vice in kaj nebesa, kar najbolj zaobjamejo besede, ki pravijo: "Tako kakor /ljudje/ mislijo, pač ni, in tako. kakor je, pač ljudje ne mislijo." Svet onkraj smrti je namreč duhoven, kar pomeni, da je brezsnoven in brezčasoven...Zveličana duša je deležna neizrekljive sreče, ko se izroča v objem Boga, ki se ji razodene v vsej svoji neizmerni ljubezni. Zanimive pa so tudi izjave ljudi, ki so bili na robu smrti a so vendarle preživeli... Trstenjak pravi: "Zaspimo. da bi se zbudili, m umremo, da bi se, za - vselej osvobijeni telesnosti - dokončno zedinili s svojim Stvarnikom, najvišjim duhovnim bitjem, ki je Luč, Ljubezen in Resnica, z Bogom!" Iz SLOVENCA, Vojan T. Arhar Opus avtorjevih poljudno psiholoških del vsebuje devet naslovov: Med ljudmi (1954) Pota do človeka (1956), Človek v ravnotežju (1957), Človek v stiski (1960). Ko bi še enkrat živel (1965), Hoja za človekom (1968). Človek samemu sebi (1971), Človek in sreča (1974) m Umrieš da živiš (1993). IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI language expo australia V Sydncyu bo od 21. do 23. julija 1994 po številu drugi LANGUAGE EXPO AUSTRALIA. Njegov namen je, da razstavljale! pri obiskovalcih vzbudijo zanimanje za deželo (v našem primeru za Slovenijo) oz. da najbolje predstavijo jezik (v našem slučaju slovenščino) svetovni javnosti, posebno otrokom in odraslim, ki jih učenje jezikov in drugin kultur zanima. Avstralija je končno spoznala, da je v vsakdanjem y4 do predvsem pouaareK na uceniu leziKov po Avstraliji. Najuspesnieši bodo veijetno tisti, ki bodo prikazali najhitrejše in najmodernejše metode učenja. Kako se bomo Slovenci predstavili in kakšen uspeh bomo imeli, je odvisno od nas samih. Naša slovenščina je že priznana kot maturitetni predmet (HSC) in na univerzi je po izbiri lahko del diplome ("degree"- ixpo je pravi kraj, kjer o slovenščini lahko izvedo ljudje, ki se ukvarjajo z jeziki sveta, od laikov do profesionalcev. Zato vabimo vso našo skupnost k sodelovanju. Sodelujete lahko kot šola ali izobraževalna ustanova, kot orgnizacija ali Pa kot sponsor. Imena vseh sodelujočih bodo na vidni listi, rostor, ki ga trenutno imamo na razpolago in za katerega smo že plačali $ 1,344.00 (založil The Slovenian Studies Foundation Trust) je velik 3 x 1,5 m. Se vedno pa je na razpolago sosednji, ravnotako velik prostor. Bolje bi bilo, če bi imeli oba prostora, torej 6 x 1,5 m, kar bi nas stalo 2,688.00 plus police za razstavljanje. Da bi bili stroški vseh udeležencev najmanjši in naš nastop najboljši, Vas naprošamo, da vsi pomagate s prostovoljnimi prispevki. Vse tiste, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenščine in bi bili z nami radi na EXPU, bodisi kot razstavljalci ali sponsoiji, grosimo obrnite se na kontaktno osebo v Sydncyu: Mania enčar, telefon 02- 544 1813, fax 02- 5441640. V Melbournu Aleksandra Ceferin, telefon 03- 802 4326. Sporočamo tudi, da bo sestanek ZDRUŽENJA PRIJATELJEV SLOVENSKE BESEDE - VIKTORIJA, v ponedeljek, 27. juniia 94 ob 8. uri zvečer v Richmondu. Zla več informacij pokličite ga. Ceferin. Marija Senčar Aleksandra Ceferin slovenska mladina - slovenske radijske oddaje .Melbourne - V Avstraliji rojena slovenska mladina se že lep čas oglaša na slovenskih radijskih oddajah. Tako imajo "svojih pet minut" na državnem SBS radiu; pripravljajo iih Lenti Lenko, Kristina Cestnik, Lidija Lapun in drugi. Na javni etnični postaji 3 ZZZ pa pripravljajo enourni program enkrat mesečno Veronika Smrdel in Rolana Mrak ter drugi. V ostalih oddajah (ob sredah zvečer od 7-8. ure) pa se nam oglasita s prijetnim domačim programom Meta Lenarčič in pater Tone Gorjup. Slišati tukaj rojene govoriti slovensko z avstralskim akcentom 1'e nadvse simpatično, še posebej, če vemo kako se trudijo in toliko dela vlagajo v take priprave, saj imajo tudi druge šolske obveznosti, aktivni pa so še v slovenskih društvih in organizacijah. Ali jim ob dolgih potovanjih z enega konca Melbourna na drugi sploh ostane še kaj prostega časa? ministrstvo za dve šolstvo rs odobrilo Štipendiji Melbourne - Po zaslugi Iva Lebeija in Slovenske izseljenske matice sta dobili štipendijo za Poletno šolo slovenskega jezika dve dekleti: Jelka kutin in Veronika Smrdel iz Melbourna. SIM letos sicer ni objavila razpisa zaradi finančnih težav, vendar je v tem primeru posredovala pri ministrstvu. slovenska skupnost na festivalu dandenong ranges trust authority Melbourne - V soboto, 18. junija 94 se je na omenjenem festivalu v Ferny Creeku (blizu Olinde) predstavila tudi slovenska skupnost. To je bila "mala turistična promocija" Slovenije. Mladina ie predstavila slovensko pesem in glasbo, na stojnicah pa so bile na voljo tudi slovenske jedi in druge zanimivosti. Koordinator je bil Vinko Rizmal. slovenski narodni svet nsw Svdnev - SNS NSW se te dni pripravlja za proslavo slovenske državnosti. Sedanji predsednik Jože Smuk pa je določil že tudi datum za redni letni občni zbor z volitvami za novi odbor, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1994, po maši v verskem centru Merrylands. novi odbor slovenskega narodnega sveta viktorije V nedeljo, 5. junija 94 je pripravil SNS Viktorije redni letni občni zoor. na katerem je bil izvoljen tudi novi odbor. Predsednik Stefon Merzel; podpredsednik Simon Spacapan; za tajnico je bila izvoljena Stanka Gregorič, vendar je kasneje s tega mesta odstopila, zamenjala jo je Elica Rizmal; za blagajnika je bil izvoljen Stanko Prosenak. Prisotni so se zahvalili za delo staremu odboru, še posebej predsedniku Stanku Prosenaku, tajnici Anici Markič ter blagajniku Štefanu Merzelu. proslavitev dneva slovenske državnosti SLOVENSKI NARODNI SVETNSW vabi rojake v Klub Triglav, na kulturni večer in zabavo z ansamblom Veseli Gorenjci v soboto, 25. junija, s pričetkom ob 1930. uri. SLOVENSKI NARODNI SVET VIKTORIJE bo proslavil letošnji dan slovenske, državnosti nekoliko