EEETEEESSIKE
DECEMBER 1988 • ŠT. 12	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE	LETO XXIX
Vsem delavcem in upokojencem delovne organizacije želimo srečno zdravo in uspešno novo leto 1989
V tej številki
•	Razgovor s predsednikom izvršnega sveta SO Litija
•	Predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj za leto 1989
•	Otroci, dedek Mraz že pričakuje
•	Novoletna nagradna križanka
V	letu 1989 nas čakajo
še težje naloge
V	navadi je, da ob konci starega leta in na*pragu novega naredimo rezime našega dela, ocenimo sadove vloženih naporov in prizadevanj, obenem pa si ob spoznanjih prehojene dvanajstmesečne poti zastavljamo nove cilje in naloge v novem letu.
Za leto, kije za nami, lahko rečemo, da je bilo za celotno našo samoupravno socialistično skupnost leto, v katerem smo doživljali mnogo težkih in kritičnih trenutkov, tako na gospodarskem kot na političnem področju. Zastavljene cilje, da bi se rešili iz gospodarske krize, nismo uresničili. Naše gospodarstvo se je znašlo na robu prepada. Politične razmere pa smo pripeljali tako daleč, da sta svoboda in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti postali ogroženi.
O vzrokih, ki so našo družbo pripeljali do tako težkega in akutnega položaja, ob tej priložnosti ne bi analiziral, pač pa želim ugotoviti, da so nevzdržne gospodarske razmere v naši družbi vplivale in delovale tudi na gospodarjenje v naši Predilnici. Doseženi rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1988 v količinski proizvodnji, produktivnosti, zmanjšanju stroškov, kvaliteti in doseženem dohodku, niso takšni kot smo jih načrtovali, vendar če upoštevamo izredno težke gospodarske razmere, v katerih smo uresničevali naše zastavljene cilje, pa lahko ugotovimo, da smo dosegli zadovoljive poslovne rezultate; in prav ti rezultati, to spoznanje, da še v tako težkih pogojih gospodarjenja lahko samo z lastnimi silami, znanjem, dobro organiziranostjo in marljivim delom dosežemo zastavljene cilje.
V	letu 1989 nas ob uresničevanju gospodarske reforme z vrsto novih zakonskih ukrepov čakajo še težje preiskušnje, vendar sem prepričan, da jih bomo skupno obvladovali in povečevali našo gospodarsko in socialno stabilnost.
Vsem v Predilnici želim srečno in zdravo novo leto.
Jože Mirtič

Razgovor s predsednikom izvršnega sveta SO Litija
Ob koncu letošnjega leta smo se pogovaijali s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Litija Bojanom Miheličem. V sestavku lahko preberete, kaj meni o posameznih vprašanjih:
O razvitosti in nerazvitosti naše občine
»V slovenskem merilu smo na repu lestvice razvitih občin. To je objektivno slab položaj, ker nismo deležni ugodnosti, kijih imajo nerazvite občine, niti ne moremo govoriti o kakšni posebni stopnji razvitosti. Za vzpon na lestvici bomo morali izpolniti nekatere pogoje, ozdravitev gospodarstva, več delovnih mest v Litiji, itd.«
O odpiranju novih podjetij in delovnih mest v Litiji
»V prostorih SAP-a bo TEGRAD pričel z razvojem industrijskih računalnikov. V začetku bo tam zaposlena manjša skupina strokovnjakov, sčasoma pa bi se ta delovna enota lahko razširila, kjer bi lahko zaposlili tudi do 60 delavcev.
V Ješčah je bila tudi predvidena postavitev obrata Avtomontaže. Zaradi težav v poslovanju Avtomontaže ta projekt ni bil realiziran, vendar tako lokacija kot možnosti ostajajo. Videli bomo kako bo naslednje leto.
Veliko možnosti za nova podjetja, obrate ipd. bo prinesel nov zakon o podjetjih. Dana bo npr. možnost, da se posamezne delovne enote izločijo iz matičnega podjetja in pričnejo delovati samostojno. Več bo možnosti tudi za malo gospodarstvo. V zvezi s tem je treba povedati, daje lokacija obrtne cone določena, treba pa je zagotoviti zemljišča, poslovne prostore, kar ostaja naloga za naslednje leto.«
O gospodarstvu v občini
»Gospodarstvo je dejansko poslovalo (dosedaj) brez izgub, vendar rezultati sami po sebi niso rožnati. Delovne organizacije so zelo zadolžene, nivo zadolženosti je bistveno večji, kot je poprečje v republiki. Problem je seveda, ker delovne organizacije nimajo obratnih sredstev.
Da bi dosegali boljše rezultate, se bodo morale posamezne delovne organizacije prestrukturirati, poleg tega pa je bistvena tudi manjša obremenitev gospodarstva. Analiza je pokazala, da najbolj rastejo zvezne in republiške obremenitve — hitrejše od inflacije. Prevelike so tudi uvozne obremenitve.
V samih delovnih organizacijah je bistvena politika kadrov in razvoja.«
O cestah
»12. decembra je bilo zaključeno asfaltiranje t. i. partizanke, to je ceste od Bogenšperka do Temenice. Tako smo po več kot 30 letih z asfaltno cesto priključeni na sosednjo občino. Cesta ima sicer simbolično ime, je pa pomembna tudi za gospodarstvo, ki je seveda finančno sodelovalo pri gradnji.
Problem je cesta od Litije do Ribč, ki postaja že zamašek oz. ozko grlo. Ta cesta je sedaj v republiški pristojnosti, skupaj z republiškimi organi se bomo zavzemali, da bo čimprej prišlo do adaptacije oz. razširitve.«
O zdravstvu in participacijah
»Kljub temu, da imamo skoraj naj višje prispevne stopnje v republiki, bo ob koncu leta izguba v zdravstvu približno 200 starih milijard. 60% vsega denarja gre za bolnišnično, specialistično in zdraviliško zdravljenje, kjer nimamo velikega vpliva.
Verjetno je rešitev v tem, da bi bilo vse zdravstvo v republiki enotna rizična skupnost, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se denar za zdravstvo ali del denarja zbiral v republiki in ne v občini.
Participacija ostane še naprej.«
O vrtcih
»Kljub temu, da vrtci ne morejo sprejeti vseh otrok, ne načrtujemo izgradnje novih kapacitet.
Predsednik izvršnega sveta ŠO Litija Bojan Mihelič
Zaradi interventne zakonodaje smo morali zmanjševati prispevno stopnjo, zato je denarja komaj za osnovno dejavnost. Ena izmed rešitev je v neposredni menjavi dela.«
O zmanjšanju družbene režije
»V teku je analiza, ki naj pokaže možnosti za racionaliziranje strokovnih služb SIS in občinske uprave. V sami občinski upravi ne zaposlujemo novih ljudi. Tako je število zaposlenih manjše kot v istem času lani, kljub temu da smo upravi pridružili še urbanistično službo, ki je bila prej pri Komunali.«
O tem, kako gleda na sedanje stanje Predilnica Litija
»Veliko problemov, s katerimi se ta hip sooča Predilnica je izven njene moči (uvozne takse, carine, ostale dajatve in prispevki), seveda pa je treba definirati tudi notranje rezerve. Predilnicaje v svojem razvoju prestala že mnoge krize. Glede na izkušnje iz teh let lahko sklepamo, da bo tudi sedanjo.«	Andrej Krhlikar
Nova zakonodaja
Z Novim letom nam Zvezni izvršni svet obljublja več novih sistemskih zakonov, kot Zakon o računovodstvu, finančnem poslovanju, Zakon o podjetjih, poslovanju s tujino in druge.
Kljub priporočilom delegatov v raznih odborih Zvezne skupščine, da je rok za pripravo zakonov prekratek, vsa dogajanja v Zveznem izvršnem svetu in Skupščini SFRJ kažejo na to, da bodo ti zakoni le sprejeti do konca leta 1988.
Za delovanje podjetja so pomembni vsi zakoni, vendar bi predstavil le osnutek Zakona o podjetjih, od katerega se mnogo pričakuje. Zakonodajalec tudi tokrat ni mogel iz »svoje kože«, saj osnutek (objavljen je bil v Poročevalcu Skupščine SRS dne 2. 11.1988) vsebuje še cel kup določb, kjer hoče imeti birokracija še vedno vpliv na poslovanje podjetij.
Bistvena novost v osnutku Zakona o podjetjih je, da uvaja različnost lastnine podjetij. Podjetje lahko posluje s sredstvi, ki so v družbeni lasti, z zasebnimi sredstvi ali pa z mešano lastnino (družbeno in zasebno).
Že pri ustanovitvi se vidi, da smo obdržali birokratski način, saj so še vedno predvidene dve stopnji ustanavljanja podjetij, to je ustanovitev podjetja in konstituiranja pojetja. Dovolj bi bil samo ustanovitveni akt in vpis v sodni register.
S tem osnutkom je predvideno podjetje kot osnovna enota razpolaganja in upravljanja z lastnino. V podjetju pa se lahko organizira v skladu z delovnim procesom in pogoji dela TOZD, delovne enote, obrate in druge oblike samoupravnega delovnega organiziranja.
Rešeno je tudi sedanje združevanje dela in sredstev na podlagi sporazumov. Po novem se sredstva združujejo na podlagi pogodbe. Podjetje je sedaj
skupno in delavski svet je sestavljen v sorazmerju z vrednostjo vloženih sredstev.
Predviden je tudi drugačen obračun dohodka. Dohodek podjetja je del prihodka in ostane po plačilu materialnih stroškov in stroškov amortizaci-

AU. ■
je. Ko se od dohodka izločijo sredstva za bruto osebne dohodke iz naslova živega dela, dobimo dobiček. Iz dobička pa se izločajo sredstva za splošne in skupne potrebe, za izplačilo osebnih dohodkov iz naslova minulega dela ter za sredstva za povečanje družbenega kapitala.
Osnovni samoupravni splošni akt je statut, ki se sprejema z referendumom. Vse ostale splošne akte sprejme delavski svet.
Delavski vet je pristojen za upravljanje. Poslovodni organ pa ima z novim zakonom vsa pooblastila glede vodenja in poslovanja podjetja.
Popolnoma novo poglavje je urejanje podjetji z mešanimi oblikami lastnine. Po zakonu bo možno ustanoviti podjetje z omejeno odgovornostjo in delniško podjetje. Oba tipa podjetja se ustanovita s pogodbo.
V podjetje z omejeno odgovornostjo vloži vsak vlagatelj določeno osnovno vlogo. Vlagatelji odgovarjajo samo do višine svoje vloge. Delniško podjetje ima osnovni kapital, kije razdeljen na enake delnice. Vsak vlagatelj je udeležen v podjetju z eno ali več delnicami. Vsak odgovarja do višine svojih delnic.
Organi upravljanja v takih podjetjih pa so zbor, upravni odbor, delavski svet in nadzorni odbor.
Delavski svet spremlja poslovanje oziroma sodeluje s svojimi predstavniki pri delu upravnega odbora in nadzornega odbora.
Navedel sem le glavne značilnosti novega osnutka Zakona o podjetjih. Na osnutek je bilo veliko pripomb v Sloveniji. Pripombe so se nanašale največ na lastninske odnose, zmanjšanje vloge samoupravnih pravic delavcev in na mešana podjetja.
Koliko bodo pripombe Slovenije upoštevane, bomo lahko ugotovili šele, ko bo objavljen predlog zakona oziroma ko bo zakon sprejet.
Anton Primožič
Kako bomo uspeli
Smo v času velikih sprememb, ki bodo postopoma v biti spremenile določene vrednote naše družbe. Sedanji način dela in vodenja politike je bil izključno orientiran v delitev ustvarjenega kot najpomembnejšo kategorijo. Ustvarjanje nove vrednosti od katere je po najpreprostejši logiki odvisno koliko bomo delili pa smo skoraj pozabili, očitno misleč, da lahko delimo ne da bi pri tem mislili na ustvarjanje.
Pameten gospodar deli tako, da mu to omogoča večje ustvarjanje — da lahko čedalje več deli. Ali naš sistem misli tako?!
Jasno je, da moramo tudi v naši tovarni slediti začrtanim spremembam v družbi, na trgu, na področju strokovnosti itd., in sicer tako, da naši ukrepi ne bodo »capljali« za časom.
Vse sile se morajo usmeriti na izboljšanje notranjih dejavnikov, da se bomo kot podjetje sposobni kvalitetno in pravočasno odzivali na zahteve in pogoje, ki nam jih nalaga okolje. To velja še posebno sedaj, ko kljub največji investiciji v tem desetletju ne dosegamo zastavljenih ciljev (ocena glavnega direktorja), kar je v sedanjih pogojih gospodarjenja lahko usodno.
Spremeniti moramo način mišljenja, nič več postavljati na prvo mesto količinsko proizvodnjo, potem kvaliteto in šele na koncu dobiček, ampak najprej dobiček in kvaliteto in šele na koncu količino. Če ni dobička ne rabimo ne kvalitete in še mani količino.