drugače: v soboto, 25. juniia bo ob 10. uri dopoldan maša, potem svečano dviganje slovenske zastave z govorom in pesmijo, v veselo razpoloženje pa se bodo tokrat podali po avstralsko z: "champagne and chicken party". pa Se to 11-letni Kristofer Škof iz Sydney a se pripravlja za esej o Sloveniji, ki ga bo predstavil v svoji šoli. Za to priložnost je babica Ivanka iz Melb ouma pridno pekla potico, poslala pa mu je tudi slovensko zastavo in grb. spremembe na sbs radiju Od 19. julija 1994 bo slovenska oddaja na narodnem omrežju ob torkih zjutraj od 9-10. ure v Perthu, Darwinu in Bnsbanu, v Adelaidi pol ure prej. V Sydneyu in Melbournu pa bomo to isto oddajo slišali že £¡-9. ure zjutraj (na isti valovni dolžini kot doslej AM -1224 KHz ). V Sydneyu in Melbournu bo na sporedu še ena oddaja m to ob nedeljah od 8-9. ure zjutraj. Sydneyčanom sta tako dodeljeni dve oddaji na teden m ne le ena kot doslej (oddajanje na isti valovni dolžini kot doslej AM - 1386 KHz). Dosedanji termin oddajanja v slovenskem jeziku ob sobotah (Sydney) oziroma ob sobotah in sredah (Melbourne) bo s tem od 19. julija naprej ukinjen. Nadaljevanje Tako na Štajerskem ni bilo domobranstva, niso se med seboj pobijali in tudi medsebojnega sovraštva ni bilo, tudi če je kdo po naključju bil domobranec. To pa se je zlahka zgodilo, saj poznam ljudi, ki so bili postavljeni pred izbiro, ali jih Nemci mobilizirajo v svojo vojsko ali pa gredo k domobrancem, pa so se odločili za domobrance - saj niso imeli nobene pametne izbire, eno in drugo je bilo hudo. Sicer pa so bili preprosti ljudje modrejši, kot je predvidevala katera koli oblast. Ko je moja mama zvedela, da so v naši vasi zaprli eno kočarsko staro ženico in jo potemod peljali v uničevalno taborišče, kjer je umrla, je vzkliknila -poslušaite to kmečko modrosti- "Sine moj, kakšna država je to, ki se ene stare babe boji?" Tako je moja mama izgubila vse spoštovanje do takratne države. Se pravi, da ie za pravilne odločitve potrebna modrost? Modrost, ja. Zato, glejte, je tudi vprašanje sprave na Štajerskem odveč. Tega problema ni. Mi sprave ne potrebujemo, ker smo bili dovoli modri, aa nismo bili nikoli rried seboj skregani. Podobno velja verjetno tudi za Primorsko... Ne samo to. Nista izvzeti le Štajerska in Primorska. Le ozek del slovenske zemlje ie bil zajet v nesrečo državljanske vojne. Žato je tudi krivično - in to le zapišite - ko pravijo, da je bila slovenska Cerkev proti osvobodilni fronti. Saj ni res! Mariborska Škofija je obširnejša, pa tudi ljubljanska škofija ni bila v celoti, saj je bila Gorenjska ločena od tako imenovane ljubljanske pokrajine in na Gorenjskem ni bilo domobranstva, razen kolikor je bilo kasneje uvoženo iz Ljubljane. Tudi Primorska je bila na strani OF. torej večina slovenske Cerkve ni bita proti. Zanimivo! Še nekaj vam povem. Ahac. Dušan Pirjevec, znan komunist, v svojih zapiskih, ki so neke vrste testament (priobčili so jih v Novi reviji) pravi: komunisti so izzivali nasprotnike, da bi ustanovili belo gardo, ki sojo potrebovali, ker so le tako lahko nad nekom zmagali. Se pravi, da so bili nasprotniki tako naivni, da so se pustili spe/jati in so ustanovili domobranstvo. Ne bi smeli! To je bila samo voda na mlin partiji. Druga zmota, v katero so se dali zapeljati, je bilo prepričanje, da se bojujejo zoper brezbožni komunizem. Saj ni res! Brezbožnih komunistov je bilo takrat kakih deset! Ti so komandirali in vodili osvobodilni boj, medtem ko je bila ogromna večina partizanov samih krščanskih fantov. To mi premalo poudaijamo. Lado Kocjan ie pisal o Grozdetu - ne vem, če ste to brali? Ne. To je zanimivo prebrati. Piše proti Grozdetu kot mučeniku. Lado Kocjan je bil partizanski poveljnik, torej komunistični general, doma iz Mirne, kjer je bil Grozde ubit. On izrecno pravi - bom citiral: "Saj niti za en odstotek partizanov ni bilo komunistov. Vsi so bili verni, nekateri celo globoko verni". To premalo upoštevamo. Večina partizanov je bila torej krščanskih fantov in toie imel pred očmi mariborski škof Tomažič. Rekel je: Pogovor z dr. Antonom Trstenjakom, psinologom-raziskovalcem in teologom, avtorjem številnih znanstvenih in poljudnih knjig, ki so vsa desetletja po drugi svetovni vojni odločilno oblikovala raven kulturne zavesti Slovencev SLOVENCI SMO ZA POLITIKO NEZRELI SLOVENEC, 7. maj 1994 Pogovor pripravila Slavica Borka-Kuclcr "Kako se vi lahko postavite zoper te krščanske slovenske tante-partizane? Oni bežijo pred Nemci, pred mobilizacijo in aretacijo, zdaj naj bi se pa mi bojevali proti njim. Saj to so naši Fantje!" Veste, tu so zmote, v katere smo se pustili zapeljati. Komunistom pa to prav pride. Vsa leta smo za njimi ponavljali, da je bila OF komunistična: pa ni bila. Bila je krščanska, le vodstvo je bilo komunistično. In v tem je ironija. OF je imela za poveljnike tujce - komuniste in domobranci so imeli za poveljnike tujce - okupatorie, nemške generale. Ne eni ne drugi torej niso imeli svoje komande, eni in drugi so bili ubogo slovensko ljudstvo. Oboji so bili izsram? Ja, ubogo izigrano slovensko ljudstvo so bili tako eni kot drugi. V svoji knjigi Misli o slovenskem človeku, v zadnjem poglavju s podnaslovom Na Slovenca ne bom streljal pripovedujem o vojaku iz moje vasi. Nemci so ga mobilizirali injx>slali nad partizane. Ko bi moral streljati nanje, je sam pri sebi sklenil: "Na Slovenca ne bom streljal !"in je pobegnil k partizanom. Potem je bil pri njih nekaj časa zelo zadovoljen, dokler niso šli v boj zoper "belo gardo". Spomnil se je svojega sklepa "na Slovenca ne bom streljal", pa se je v zadregi odločil in odšel k domobrancem. Ko je prišel k njim, si je mislil:"Zdaj sem pa dober!", ampak domobranci mu niso zaupali, ker je tako begal sem in tja in so ga zaprli. Oni so sploh znali zapirati ljudi. Tudi to je poglavje zase! Pa tega nihče ne pove. To, da so domobranci domače ljudi zapirali in jih