Jasno se moramo zavedati, da s prodajo standardnih proizvodov dosegamo v tujini, čedalje bolj pa tudi doma, le standardni dohodek, kar pa zahteva, če hočemo imeti kaj dobička zelo
racionalne stroške proizvodnje. Le nov izdelek (razvoj), super kvaliteta (znanje) in pravočasno reagiranje na trgu (obvladovanje trga) pomeni večji dobiček od standardnega.
Izdelati se mora jasen program razvoja podjetja, jasno opredeliti cilje in strategije poslovanja (kompleksnega razvoja, trga, financ, kadrov, rasti, programa, konkurenčnosti, marketinga, propagande, imena Predilnice Litija itd.).
Znanje se mora začeti uporabljati sistemsko, ustvarjati kritično maso znanja, ki utira pot napredku oziroma k jasno postavljenim ciljem, ki so opredeljeni z razvojem in poslovno politiko.
Uveljaviti moramo tak način nagrajevanja po delu in organizacijo dela, ki bo motivirala člane kolektiva, povečala njihovo kreativnost, kvaliteto dela. To bomo dosegli le na ta način, da bo bolje plačan tisti, ki več prispeva k ustvarjanju dohodka itd.
Jasno se mora definirati poslovna politika naše OZD, ki bo imela jasen cilj — večji dobiček, večje zadovoljstvo in motivacijo vseh članov kolektiva.
Izdelava in izvajanje tako orientirane poslovne politike je zaupana vodstvu DO. Vse strukture, samoupravne in družbeno politične, morajo podpreti tako poslovno politiko — če seveda daje pozitivne rezultate.
Vedno na vseh nivojih poudarjamo, da nimamo kadrov — to je posledica, vzrok je nejasna kadrovska politika in nejasno opredeljena organizacija dela, kar pa onemogoča kreativno izkoriščenost obstoječih kadrov. Rešite_v tega problema je ena od naših glavnih nalog. Šele ko
sistem začne pravilno delovati, lahko začnemo razmišljati o izboljšavah. Povsod tam kjer nimamo kadrov, jih moramo pridobiti.
Spremembe, ki prihajajo pred nas, so največje po drugi svetovni vojni. Čedalje manj je tistih, ki mislijo, da se časi ne bodo spremenili. Prej lahko pričakujemo, da bodo spremembe veliko hitrejše kot si mislimo. Zakon o podjetjih, ki bo nadomestil zakon o združenem delu, to omogoča.
Vsi člani kolektiva se zavedajo usodnosti tega časa in so pripravljeni podpreti vse ukrepe, ki vodijo k večjemu dobičku in zadovoljstvu.
Stane Črne
Razlitje mazuta iz rezervarja
V	dnevnem časopisju večkrat beremo o razlitju raznih škodljivih tekočin. Takšna »nesreča« tudi našo delovno organizacijo ni obšla.
V	nedeljo, dne 20. novembra je ob 4. uri zjutraj
kurjač Ivan Brčon opazil, da iz pokončnega rezervarja izteka mazut. Takoj je izključil ogrevanje mazuta in s tem preprečil večjo škodo. Ves iztečeni mazut je ostal zajezen v betonskem bazenu tako, da ni prišlo do izliva v kanalizacijo ali podtalnico.
O dogodku smo takoj obvestili Postajo milice v Litiji in prosili Gasilsko brigado iz Ljubljane za nasvet, kaj storiti v lej situaciji. Pravega navodila žal nismo dobili. Sreča pri tem je, da seje mazut pričel zaradi nizkih temperatur takoj strjevati in se je iztekanje ustavilo. Skupaj je steklo iz rezervarja okrog 1500 kg mazuta.
Naslednji dan smo pričeli s čiščenjem cisterne in bazena, ki nam gaje opravilo Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD javna higiena.
Za popravilo cisterne smo zaprosili IMP Ljubljana — DO SKIP, ki bo dokončno ugotovil vzrok
*
.
okvare. Odvzetje bil vzorec poškodovanega dna cisterne in izvršen pregled celotnega dela z ultra zvokom, s čemer naj bi se ugotovilo še morebitne poškodbe dna.
Predvidevamo, da je vzrok poškodbe prešibka katodna zaščita zaradi blodečih tokov, ki so posledica elektrifikacije železniške proge.
Z dokončno preiskavo bomo lahko ugotovili obseg popravila - zamenjava celotnega dna rezervarja ali samo sanacija poškodovanega mesta.
Po izvršnem popravilu tega rezervarja, bomo morali Izprazniti in pregledati še drugi rezervar, da ne bo prišlo do podobne nesreče.
Marjan Sonc
Sindikat med članstvom in kako povečati njegovo učinkovitost
»Sindikat je prostovoljna organizacija, v kateri si člani s stanovsko in politično organiziranostjo zagotavljajo uresničevanje in zaščito svojih pravic in interesov, ki izhajajo iz dela in samoupravljanja. Za to člani (aktivno) delujejo na ekonomskem in socialnem področju, prizadevajo si za neposreden vpliv na samoupravne organe, skupščine, izvršne svete, gospodarske zbornice ter razvijajo moralne in kulturne vrednote.«
Nov način sprejemanja in članska izkaznica
Zgoraj navedeno osnovno načelo naj bi bilo napisano v glavi nove članske izkaznice Zveze sindikatov Slovenije, v katero naj bi se delavci vključevali prostovoljno, na podlagi statutanih določil in programa ZS, prijaznega povabila sindikalnega aktivista, ter s podpisom izjave o vstopu. S tem sindikat popravlja napako avtomatičnega včlanjevanja v preteklih letih.
Samostojnost in neodvisnost organizacije
Sindikat ni in ne sme biti privesek samoupravnim organom v OZD, oblastnim organom ali podrejen drugi družbenopolitični organizaciji. Danes je sindikat prostovljna enotna in najširša družbenopolitična organizacija delavcev in le ti ji lahko usmerjajo tok njenega delovanja in le njimi je odgovorna za svoje delo.
Jasen in konkreten program in odločno uveljavljanje zahtev
Naloge ZS so nivojsko porazdeljene od republiškega sveta do osnovnih organizacij ZS.
V letošnjem letuje sindikat tako uveljavljal zahteve za razbremenjevanje gospodarstva in racionalizacijo družbene nadgradnje, za realno ceno dela in uveljavljanje najnižjega in zajamčenega najnižjega osebnega dohodka, za zagotavljanje sistema socialne varnosti iz dela in skrbi’za delavce oz. nezaposlene, ki si tega ne morejo zagotoviti. Posebno skrbno in intenzivno se pripravlja za vključevanje v razreševanje problematike ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, problema, ki je pred vrati, pa se ga marsikje še premalo zavedajo.
Stališča in zahteve mora sindikat črpati iz svojega članstva, to pa pomeni tudi stalno in tesno povezanost in odzivanje na zahteve. Ne sme zamuditi
1
To fotografijo sicer objavljamo, vendar brez upanja, da do takšnih packarij ne bo več prihajalo. Delavci, ki tu malicajo, od daleč mečejo ogrizke in druge ostanke v lonec za odpadke. Tako ostajajo na zidu madeži, kot je videti na sliki.
nobene priložnosti za uveljavljanje po redni poti v delavskem svetu, na zborih delavcev, v skupščinah, vendar pa...
Delavec ima pravico izražati svoje zahteve tudi s stavko
S sprejemom amandmajev v ustavi SFRJ je stavka legalna oblika za uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev, čeprav bo potrebna ureditev posameznih pravic še z zakoni. Stavka je skrajni in konfliktni način uveljavljanja zahtev delavcev.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je sprejel sindikalna stavkovna pravila, ki urejajo delovanje sindikata v teh primerih in posebno pred vodstva osnovnih organizacij postavljajo veliko odgovornost, saj organ sindikata organizira stavko na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo. Vendar ob večinskem soglasju delavcev, ki odločajo o organiziranju stavke, o njenem začetku in koncu. Le v izjemnem primeru to vlogo, na podlagi organa sindikata prevzame stavkovni odbor.
Organi sindikata, bodo preprečevali ugotavljanje odgovornosti zoper delavce, ki so organizirali ali sodelovali v stavki, organizirani po volji večine delavcev.
Ponovno oživljena sindikalna lista
Na zahtevo članstva sindikat z letom 1989 ponovno uvaja sindikalno listo, ki vsebuje minimalne zahteve sindikata po uveljavljanju pravic iz dela, nadomestil osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom, s tem, da bodo spremembe sproti objavljene v
Delavski enotnosti. Pregleden dokument, na dveh straneh, bo koristen pripomoček za vse delavce in še posebej za sindikalne aktiviste, saj sedaj zaradi prezapletenosti in normativne ureditve v različnih dokumentih nad tem niso imeli več pregleda. Bo pa tudi podlaga za zahteve osnovnih organizacij ZS po dograjevanju samoupravnih aktov OZD.
Preveritev in oživitev lastnih vrst
Preobrazba sindikata, dograjevanja metod dela, kadrovska prenova, uveljavitev panožnih sindikatov in dograjevanje statuta zveze sindikatov Slovenije mora prinesti nov veter v sindikalno delo. Vse to pa bo tudi osnova za zadržanje obstoječega in pridobivanje novega članstva.
Martina Kralj
Število delavk na nočni izmeni
V letošnjem letu dela na nočni izmeni isto število žensk kot lani. Tako smo lani v tem času zaposlovali 400 žensk, ki so delale ponoči (in 23 porodnic), letos pa 401 ženska (in 29 porodnic).
Od vseh zaposlenih delavk v DO, teh je 646, jih dela ponoči 62%. Največje predic (101), sukalk (68) delavk na raztezalkah in flajerjih (59), snemalk (58 in previjalk (56).
Iz podatkov je razvidno, da smo sprejemali le toliko delavk, kolikor jih je odšlo v pokoj ali so kakorkoli drugače zapustile tovarno.
Ker je nočno delo žensk poseben delovni pogoj, moramo tudi letos zaprositi Republiški komite za delo za podaljšanje soglasja.
Andrej Krhlikar
Obiskal sem seminar za poklicne organizatorje inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela
Od 41 prisotnih slušateljev seminarja, ki ga je organizirala Zveza sindikatov Slovenije, jih polovica dela profesionalno na področju inovacij, ostali pa smo bili tako rekoč novinci. V treh dneh seminarja smo izvedeli veliko novega s področja inovativne dejavnosti, en dan pa je bil praktičen. S strokovnjaki ELANA iz Begunj, Save — tovarne gum in IBI-a, tekstilne tovarne iz Kranja so se izmenjavale izkušnje in zastavljala vprašanja na katera so strokovnjaki radi dajali odgovore.
Smisel delovanja inovatorjev je realna naloga za preoblikovanje naše družbe, ki ostaja samoupravna in socialistična, je pa po obliki široko demokratična, po organizaciji informacijska in odprta, po vsebini pa inovacijska. Zavedati se pač moramo, daje pot v 21. stoletje samo v znanju in ustvarjalnosti, se pravi, da prihodnost mora biti oprijemljiva. Sedaj je med najnujnejšimi nalogami DO prestrukturiranje proizvodnje, ki naj se kvalitetno izboljša, dvigne produktivnost dela, obrne k tržiščem, posebno glede izvoza ter predvsem hitro dvigne realne dohodke. Pot k takemu prestrukturiranju je predvsem v inovativnem obnašanju, organiziranju in ustvarjalnem delu vseh zaposlenih, še posebno pa strokovnih in vodilnih osebnos-
ti v naši DO, ki pa naj bi ne bili le statisti. Analize so pokazale, da je večina inovacijskega dohodka nastala z množično inventivno dejavnostjo in le del z profesionalizmom.
Proizvodna in poslovna praksa prestrukturiranja same proizvodnje, naj pomeni prehod v inovacijsko gospodarjenje in poslovanje. K ustvarjalnemu deluje treba pritegniti kar največje število delovnih ljudi v organizacijah in tudi izven njih. Zavedati se moramo, da je de-
janski delež inovacijskega dohodka v skupnem dohodku slovenskega gospodarstva le 4 -5% in to pomeni, da na tem področju za razvitim svetom že krepko zaostajamo. Obstaja pa mnenje, da so oblikovani osnovni pogoji za prehod v višjo fazo inovacijske dejavnosti na poti v inovacijsko družbo, ki se predlaga kot izziv in kot enega glavnih vzvodov za izhod iz sedanje krize. Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije je bil ustanovljen Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo —
ITEO, ki ima podatke o evidentiranih oblikah inovacij in baze inovacij. Sam informacijski sistem je za vse poslovno in informacijsko odprt. Nudi brezplačno prijavljanje inovacij, posredovanja osnovnih podatkov in povpraševanja po inovacijah. V banko ITEO se lahko prijavlja vse inovacije, ki se ponujajo na trgu, daje pa se tudi strokovna pomoč pri vrednotenju inovacijskih dosežkov, na osnovi tržnih informacij, vrednosti realizacije in prihrankov z izvedbo inovacije. V SRS deluje tudi društvo DIATI, ki daje napotke, predloge, informacije inovatorjem in pomaga pri reševanju raznih sporov okoli inovacij.
Inovacija naj bi bila vsaka koristna novost, ki ni posledica investicije, prinaša korist, je odraz produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti. Dobro ime OZD pomeni število inovatorjev in inovacij.