dali pošiljati v Dachau, to je bil zločin nad slovenskim narodom. Tega ne bi smeli delati. S kakšno pravico naj Slovenec aretira Slovenca in ga pošlje v uničevalno taborišče? Izgovaijali so se, da je šlo za komuniste. So bili pa vendar ljudje in Slovenci, oprostite! In še to, da je to po krščanski morali v vsakem primeru prepovedano. Jaz ne smem človeka poslati v smrt, pa je čisto vseeno, kdo in kakšen ie. Za tako dejanje nj opravičila. Saj so zaprli tudi veliko ljudi, ki niso feili komunisti! Na primer duhovnika, profesoija Solaija, pa Gosaija, same krščanske ljudi. Pravijo: "Nemci so jih poslali v taborišča..." Ja, ampak vi ste jih ovadili ali aretirali. Vidite, to je farizejska morala! Ali tudi to spada - kot ste na začetku izjavili - k pretirani slovenski načelnosti? Ja, ja. Pretirana načelnost postaj zločinska. Oziroma, pretirana načelnost je že zločinska! - v skladu s tistim latinskim pregovorom, ki pravi Summa iustitia, summa miuria ali: najvišja pravičnost je najvišja krivica. To je star pregovor, izvira še iz rimslcega prava. To ie oač splošen zakon dialektike. Stari Kitajci craviio. da se vsaka kvaliteta, ki doseže neko skrajnost, sprevrže v svoie nasprotje... Je že tako. Če si strašno pobožen, fanatičen in začneš tiste, ki ne verujejo, zapirati, pozabiš, da nimaš nobene I pravice početi kaj takega. In kako lahko to počneš kljub temu, da v isti sapi učiš, da vera ni odvisna samo od spoznanja, ampak tudi od volje in od milosti. Ce nekdo ne ve, se pravi, da ni imel milosti. lKaj ga boš potem preganjal? Boga zahvali, da imaš ti to milost, ne pa, da drugega preganjaš. Poudaijam, aa zdaj govorim Kot teolog. Ljudje smo res čudni! Kar sem vam zdaj povedal, sem nekoč že napisal. Kaj hujšega! Vsi skupaj, vključno z duhovniki, so me napadli. 4 Takoj sem veljal za komunista, čeprav nimam nič skupnega z njimi. Ampak kritizirati se pri nas ne sme, takoj te vidijo v nasprotnem taboru' Takoj sem veljal za komunista, čeprav nimam nič skupnega z njimi. Ampak kritizirati se pn nas ne sme. takoj te vidijo v nasprotnem taboru. Jaz sem duhovnik mariborske škofije in sem v tem ravnal v skladu z mariborskim škofom in njegovo usmeijenostjo. Vzemite samo tale primer: jezuit p. Cerar je napisal knjigo z naslovom Partizan nekoliko drugače. Zakaj? Po maturi je šel v partizane. Pozneje je postal jezuit in duhovnik in zdaj je napisal svoje spomine. Njegovi jezuitski sobratje zdaj berejo to knjigo in jim ne ugaja preveč. V njej je zapisana tudi misel, ki je edino pravilna, pa je nihče ne navaja: 'Domobranci so s svojim bojem, v katerem naj bi se borili za Kristusa, 5¡rešili zoper evangelij. Ko je bil namreč ezus v vrtu Getsemani, tik preden so ga aretirali, je Peter potegnil meč, da bi ga branil, pa mu je Jezus ukazal, naj spravi meč nazaj v nožnico. Saj menda ves, mu je dejal, da lahko pokličem cele trume angelov, če hočem, ne potrebujem tebe." Z drugimi besedami: Jezus je tedaj slovesno prepovedal, da bi ga kdorkoli z mečem branil. Tega pri nas niso upoštevali. Mislili so, da bodo z mečem ubranili krščanstvo. Larifari! Lahko pogledate zgodovino - jaz jo dobro poznam! Nobena križarska vojna, noben papeški pohod zoper sovražnike vere ni bil uspešen. Bog ne da blagoslova "krščanskemu" orožju, ker to ni po božji volji. Mi smo poklicani, da se bojujemo z duhovnim orožjem, z močno vero, ki se naslanja na milost. Nek pater, kije bil kot begunec veliko let v tujini m se je imel priložnost pogovariati s škofom Rožmanom, mi je pripovedoval, da je škof Rožman zadnja leta svojega življenja vpričo njega izjavljal:' Zdaj čedalje oolj vidim, da bi bilo manjše zlo, če se ne bi z orožjem upirali komunistom." Škoda, da ni do tega spoznanja prišel že med vojno! Zlo bi sicer bilo, ampak manjše. Kakšnih 12.000 ljudi bi lahko še živelo. Nadaljevanje prihodnjič gorenje pacific IN ŠE IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI "DIVJI LOVEC" JE DOBRO ZADEL Igralska družina Merrvlands - Sydney Divji lovec je dobro zadel! Vsaj tako so rekli gledalci, ki so napolnili dvorano ob premieri Divjega lovca, Frana Šaleškega Finžgaija. Igralska družina Merrylands je spet enkrat postavila na oder dobro izvedeno dramsko delo, za kar res zaslužijo pohvalo. K uspehu igre so pripomogle tudi zelo profesionalno izdelane kulise in slike slovenskih pokrajin, ki so predstavljale ozadje. Navdušeni igralci so se že lotili dela za naslednjo igro, ki pa bo po splošni želji komedija. Eden od problemov, s katerimi se igralska družina ves čas spopada, je pomanjkanje primernih iger, s katerimi bi lahko ustregli našemu občinstvu in če morda kdo od naših bralcev sirom Avstralije ali doma ve za kaj primernega in poskrbi za kakšno uporabno igro, mu bomo zelo hvaležni. In če bo potrebno, bomo vsak material zelo natančno tudi vrnili. Igro poslati na naslov: Ivan Koželj, c/o Verski Center Merrvlands, P.O.Box 280, Merrylands, NSW 2160. Allan Tomšič in Mihela Šušteršič kot Kovač in njegova žena v Divjem lovcu Lep pozdrav Martha Magajna SPORED SREČANJ S TONETOM IN SONJO KUNTNER je spored srečanj s Kuntnerjevimi od našega zadnjega ja nekoliko spremenil, povzemamo novi spored iz Svobodnih Ker se poročanja razgovorov: 3.VII. Prihod v Sydney ob 7.00 uri zjutraj, let Garuda 898; 4.VII. Radijsko snemanje na SBS radiu Sydney; 5.VII. Predvideni literarni iydneyu; 8.VII. Triglav klub; 9.VII. Slovensko fl. Versko središče Merrylands, po maši; I0.VIT. večer z Avstralci v S^i društvo S1* Planica društvo središče Kew, po maši; 29.30. VII. Brisbane&Gold Coast; 31.VII. Versko središče Adelaide, po maši; 2.3.4.5.VIII. Darwin; 6.7. VIII. morda Slovensko društvo Perth. Igralska družina Merrylands v Divjem lovcu 0285/little & assoc. One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers. Domestic Appliances 2ND INTERNATIONAL . SUMMER SCHOOL AT THE UNIVERSITY OF LJUBLJANA 8th - 14th August 1994 MLET'S FACE CHAOS