Izogibati seje treba kitajskega izreka, ki pravi: »Kdor hoče imeti mir, naj se ne ukvarja z inovacijami.«
In zakaj se sindikat Slovenije prizadeva, da bi bila naša družba inovativna? Kratek a jedrnat odgovor lahko zadosti temu vprašanju: zaradi preživetja in socialne varnosti delavca v OZD.
Brane Poljšak
/MURK
Obisk v Muri
Tovarna lahke konfekcije je velika svetla dvorana, kjer delavke blago krojijo, režejo, šivajo, likajo, kontrolirajo, zlagajo in pakirajo končne izdelke. Delo je računalniško vodeno. Vse to delajo pridne delavke, ki odgovorno in skrbno opravljajo svoje delo. Ob popravljanju napak pri delu si delavke med seboj pomagajo. Učna doba za delavko traja 2 leti, v tem času naj bi se naučile vseh del. Osebni dohodek delavk je od 400.000 — 1.400.000 din, kar je odvisno od kvalitete in norme. Denarnih kazni ne poznajo. Opomin disciplinske komisije, objavljen po zvočniku, je hudo kaznovanje. Norme se korigirajo, če jih delavke ne dosegajo. Pri okvarah strojev imajo, vsaj tako pravijo, pridne fante, ki v čim krajšem času popravijo vse okvare. Največji TOZD v MURI zaposluje pretežno ženske in to približno 1.400. Delajo v dveh izmenah, od 5.30 — 13.30 in od 14. — 22.
ure. Pol ure imajo za pripravo dela. Oblačila izdelujejo iz različnih vrst materialov: volne, prave svile, umetne svile, sintetike in raznih mešanic tekstilnih materialov. Ker je kvaliteta blaga za njihove artikle na jugoslovanskem tržišču neprimerna, večinoma uporabljajo uvoženo blago. Največ pa imajo »LON« dela. To pomeni, da tovarna MURA izdela točno po dogovoru en vzorčni izdelek. Po pregledu vzorčnega izdelka se inozemski kupec odloča za naročilo. V primeru, da se odloči za naročilo določenega artikla dobavi tovarni vse (blago, sukanec, gumbe, obešalnike, trakove, itd.)
s pogojem, da bodo vsi izdelki, ki jih naroča enake kvalitete kot je bil VZORČNI IZDELEK. V primeru, da pride do odstopanja v kvaliteti od vzorčnega izdelka, zahteva kupec nižji kvalitetni razred. Ker MURI inozemski trg določa kvaliteto, je pri njih kvaliteta dela na prvem mestu in šele na drugem mestu količina izdelanih kvalitetnih izdelkov. TOZD 1400 delavk mora dnevno izdelati 9.000 komadov (moških srajc, bluz, kril), kvaliteta izdelkov pa mora biti na evropski ravni, saj 70% svojih izdelkov izvozijo, 30% pa jih ostane doma. Kvaliteta polizdelkov in izdelkov se kontrolira
trikrat in je 100%. Inozemski kupci pošiljajo svoje kontrolorje v MURO, kjer vršijo kontrolo dopoldan in popoldan pri izdelkih, za katere so dali svoj material.
VZORČNI izdelki ostanejo MURI in jih imajo razstavljene v vzorčni sobi. Pošiljka za kupca mora biti ob določenem datumu pripravljena za dobavo.
Ing. NADA SIMONIČ, ki nas je vodila po tovarni in nas seznanila z delom v tovarni, nam je povedala, da imajo izven Murske Sobote še dva TOZD-a težke konfekcije, kjer izdelujejo hlače in plašče. Teh TOZD-ovsi nismo ogledali.
V imenu SDS laboratorija se zahvaljujem IO sindikata, da nam je omogočil ogled MURE, okolico MURSKE SOBOTE in spoznati ljudi, kot jih opisuje Miško Kranjec v romanu Povest o dobrih ljudeh.
Ivica Drnovšek
Stane Črne
Praznik, ki večini med nami veliko pomeni. Praznik, ki pomeni nekakšno prelomnico v našem življenju. V tistih medprazničnih dneh si s svojimi najbližjimi, prijatelji, sodelavci in znanci zaželimo »SREČNO«.
Na žalost pa so današnji časi malo manj veseli, vzpodbudni in naklonjeni večjim praznovanjem. Kljub temu praznovanja bodo in prav je tako. Medpraznično vzdušje naj bo sproščeno in veselo. Kdo ve, kaj nas »čaka« prihodnje leto doma in v naši delovni sredini!
O pogojih gospodarjenja naše delavce sproti obveščamo preko časopisa, dnevnih informacij in na raznih sestankih. V zadnji številki Litijskega predilca smo lahko prebrali odgovore glavnega direktorja na postavljena
Novo leto — pričakovanja in želje naših delavcev
vprašanja, o trenutni gospodarski situaciji v Predilnici in njegovih predvidevanjih za vnaprej.
Glavni direktor je med drugim dejal: »Osebno sem prepričan, da imamo toliko moči in znanja, da bomo z večjo odgovornostjo, večjo vnemo do dela, še posebno kvalitetnega dela, izplavali iz krize in dosegli to, da nas kriza ne bo še posebno prizadela.« Tako meni Jože Mirtič.
Kaj pa v novem letu 1989 pričakujejo in si želijo naši delavci?
Obiskala sem jih na njihovih delovnih mestih. Na gornje vprašanje so odgovorili:
Stane Čme, analitik v proizvodnji:
»V letu 1989 pričakujem, da bo šel naš družbeni razvoj v tisti smeri, da bodo začele v družbi dobivati vlogo vrednote, ki zagotavljajo resnični napredek. Za našo delovno organizacijo velja predvsem to, da bomo začeli dokazovati svojo vrednost na trgu, to pa bo pomenilo, da če bomo hoteli obstati, bomo morali imeti racionalno poslovanje, kvaliteto, ki jo zahteva trg in sistem nagrajevanja po vloženem delu. Le-ta naj spodbuja tiste delavce, ki prispevajo k večjemu dobičku in ne tiste, ki prispevajo k večji porabi.«
Nada Brežan, delavka na flyerju in razte-zalnem stroju
»V novem letu ne pričakujem nič dobrega, ker ševvedno nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Želim si samo, da bi bili zdravi in če bomo, bo tudi vse drugo, vsaj tako, kot v letošnjem letu.
V delovni organizaciji imam zaupanje v vodstvo in upam, da bodo s svojimi poslovnimi odločitvami znali naš kolektiv pripeljati iz te situacije. Vsaj do sedaj je bilo vedno tako.«
Anton Dragar, mojster v čistilnici in mikalnici
»Želim si, da bi se naša gospodarska situacija malo stabilizirala in da bi v delovni organizaciji čimbolje gospodarili. Z dobrim gospodarjem in seveda s svojim delom bi si tako zagotovili socialno varnost — vsakodnevni kruh. Želel bi si tudi, da bi predelovali malo boljšo kvaliteto bombaža, ker bi bili s tem naši rezultati še boljši in pogoji dela lažji (manj zaprašenosti).
Kot delegat delavskega sveta, sem pozorno spremljal odgovore, glavnega direktorja, ki smo jih postavili na pobudo družbenopolitičnih organizacij, delegati delavskega sveta. Prebral sem jih tudi v časopisu. Mislim, da so njegova predvidevanja realna. Pripomnil pa bi, da v celoti glavni direktor ni odgovoril glede investicije. Menim, da smo šli z novo investicijo preveč v razširitev in premalo v posodobitev delovnega procesa. Le s sodobnimi stroji bomo lahko izdelovali kvalitetno prejo, ki bo konkurenčna na trgu
Anica Juvan, predica
»Kaj posebnega v novem letu ne pričakujem. Želim le, da bi bilo vsaj tako kot letos. Kljub temu, daje življenje vsak dan dražje, se tudi naši osebni dohodki počasi povečujejo tako, da še lahko dobro živimo.
Upam, da v večje težave ne bo zašla naša delovna organizacija tako, kot je primer v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah. Da bi le imeli dovolj dela in nam zato ne bi bilo treba ostajati doma.«
Pepica Kralj, predica
»V letu kije pred nami, ne pričakujemo nič dobrega. Želim si boljšo plačo za svoje delo. Prav je, da je osebni dohodek takšen, da z njim lahko spodobno živiš.
Predice smo pri svojem delu zelo obremenjene in mislim, da bolj že ne bi mogle biti. Če se bo tempo dela še stopnjeval, bo še več delavk na lažjem delu. Kljub temu, da imam
šele 18 let delovne dobe, že čutim posledice težkih obremenitev.
Če bomo v delovni organizaciji dobro gospodarili, bomo prebrodili krizo brez večjih pretresov. To pa ni odvisno samo od nas delavcev, ki že delamo dovolj. V večji meri bo to odvisno od vodilnih delavcev, da bodo sprejemali pravilne odločitve.«


bombaža
»Vse kar navadno napišemo na novoletno čestitko, si tudi sama želim v naslednjem letu. Za tovarno pa si želim, da bi čimbolje poslovali in prišli iz krize.
Upajmo, da nam bo to uspelo. Iz direktorjevega govora na zadnji seji delavskega sveta lahko zaključim, da v naši delovni organizaciji še ni tako hudo in da so še možnosti za boljše čase. V oddelku kjer delam, so še neizkoriščene strojne zmogljivosti. Z aktiviranjem le-teh, bi se še bolj približali planskim ciljem.«
Štefka Bregar, pomočnica v kuhinji »Živimo od svojega dela. Najhuje bi bilo, da bi morali zapreti tovarno. Zato ni prav nič hudo, če moremo opravljati tudi nadurno delo. V Predilnici smo pač zaposleni zato da delamo in lahko se samo bojimo, če bo kaj drugače.
Želim si, da bi bili zdravi. Bojim se bolezni in tudi bolniškega staleža, saj si močno prikrajšan pri osebnem dohodku.«
Rozalija Mežnar, previjalka »Predvsem si želim zdravja in miru ter veliko razumevanja na delu. Se vedno mj je vodilo, da lepa beseda lepo mesto najde. Če bi to upoštevali vsi, bi bilo večkrat manj slabe volje na delu. Delavec za strojem potrebuje več pozornosti.
Anica Juvan
Pepica Kralj
Darja Tomc
Štefka Bregar
Želim si, da bi bilo več reda in discipline in da bi vsi čutili enako odgovornost do svojega dela. Zavedati se moramo, da mojster v oddelku ni le zato, da te priganja k delu. Obremenitve delavcev naj bi bile bolj enakomerno porazdeljene.
Pri novosprejetih delavcih bi morali biti bolj pozorni, na katera dela so razporejeni. Sploh pa mislim, da vsak, ki pride v našo tovarno, ne more kar takoj delati na avtomatskem previjalnem stroju. Delavka za strojem lahko odkrije marsikatero napako na preji in s tem prepreči reklamacijo. Tudi ob delu za strojem moraš misliti.«
Vera Bric
Rozalija Mežnar
J
Upokojila seje...
V	novembru seje odločila za predčasno upokojitev Ana Merčon.
Urica klepeta z njo in njenim mojstrom je bila zelo prijetna. Nismo se pogovarjali samo o delu v tovarni. Naša nova upokojenka se doma ukvarja z marsičem. Nadvse rada goji rože. O tem se lahko prepričamo sami, če nas pot zapelje po Grbinski cesti mimo Merčonove hiše v Šmartno.
V	Predilnici seje zaposlila leta 1958 v oddelku predilnice I. Kot vsa mlada dekleta je tudi ona pričela z delom snemalke, nekaj let kasneje pa je bila razporejena za predico. Ko smo v delovni organizaciji pričeli predelovati tudi sintetična vlakna, je kot predica opravljala delo v oddelku predilnice sintetike. Najtežje je posluževala stroje takrat, kadar smo predelovali črno prejo. Težave z vidom so bile tako vzrok, daje od leta 1987 dalje delala v oddelku sukalnice na avtomatskem previjalnem stroju. Kljub temu, daje imela priporočilo za lažje delo, se do upokojitve ni hotela »ločiti« od strojev.
Ko seje spominjala svoje delovne poti v tovarni je še dodala: »Škoda, da se človek ob začetku svojega dela ne odloči, da bi pisal knjigo spominov. Bila bi kar debela z veselimi in tudi manj veselimi poglavji.«
Ob upokojitvi ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let in srečno roko pri gojenju prelepih rož in peki predobrega peciva.
V. B.
Ana Merčon
Poškodbe v mesecu novembru
Poškodoval seje vodjajemon-ta predpredilnice Milan Škoberne. Ko je šel iz mehanične delavnice po požarnih stopnicah v oddelek OE predilnice mu je na stopnicah spodrsnilo in je padel ter si poškodoval gleženj desne noge.
Andrej Krhlikar
_______________________.
Predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj za leto 1989
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so na seji, dne 15.12.1988 sprejeli predlog prednostne liste za leto" 1989.