THROUGH NON - LINEAR DYNAMICS" THE PATRON: MINISTRY OF SCIENCE AND TECHNOLOGY, LJUBLJANA GENERAL SPONSOR: IBM-Slovenija PRELIMINARY PROGRAMME Synergetic approach to self-organising systems; discrete versus continuos representation of dynamical systems; mathematical bacground, physical background; classical and quantum Hamlitonian systems; dissipative systems; open systems; information dynamics;evolutionary approach; fractal graphics-geometry of chaos. PHYSICS, ENGINEERING, BIOPHYSICS AND PHISIOLOGY, ECONOMY PARTICIPANTS Undergraduate and graduate students, postdocs, junior scientists,... EDUCATIONAL REQUIREMENTS Basic knowledge in analysis and theory of differential equations is desired. THEORY & APPLICATIONS Participants will be given an opportunity to extend the theoretical knowledge acquired at the lectures through practical work at workshops which are also a part of the Summer Shoo! programme. CERTIFICATE OF ATTENDANCE At the end of the Summer School (the proceedings) will be available within ten months after the end of the Summer School. PARTICIPATION FEE Participation fee - 480 DEM -includes lectures, accommodation in a hotel and meals, international party, official dinner, concert evening and is payable upon your arrival in Ljubljana. Trie application deadline is the end of JUNE 1994. Please send the application (call for it the editorial of GLAS SLOVENIJE) to this address: IAESTE LJUBLJANA, MP SOU, Kersmkova 4,61000 Ljubljana, 61133" Slovenija, tel.:+386 +386 61 319 448. 72 19; fax: LANGUAGE EXPO AUSTRALIA Sydney Convention & Exhibition Centre, Darling Harbour, 21-23 July 1994 Special NLLIA Language Expo Feature: The Australian, Saturday 16 Luly 1994 (Mare page 8) ENGLISH PAGE CULTURE ZDENKA ZIDO IN MADRID Despite its troubles, mainly financial, the Slovenian gallery A MAS A IN MADRID continues to line up interesting exhibitions. Last week saw the end of an exhibition by the promising young Spanish photographer LOUIS AS IN A, at which 32 works were sold. Now showing at the gallery are works by the Slovenian painter ZDENKA ZIDO, who has won several awards at home. The exhibition is once again the work of the Coastal Gallery in Piran and gallery director Lidija Sircelj, who is soon to be posted to the Spanish capital as Slovenia's first cultural attaché abroad. In this way Slovenian ministries will start giving the Slovenian gallery in Madrid the formal status which it has so far lacked. POET ON AMERICAN TOUR Aleš Debeljak recently published a volume of poetry in English translation under the title ANXIOUS MOMENTS (White Pine Press, New York, 1994). As part of the promotion for the book, which has been well received in the respected journal Publishers Weekly, the author made a brief literary tour of the east coast of the US in early May, reading poems and talking to an inquisitive public, which turned out in surprisingly large numbers. Debeljak made appearances at Columbia University of New York, Buffalo State University, Jamestown College, Oleana College and the noted Washington bookstore Chapters. KRESNIK 94 Midsummer Eve, or kresna noč, will soon (June 23) be upon us. The nights are growing shorter as each day lengthens, and Slovenian culture is promised a special celebration on the longest day of the year, when the 1994 KRESNIK AWARD for the best Slovenian novel of the previous year will be announced. Of the 35 candidates the seven-member jury will select five finalists to vie for the prize. The winner will be chosen immediately before the prizegiving at the house of Josip Jurčič, the first Slovenian novelist, in the village of Muljava. Side events are also lined up. Before the winner steps up to receive his or her ten thousand marks, people from the world of publishing will discuss Publishing at the End of the Millenium, while critics and writers will discuss Literary Criticism and the Novel in the context of modem Slovenian literature. The event is being organised by the newspaper Delo and the Society of Slovenian Writers. TRADE MATTERS The NSW Chamber of Commerce is organising a trade delegation to Italy and Slovenia on behalf of Australian Tradelinks. The 15-day tour, scheduled for October, will include Rome, Florence, Milan, Venice, Ljubljana and Frankfurt, with an option open to also visit Paris to attend tne SIAL International Food Exhibition. The Italian market is Australia's 17th largest and is generaly very solid, particularly in leather and wool, with Italy our largest single export market for leather and the third largest for wool. Coal, iron ore, bauxite, hides and skins are also significant exports, though chamber CEO David Tayler expects Australian goods and services in scientific, medical and software to play a stronger role in the future, as well as some of Australia's more traditional manufactured exports in automotive, clothing, food and beverages. The visit to Slovenia would be significant trade wise because of that country's new aggressive economic trade policy and its geographical proximity to the central and eastern European economies, Mr. Taylor said. Australia's most significant exports to that country have been cotton, wool and hides, though there is potential for grater diversification in the trade flow, given Slovenia's major imports are many and varied—including crude and crude oil, cotton fabrics, automobile parts, passenger cars, computers, isolated wire, motors, medicines, chairs, machinery, textiles and metal products. Slovenia also exports products. Each delegate will receive an individual business program and the business package will include prc-departure counselling, identification of business partners in each market, group meetings with relevant government ana industry groups and follow up support on return to Australia. For more information contact Chris Stewart at the Chamber. Phone: (02) 350 8100 Fax: (02) 350 8199. DAIL Y COMMERCIAL NEWS 25.JUN1991 slovenia declared asi independent and i sovereign state i REPUBLIC OF SLOVENIA nu AUSTRALIA euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting t, food products and a variety or other products equipment, SHOWROOM APRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... ŽELJA Zapornika se pogovaijata: — Kakšna pa bo tvoja zadnja želja, če te obsodijo na smrt? —Da se ga lahko napijem kol mavra. —Zakaj pa to? — Ves, to sem si vedno želel, pa sem se bal, da bom potem ušpičil kakšno bedarijo! PRISEGAM Kmetje z dvignjeno roko prisegel na sodišču: —Naj strela ubije mene, ženo in otroke, če lažem, gospod zdravnik! —Dodajte Še vole, prašiče in kokoši, pa vam bom verjel. KEBRČEK —Petrček katera žival ti je v živalskem vrtu najbolj všeč? —Meni slon, očku pa tisti kebiček pri blagajni. Urh 60D0PNX1CX - Ciril in Metod l>pela 1>8£ NAJBOLJ jt£ GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic. Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovic. Alfred Brežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze KoSorok, Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije-Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci * POZOR! V bodoče nam pošiljajte VSO POŠTO, ^ tudi naročilnice in čeke na M naslov uredništva. ▼ Naročam GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VIC 3155 n Pbdpistm(i) Ulica in kraj Država ____ n i., 11* rutina h. Tisk: 7rn\Bounty Prinl, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic. 3134 "S KONZULARNEGA ZBORA OB PRAZNIKU SLOVENSKE DRŽAVE Sydney, 24. 6.1994 Na fotografiji z leve: Stephen O' j Faheya in Altred brežnik, častni konzul RS-, prireditelj »grafi j i z leve: n O' Doherty MP, govoril v imenu premierja NSW Johna in Alfred Brežnik, častni konzul RS, prireditelj zbora PRAZNOVANJE SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Sydney, 25. 6. 1994, SLOVENSKI KLUB TRIGLAV Na fotografiji: predsednik Slovenskega narodnega sveta Jože Smuk in Martha Magajna 14-DNEVNIK CENA $ 2.00 LETO 2 / št. 30 6. JULIJ / MALI SRPAN 1994 POMEMBEN DATUM Ob priložnosti državnega praznika Republike Slovenije je Alfred Breznik, častni 1994 konzul RS sprejem za pripravil v petek, 24. junija konzularni zbor v Sydncyu. Udeležilo se ga je okoli sto gostov, med njimi predstavniki misij in vlad šestdesetih držav. Kot častni gost se je sprejema udeležil Aljaž Gosnar, odpravnik poslov iz Veleposlaništva v Canberri, Dušan Lajovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo in Tina Omahen iz Veleposlaništva v Canberri. Med uglednimi gosti so bili tudi predstavniki gospodarske zbornice NSW, AUSTRADE-a, sydncyskih univerz ter avstralski in slovenski poslovneži, predstavniki slovenskih organizacij iz Sydneya, Wollongonga in Newcastla ter verskega središča. Navzoče je nagovoril Alfred Brežnik (govor na 11. strani), v imenu premierja NSW pa Stephcn O' Doherty. V narodnih nošahvsta se predstavila dva mlada Slovenca: Lolita Žižek je recitirala Prešernovo Zdravljico, Rudi Črnčec pa je na harmoniko zaigral venček slovenskih narodnih. 32-LETNI KOPRČAN PREJEL MISUONSKI K1JUČ TRI IN POI, LETA SLUŽBOVAL V ZAMBIJI Herman Kocjančič se te dni mudi v Sydneyu. Po treh letih in pol bivanja med Zambijci, se preko Avstralije in ZDA odpravlja nazaj domov, v Slovenijo. Bival je v Nangomi, kjer je misijon sv. Jožefa z župnikom pal Mihom, ki ga avstralski Slovenci župnišču patra Rozmana, ki je veliko kol Slovemj; _nnsijonu. Kot vidimo na fotografijah, je skrbel tudi ža male Zambijčke. V TEJ ŠTEVILKI: Govor predsednika RS M. Kučana str, 2 Praznovanja državnega praznika RS - Posmrtni magisterij za Ireno Birsa, s predstavitve knjige str .7 — Zimski festival v Ferny Creeku str.7 Odprto pismo Stanke Gregorič str.8 — Dr. Anton Trstenjak "Slovenci smo za politiko nezreli" str.9 — Zdravje: magnetna terapija str. 10 Govor s konzularnega /ix>ra str.l 1 Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju | DAN SLOVENSKE DRŽA VNOSTI ČESTITKA PREDSEDNIKA DRŽAVE Spoštovane Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Slovenije, slovenski rojaki v zamejstvu in po svetu, 25. junij leta 1991 je tisti dan iz bogate slovenske zgodovine, ki je v njej in v svetovni zgodovini zapisan kot rojstni dan nove samostojne države, Slovenije. Večjega praznika, pomembnejšega po tem, kar zaznamuje in pomeni za naše življenje in prihodnost, Slovenci nimamo. Zato se ga smemo in moramo z vsem ponosom in samozavestjo spominjati vsako leto. In z njim vseh tistih, ki so v vojni za slovensko samostojnost dali svoja življenja. Zgodovinarji, domači in tuji bodo z merili časovne razdalje v prihodnje tehtali in presojali vse zgodovinske okoliščine, naša in druga dejanja, ki so omogočila in privedla do 25. junija ¡991 ter nato do vojaškega nasilja nad nami, do našega upora, umika tujih vojaških enot in mednarodnega priznanja mlade slovenske države. Toda že zdaj je jasno vsaj dvoje veljavnih spoznanj. Najprej, da nam je z razsodnim povezovanjem politično-aiplomatskih sredstev in ravnanj ter vojaškega upora uspelo izogniti se dalj časa trajajoči in krvavi vojni, s tragičnimi posledicami za majhen slovenki narod. In dalje, da nam je to uspelo samo zato, ker so želje po osamosvojitvi s plebiscitom in s trdim delom po njem podprli tako rekoč vsi državljani in posebno vse, sicer različne politične stranke, ki so soočene s to veliko zgodovinsko nalogo in odgovornostjo zmogle pustiti ozke strankarske interese vnemar. Teh dveh spoznanj ne bi smeli nikoli pozabiti. Posebej ne dejstva, da je bil takrat nacionalni interes prepoznan in spoštovan, tako da smo zmogli okoli njega strniti svoje moči. Tudi sedanji trenutek v notranjih razmerah in mednarodnem položaju države zahteva naš resni skupni premislek. Posebej tistih, ki jim je v Sloveniji z demokratičnimi volitvami zaupana oblast. Je svojevrsten trenutek resnice, ko je mogoče izmeriti doseženo na trnovi poti naših notranjih preurejanj in umestitve mlade države v evropska združevanja in ustanove. So težave pri urejanju odnosov s sosedoma: Italijo in Hrvaško. So ovire pri pridruževanju Evropski uniji. Tudi, a ne samo zaradi naše ne dovolj domišljene in usklajevane zunanje strategije. Med nami. znotraj nas se kljub oporekanju, združevanju, željam in upanjem mnogih, da ne bi bilo tako, razdvaja politični prostor. Vsiljuje se nam neželena razdelitev, ki ne temelji na tekmovanju in plodnem iskanju najboljših rešitev v našem sedanjem in prihodnjem življenju. Kot da nas ne bi moralo zanimati predvsem to, kakšne so razmere življenja naših ljudi, njihova blaginja, varnost, kako je spostovano njihovo dostojanstvo in kako so zavarovane njihove pravice in svoboščine. Kakor da ne bi bili tudi vsi skupaj odgovorni za to in kot da interes in dolžnost vseh ne bi bila, da storimo vse, da bo ta naša država prijazna do svojih državljank in državljanov. Saj smo jo ustvarili zato, da v njej ne bi bilo sovrastva, žalitev, ponižanj, zlorab in socialnih Krivic. Da ne bi bil nihče odrinjen od skupnega iskanja odgovorov o našem sedanjem in prihodnjem življenju. Verjamem, daje to interes velike večine Slovencev in da si želijo življenje v takšni dižavi. Dovolj je tudi razlogov, ki podpirajo takšno njihovo željo. Naslonijo jo lahko na že vidne in obetavne gospodarske spremembe, na začetke gospodarske rasti in ustavljeno naraščanje brezposelnosti, na trdnost slovenskega tolarja, zmanjšano inflacijo, rastoče devizne rezerve in nove razvojne projekte, odprte za vse in vsakogar, tudi za tujce. Odločiti se moramo, da v tem letu končamo s procesom lastninjenja, ker bo mogoče šele tako izoblikovati novo gospodarsko strukturo in z njo zanesljivo stopiti v svet mednarodne tekmovalnosti ter si trdno zastaviti čili, da si prav tako v tem letu odpremo vrata za postopno včfanjevanje v Evropsko unijo. To bo moralo izboljšati konkretne življenske razmere vsakega našega človeka. Ti cilji in takšna prihodnost govorijo, da je nastopil čas, v katerem bi sodelovanje ljudi ob spoštovanju vseh njihovih različnosti in njihovih pravic tudi do poravnave pravega opravičila, da bi zaradi težav dajali povode spraševanje o tem, ali se je vse skupaj izplačalo, ali je to res tisto, kar smo hoteli. Je, to je tisto! Tega prepričanja nam trenutne razmere ne bi smele zastreti. Toda res je, tudi to še ni povsem tisto. Treba je še naprej, da bodo vsa naša hotenja zadovoljena. Tudi to je zahtevno in tudi to nam ne bo podarjeno. Zmogli bomo, če bo dovolj volje in sodelovanja. S tem priporočilom, upanjem in željami čestitam ob dnevu državnosti prav vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, vojakom in častnikom slovenske teritorialne obrambe, slovenskim policistom, vsem rojakom in prijateljem po svetu, vsem ljudem dobre volje. Milan Kučan Predsednik Republike Slovenije . »53B i Etaë V Milan Kučan r .MISEL V vojni: odločnost. V porazu: kljubovalnost. V zmagi: velikodušje. V miru: DOBR A VOLJA! WINSTON CHURCHILL pišejo nam KORL HREN - DVAINOSEMDESETLETNIK VÍAW vûjgdxxs xWy MXacx^X). k 1 \AVWW\T wv /k/vv^^AvNolA-Vi-vv /CiUCrUU Ycu /Y\AA OA^Ulcj/ M 1 StaàAAÎWV /^G^Xtr ^AAÔ- ^iuíwx A.W ^AAÍV ^ - Wû, MMÀMAxo^l U^UXAW ,/W AC AC XoUW tynL /WVOO/ Ao-^x-vw^/^wv /^àlcyi. cr ")Ux Me Si Y&gW/W AC W /Uno r\W -«^hU^VWV . TiUL, SWvwvaI^ , j\J^¿jLoir, ÂM- ' líxX^Wo la-VA, / vojni ponoreli tudi na Štajerskem in zaceli zapirati ljudi vsevprek... ... Opozarjam samo, da je sprava možna samo v popuščanju, odpuščanju, ko vsaka stran začenja zapuščati svoje stališče in se začenja bližati nasprotniku. Sprava je zbližanje, ta pa temelji na odpuščanju; to spet le na priznavanju lastnih napak, če je potrebno tudi zločinov. To ie za večino neprestopna gora. Ivan Macek-Matija je pnznavai samo "napake" (kakor da je slo za šolsko nalogo) ali se "nič spominjal"; svojemu soseou pa je zaupal: 'Veliko sem jih pobil; žal mi je samo, da jih nisem še več". Je pa le priznanje... ... Biti sredinec v politiki, sepravi,delati za zbliževanje in spravo mea dvema skrajnostma, da dosežemo modus vivendi, m orno sožitje, ne da bi si drug drugemu spraskali oči, marveč da jih, kakor apostol Pavel pravi, drug drugemu darujemo. Končam: upam, da bomo Slovenci to vendarle kdaj dosegli, in da je samo majhna peščica nestrpnih skrajnežev, ki se iz spravne sredine norčujejo. Konec starost SIMPOZIJ 'VARNA IN OSMIŠLJENA STAROST Postojna 1. julij 1994 V okviru spremljevalnih prireditev Srečanje v moji deželi, ki ga vsako leto pripravlja Slovenska izseljenska matica (SIM). se je odvijal v Postojni ¡.julija tudi simpozij Varna in osmišljena starost. V odboru za pripravo simpozija sta bili med drugimi tudi dr. Irene Mislej. predsednica Svetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo in Helena Drnovšek, samostojna svetovalka pri SIM. Za simpozij so pripravili krajše referate dr. Stanislav Frank in pater Janez Tretjak iz Adelaide ter Helena Leber iz Melbourna. Povzemamo dele Heleninega referata. PODOBA SLOVENSKE JESENI POD JUŽNIM KRIŽEM vsakdanjost in način oskrbe poznan in zagotovljen. Zavedajo se. da jih je dolgoletno izseljeništvo odtujilo od rodne zemlje V referatu Helena Leber razmišlja o družini, o starostnikih -izseljencih in njihov i problematiki. Na koncu, po posvetovanju s posamezniki in vodstvi slovenskih ustanov, sporoča simpoziju sledeče: V Avstraliji živeči izseljenci slovenskega porekla, ki so tukaj dočakali upokojitev ne nameravajo zapustiti dežele, kjer so preživeli večji del svojega življenja. Tukaj so pognale njihove korenine in kljub temu. da jim je Slovenija pri srcu, jim je načii >lgole in ko bo prišel čas, bodo počivali v senci evkaliptov (tako kot že pokojni) in ne pod domačo lipo. Vračali se bodo le kot lastovice, samo občasno... Želeli bi. da se