Prednostna lista za dodelitev enosobnega stanovanja:
1.	Drnovšek Dragica	201	točk
2.	ČEBELA ZOFIJA	198	točk
3.	Bračun Darko	195	točk
4.	Kaltak Sadika	193	točk
5.	Baltič Fikreta	185	točk
6.	Jakša Smilja	182	točk
7.	Lovrič Ljiljana	179	točk
8.	Antešcvič Milka	171	točk
9.	JANEŽIČ MARJAN	153	točk
10.	Begič Rasima	146	točk
11.	Martinčič Sonja	145	točk
12.	ŽARIČ OLGICA	142	točk
13.	Topalovič Esma	104	točk
14.	JANEŽIČ VIKTOR	98	točk
15.	ZUPAN VESNA	94	točk
16.	Dolinšek Mirko	85	točk
17.	Marič Cvijeta	72	točk
Prednostna lista za dodelitev dvosobnih in trisobnih stanovanj:
1. Marn Nada	334 točk
2. ČERNE JANEZ	296 točk
3. Antonič Nada	271 točk
4. Knez Anica	251 točk
5. Rink Jože	250 točk
6. Tomič Fina	244 točk
7. Kerne Irena	237 točk
8. Kaplja Gorazd	235 točk
9. Stritar Viktorija	233 točk
10. Razpotnik Ljudmila	226 točk
11. SENIČ STANA	226 točk
12. Rekanovič Danica	224 točk
13. Kadrič Sajda	220 točk
14. Jakupovič Halida	220 točk
15. Janežič Anica	219 točk
16. Gigillo Marija	216 točk
17. Kišič Bahra	215 točk
18. Dandič Ivanka	208 točk
19. Oliverovič Zorica	206 točk
20. Logar Nevenka	206 točk
21. Josipovič Bogdan	194 točk
22. Budimljič Izeta	192 točk
23. Todorovič Vasilije	191 točk
24. Kuburič Hašija	180 točk
25. Mohar Helena	178 točk
26. Katič Manda	175 točk
27.	LOKAR DARJA	173	točk
28.	Osmanovič Sajda	151	točk
29.	Velagič Devleta	101	točk
OPOMBA: Prosilci, ki so pisani z velikimi tiskanimi črkami imajo prednost pri dodelitvi garsonjere oz. trisobnih stanovanj.
Na predlog prednostne liste lahko ugovarjate na DS delovne organizacije do vključno 16.1. 1989. Pisne ugovore vložite v kadrovsko splošnem sektorju, pri Heleni Hiršel, ali pa jih pošljite po pošti.
V kolikor na predlog prednostne liste ne bo ugovora, bo ta prednostna lista veljala za leto 1989.
Po veljavni prednostni listi bodo dodeljena prosilcem vsa izpraznjena stanovanja. Glede na gospodarsko situacijo ni upanja, da bi se stanovanjski problemi hitro reševali, saj je izpraznjenih stanovanj le nekaj letno, izpraznjena pa so predvsem enosobna stanovanja. O možnosti nakupa novega stanovanja bomo razmišljali, ko bo znan letni finančni rezultat.
Helena Hiršel
ODŠLI
v mesecu novembru 1988
Upokojitev:
30. 1L 1988 Ana Merčon, Litija, Grbinska 35, sukalnica 3. izmena;
Pismeni sporazum:
17.11.1988 Silva Vidergar, Litija, Levstikova 2, sukalnica 2. izmena;
Potek delovnega razmerja za določen čas:
15. 11. 1988 Irena Novak, Kopališka 1, Zagorje, sukalnica rezerva;
Smrt:
7. 11. 1988 Leon Jelnikar, Litija, Cesta komandanta Staneta 9, vzdrževanje;
V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1988 zaposlenih 994 delavcev, od tega 646 žensk in 348 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 33 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
Otroci, dedek Mraz že pričakuje
Bliža se novo leto in s tem tudi obisk dedka Mraza. Naše otroke bo obiskal v dvorani na Stavbah v torek, 27. decembra ob 16. in 18. uri. To bo že njegov tretji obisk naših otrok v starosti od enega do sedmih let,
Kljub pomanjkanju denarja je dedku Mrazu že uspelo zbrati vsa darila, od igrač do sladkarij, brez katerih pri »pravih« darilih ne gre. Darila so različna glede na starost otrok, upošteval pa je tudi, da se deklice igrajo z drugačnimi igračami kot dečki.
Pred obiskom dedka Mraza si bodo lahko naši otroci ogledali lutkovno igrico o Mojci Pokraculji.
Otrok, ki z veseljem pričakujejo
novoletni obisk, je letos 352. Dedek Mraz lepo prosi vse otroke in starše, da se pri razdeljevanju daril ne bi prerivali. Želi, da bi otroci sprejemali darila lepo po vrsti, tako kot bodo sedeli v dvorani.
Z dedkom Mrazom se bodo pogovorili ali mu kaj zapeli. Pa tudi fotografirali se bodo lahko. Fotografirajo pa naj se le tisti otroci, ki bodo po sliko tudi prišli. Cena dveh slik v velikosti 9 x 13 cm bo 5.000 din.
Dedek Mraz že vnaprej želi vsem otrokom srečno novo leto in veliko veselja z igračami, ki že samevajo v velikem košu.
S. R.
Vabilo na novoletno noč
PREŽIVITE Z NAMI NOVOLETNO NOČ, STOPIMO SKUPAJ V NOVO LETO 1989!
Za eno noč odložite skrbi, se sprostite in uživajte. To lahko storite na Silvestrovo v dvorani na Stavbah od 20. naprej. Za ceno 30.000 din na osebo nudimo:
—	rezervacijo
—	aperitiv
—	novoletni prigrizek, buteljčno vino
—	glasbo HIT FLY iz Ljubljane
—	ples
Večer bomo popestrili s humorjem, družabnimi igrami in presenečenjem v jutru 1989 — TOMBOLO. Ponudba kakovostnih vin in kulinarike je sestavni del večera.
Vstopnice lahko rezervirate pri čevljarstvu Dukič Luke.
NOGOMETNI KLUB LITIJA 1929—1989 —60 LET
Trema in strah sta na kolenih dedka Mraza zelo hudi zadevi. Otroci nikar! Pogumno v njegovo naročje! Zapojte dedku Mrazu svojo najljubšo pesmico, na koncu pa se še nasmehnite, da bo slika za spomin kar se da vesela.
Rekreacija na preizkušnji
V naši delovni organizaciji so se v minulih dneh končale sindikalne športne igre. Predilnica Litija zaposluje blizu tisoč delavcev. Na športnih igrah pa jih je sodelovala le borih 10 odstotkov. Morda ta številka ni povsem točna, je pa blizu resnice, ki dokazuje postopen padec zanimanja za šport in rekreacijo. Vendar pa je podatek, da se udeležujejo športnih iger in rekreacije vedno eni in isti zelo točen. Naši delavci vse manj časa namenjajo za lastno rekreacijsko dejavnost. Toda ne samo delavci. Še manj časa rekreaciji namenjajo naše delavke.