uredijo sledeče zadeve: —prenosi pokojnin; zdravstvene usluge; predvsem državljanske pravice vseh Slovencev, neglede na to ali so živeli izven meja bivše Jugoslavije: upokojenci slovenskega porekla, na začasnem bivanju v Sloveniji, naj bi bili deležni istih privilegij kot ostali; upokojenske družine v različnih krajih Slovenije naj bi za izredne prilike povabile po svetu živeče slovenske upokojence: izseljenci, ki se sicer vračajo v Slovenijo, se naselijo v rojstnem kraju, zato bi bili predlagani domovi oziroma naselja nepraktični; primernejši bi bili počitniški domovi, kjer bi začasni povratniki našli nekaj domačnosti, ki jim jih rojstna hiša moraa ne nudi več. zdravje MAGNETNA TERAPIJA Skoraj 90 odstotkov ljudi, starih več kot 40 let, ima težave z degenerativnim revmatizmom. Gre za obrabo hrustanca, ki se v starosti tanjša in tako nastanejo bolečine, ki nam grenijo življenje. Navadno nas pri artritičnih boleznih zdravijo z antirevmatiki a ta zdravila so zelo močna in povzročajo stranske učinke.Te bolečine lahko precej omilimo z magnetno terapijo, ki se sestoji od ploščic vstavljenih oziroma vsitih v pene ali razne pasove. Te ploščice namreč dvignejo temperaturo kože za 4 stopinje Celzija. Magnetna terapija se vse bolj uveljavljavlja tudi v Sloveniji in seveda pri nas v Avstraliji. To naravno zdravljenje je sicer znano že 2.000 let in je neškodljivo, ne priporoča pa se edino ljudem s srčnim spodbujevalcem, nosečnicam in tistim, ki imajo težave s strjevanjem krvi. Izdelki z magnetki imajo različne oblike (blazina, križni pas, ramenski obroč, kolenčnik, rokavice, komolčnik, zapestje, itd.) Bolnik jih mora nositi vsaj 6 do 8 ur med dejavnostjo telesa. V Melbournu se dobijo omenjeni izdelki pri SIMPLY MAGNETICS, na 743 Centre Road, East Bentleigh, VIC 3165, telefon: (03) 579 1528. ZA MLADE ALI SONCE VPLIVA NA INTELIGENCO? Sonce ameriš pospešuje intelektualno aktivnost pri človeku. Skupina ;kih znanstvenikov je s poskusi na skupini prostovoljcev - študentov - ugotovila, da so študentje, ki so se pred zahtevnimi intelektualnimi preizkušnjami obilno izpostavljali sončnim žarkom, veliko hitreje, učinkoviteje in spretneje racpmoll o «t a mv/^uiam«» . j^j gg j^ ^ ^ pasivna in Sončni žarki (toplota in svetloba) pospešujejo presnovo in cirkulacijo ter s tem oskrbo krvi in možganov s kisikom. Obenem pa UV žarki pripomorejo k stabilizaciji centralnega živčnega sistema, ki omogoča še dodatno krepitev intelektualne aktivnosti. One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers. gorenje pacific Domestic Appliances 0285/little & assoc. CONSULAR RECEPTION FOR THE SLOVENIAN NATIONAL DAY SPEECH B Y ALFRED BREÉNIK, HONORARY CONSUL OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Sydney, 24. June 1994 Mr. Stephen O'Doherty, M.P. representing the Premier of NSW the Hon. John Fahey; the Hon. Bryan Vaugh MLC, representing the leader of the Opposition, Mr. Bob Carr, MLA; the Hon. Leo McLeay, MP for Watson and the Chairman of the Australian/Slovenian Parliamentary Frienship Group; Mr. Warren Cahill, Usher of the Black Rod, representing the Hon. Max Willis, MLC, president of the Legislative Council; Colleagues of the Consular Corps, distinguished guests, welcome and thank you for joining us in celebration of Slovenia's National Day. I am particulary pleased to have among us today, as a special guest, the Charge D'Affairs of the Slovenian Embassy in Canberra, Mr. Aljaz Gosnar. We also have the Honorary Consul of Slovenia in New Zealand, Mr. Dusan Lajovic and Miss Tina Omahen from our Embasy in Canberra. In last year's rather lengtly speech on the same occasion, I promised that I would in future refrain from giving you further geography and history lessons on Slovenia. However, just in case some of you wish to refresh your memory on this subject, I have brought along some brochures and a Quick Reference Guide. On the 25th of June 1991, the Slovenian Parliament declared Slovenia's indépendance, after the passing of a referendum held six months earlier. The declaration of indépendance was a joyful and happy event. For some, including myself, the happiest day of tneir life. T was fortunate enough to witness this historic event in the Slovenian Parliament, as well as the public celebration on the following day at the square in front or the Parliament. Unfortunately, this joyful celebration was short lived. The Federal forces could not accept the people's democratic decision and quickly retaliated with a military response. The ten day war began. Surprised at the strong defence by the well prepared Slovenian territorial forces, combined with the help of all the citizens, the Federal forces realised that they could not maintain a fight against the will of the people and withdrew soon after. Country after country recognised Slovenia's statehood; the European Union in January 1992 and finally the United Nations on 22nd May 1992. Now, Slovenia is a member of most international bodies, including the council of Europe and NATO's Partnership for Peace. Slovenia has completed negotiations with GAT1 and hopes to complete negotiations for an associate membership of the European Union by the end of the year. Slovenia can claim some remarkable economic achievements in this relatively short period as an indépendant nation. Reversing loss or her traditional southern markets due to the disintegration of Yugoslavia and the loss of all foreign reserves to Belgrade required lots of courage, the right political will and hard work. The first task was to further strenghten our traditional European business links with the likes of Austria, Germany, Hungary and France. Trade with these countries amounts to about 65% of Slovenia's exports. Recently Slovenia has signed a free trade agreement with the Czech Republic, Slovak Republic and Hungary, and negotiations are currently being held with Poland and likely establishment of a free trade zone within the so-called Visegrad group. The Slovenian Adriatic port Koper has become a major port for central European countries and is already the number one port for Austria. The Slovenian currency "Tolar" has been convertible since indépendance. The inflation rate in 1993 was 22% and is expected to drop to 13% by the end of the year. Foreign reserves have reached US$ 1.8 billion and almost cover Slovenia's debts. To everybody's surprise, GDP rose by 1% in 1993 and is expected to rise further in 1994. Slovenia has become the third most popular destination for foreign direct investment after Hungary and the Czech Republic, in the Central and Eastern European region. From left: Lolita Zizek, Alfred Breznik, Ivo Klop£ic. president of tne Slovenian Club TIVOLI -Newcastle However, not everything is without concern. Privatisation has been rather slow, while the restructuring of industry and the economy as a whole has caused job losses and social upheaval. Unfortunately, unemployment in 1993 rose to 15.4%, representing a 16% increase over the previous year. However, job vacancies increased by 74% over tne same period, which is encouraging. Now, a few words about Australian-Slovenian relations in the past 12 months. The most important event was, no doubt, the visit in February of this year, by a 52 member trade delegation headed by the Deputy Prime Minister and Minister of the Economic Relations and Development, dr. Davorin Kracun and Slovenia's participation at the Sydney World Trade Fair '94. Some 32 Slovenian companies exhibited their products and a number of successful business contracts were signed. The Slovenian trade delegation also held business conferences in Melbourne and Auckland. In conjuction with the State Chamber of Commerce, a very successful business seminar and business luncheon was organised. Both events were well attended. As a result of the successful businesss conference in Sydney, the State Chamber of Commerce is organising a trade delegation to visit Slovenia later this year. I am pleased to have such a strong presence from the State's Chamber here today. It is also pleasing to see Australian companies investing in Slovenia. The latest being CCA with a $15 million investment, Impact International P/L with an initial investment of $2 million in the packaging industry and a W.A Business Group investing in multi-million free trade facilities in port Koper. In the cultural and scientific field, co-operation between the two countries has also intensified. I am pleased to see here Professor Goesh, Head of School of Modern languages at Macquarie University, where Slovenian language is taught. Welcome also to professor John Hiller, Head of School of Computer Sciences at the University of NSW, which cooperates with Ljubljana University, through Dr. Tatjana Zrimec, currently here in Australia conducting research on brain imaging technology. We were also visited this year by the Slovenian Minister for Culture, Mr. Sergej Pelhan. Apart from opening an art exhibition in Adelaide he held discussions with the Sydney Opera House Trust, with a view to organising visits by Slovenian performers. I am glad to announce that the Slovenian National Airline ADRIA has finally appointed Moray Travel Pty Ltd as their Australian agents. ADRIA flies into Ljubljana from all major European destinations; Vienna, Frankfurt, Zurich, Munich, Rome, Paris, London, Moscow. There are daily flights into Ljubljana also by Lufthansa, Swiss Air, Air France and others. Once you have browsed through the picturesque brochures on Slovenia, I am sure you will all want to make a stop over on your next trip to Europe. But please don't all rush at once! I don't want you to be disappointed as I understand that most hotels in Slovenia are booked to almost 100% capacity this year. So, book early and Bon Voyage! Thank you! Slovenian artist/painter Stanislav Ropotec from Sydney, with Magda Smuk, wife of Jože Smuk, the president of SNS NSW IUI ♦ » » ■ ■ m AUSTRALIA euro international ptyjtd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: 3 Dal more Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... Humor, ki ga ie za nas izrezal iz časopisov Korl Hren iz Svdneva Jaka: "Ali si imel včeraj kaj sreče na lovu?" Miha: "Sedem rac sem ustrelil." Jaka: "Ali so bile divje?" Miha:" Race ne, pač pa kmet, ker so bile njegove." Metka nagaja in babica jo skuša z lepim poučiti. "Metkica, ubogaj, saj veš, daje Rdečo kapico požrl volk, ker ni ubogala svoje mamice." "In babico tudi!" se odreže mala Metka. » Profesor prebira jedilni list in naroči začudenemu natakaiju — porcijo slovničnih napak. ßooowruci Amalija Bogdan P8£ N J fi O LJ Š£ 'Oprostite," zajecla natakar, "tega pa pri nas nimamo." Učiteljica pojasnjuje otrokom, kaj je 'Zakaj jih pa potem pišete na jedilni list?" zagodrnja profesor. potreben. Pa vpraša Markca:"Kaj del _ dela domov?' Markec: "Naiprei nad] GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzet in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovic, Alfred Brežnik in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boroma, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Wcekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci ie počitek in zakaj je tako ela tvoj očka, ko pride utrujen z Najprej nadre mamo, nato pia še mene." Neka pevka je s hreščečim glasom morila občinstvo v dvorani s pesmijo: "Da sem jaz ptičica..." Tedai se je iz vrst poslušalcev zaslišal glas: "In da imam jaz puško... Naročam GUS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale nI. Boroma, VÏC 3155 n Fodpisana(a) Ulicam kng Drlava .... rOM&ft H. Podpis.........T......... Daum...... -M —» «v «■» ^mm W ^mT^m.mm^ Tisk: fik\ Bounty Print.65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134