Kaj naj storimo, da se bo stanje spremenilo?
Mislim, da bi moral imeti tukaj prvo besedo sindikat, s svojimi konkretnimi aktivnostmi in akcijami. Tudi sindikalne športne igre bi morale biti naravnane na strokovno oceno in presojo tistih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s športno rekreacijo. Odnos nas vseh pa naj se do rekreacije in s tem zdravega načina življenja počasi spremeni!
Jože Groboljšek
Rekreacija za naše delavce in delavke:
—	vsak torek v telovadnici OS na Graški Dobravi od 20.30 do 22. ure
—	vsak petek na Kegljišču od 19. do 21. ure
Košarka je priljubljena oblika rekreacije naših fantov, vemo pa, da jo igrajo tudi dekleta
Po napornem delu — v naravo
Rezervirane kegljaške steze za našo delovno organizacijo ob petkih večkrat samevajo
Pomembnejše telefonske številke
Avtomatski odzivnik je posebna govorna naprava namenjena za dajanje kratkih informacij uporabnikom Podjetje za ptt promet Ljubljana je posodobilo tovrstne naprave in uvedlo nove informacije s pomočjo avtomatskih odzivnikov od katerih posebno novost predstavljajo informacije Železniškega gospodarstva Ljubljana o odhodih vlakov iz Ljubljane ter o zamudah v Železniškem prometu, zabavna glasba in otroška pravljica
Podrobnejši pregled je razviden iz grafičnega prikaza
		|DČM J
• z	9861 KRATKE PTT INFORMACIJE	FiN
PTT		
9865 DEVIZNI TEČAJI
9862 IZIDI ŽREBANJ IN
ŠPORTNA NAPOVED. LOTO
9868 NOVE PLOŠČE IN KASETE
9863 DEŽURNE TRGOVINE
9869 KINO PROGRAMI
9864 ŠPORTNI REZULTATI DNEVA
9860 PRAVLJICE ZA OTROKE
AVTOMATSKI ODZIVNIKI
ODHODI VLAKOV IZ LJUBLJANE IN OBVESTILA O ZAMUDAH
9803	- Proti Jesenicam m Novi Gorici
9802 - Proti Sežani. Novi Gorici. Kopru. Puh in Reki 9801 - Proti Mariboru. Murski Soboti. Dobovi
9804	- Proti Novem mestu in Kamniku
980/ - Odhodi brzih m ekspresnih vlakov iz Ljubljane preko mejnih prehodov Sežana. Jesenice m Maribor 9806 - Odhodi brzih m ekspresnih vlakov iz Ljubljane preko Zagreba za Split. Sarajevo. Kardeljevo. Beograd Skopje. Turčijo - Grčijo
9805	- Odhodi zelenih vlakov iz Ljubljane
9808	- Odhodi vlakov za prevoz spremljanih avtomobilov, vlakov s spalniki m ležalniki iz Ljubljane v notranjem m
mednarodnem prometu
9809	- Obvestila o zamudah vlakov m ovirah v prometu
Pohod na Tišje
24. 12. 1941
Pred sedeminštiridesetimi leti je bil 24. decembra na Tisju prvi večji spopad II. štajerskega bataljona z Nemci na območju litijske občine. V spomin na ta dan praznuje naša občina svoj praznik.
Planinsko društvo Litija pa je letos že osmič organiziralo pohod na Tišje. Letošnjega pohoda seje udeležilo 1562 pohodnikov.
A. K.
Okrepčevalnica ob poli — dobrodošla za utrujene noge in suho grlo.
Start pohodnikov izpred spomenika NOB v Litiji. Prvi udeleženci pohoda so startali že vjutranjem mraku, vsi pa v megli. Na Tisju pa jih je pričakalo sonce.
Kot martinčki so se pohodniki na Tisju razlezli po (še kar) toplem soncu.
Dežurne prodajalne in bencinski črpalki v Litiji v prvem polletju 1989
PRODAJALNA	Januar				Februar				Marec				Apri 1					«0.1				Juni.i			
	7.	Iti.	?1.	28.	U.	11.	18.	?>.		11.	16.	25.	1.	8.	15.	22.	?9.	6.	13.	20.	27.	3.	10.	17.	2ti.
EMONA, Prehrana SP pri banki, MERCATOR	-	X	-	-	-	'	-	*	-	-		-	-	X	-	-	■	-	-	X	-	-	X	-	-
SP Graško Dobrava, MERCATOR SP, CENTROMERKtm	-	-	X	-	-	X	-	-	X			X	-	-	X	_	.	X	-	-	X	-	-	X	-
SP, Rozmanov trg, MERCATOR KZ Litija (pri cerkvi)	X	-	-	X	-	-	X	-	-	•	-	-	X	-	-	X		-	X	-	-	X	-	-	X
Opomba: X pomeni dežurno prodajalno ob sobotah in je odprta do 18. ure
BENCINSKI ČRPALKI:
1.	Brodarska cesta — JANUAR, MAREC, MAJ
2.	Ljubljanska cesta — FEBRUAR, APRIL, JUNIJ
Opomba:
Ob sobotah sta do 13. ure odprti obe bencinski črpalki, dežurna pa še do 20. ure.
Ob nedeljah je odprta le dežurna bencinska črpalka od 7. do 20. ure.
Dežurstvo menjata mesečno.
Novost v Litiji: Delikatesa pri železniški postaji je odprta vsako nedeljo od 8. do 13. ure.
V katerem termalnem zdravilišču bomo letovali v letu 198?
V zadnji polovici leta 1988 ni bilo več interesentov za letovanje v hotelu Terme v Čateških Toplicah. Stroški letovanja v hotelu Terme so postali previsoki za družinski proračun družine delavca ali upokojenca Predilnice Litija.
Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so sklenili, da se poišče ugodnejša možnost letovanja v Čateških Toplicah ali v ostalih termalnih zdraviliščih.
Po temeljitem pregledu ponudb ostalih termalnih zdravilišč, smo se odločili za dve možnosti:
Zdraviliški dom v Čateških Toplicah, kjer bi lahko imeli eno ali dve sobi v zakupu za tiste, katerim zdravstveno ustreza letovanje v Čateških Toplicah. Sobe so eno in dvoposteljne s tušem in straniščem. V stavbi je tudi bazen s termalno vodo in rekreacijska telovadnica. V 7-dnevni paket je vključen tudi preventivni zdravstveni pregled. Regresirane cene v začetku leta 1989 za delavce in upokojence Predilnice Litija, bi bile približno 40.000 din.
Zdravilišče Laško. V Laškem z uspehom zdravijo vsa obolenja predvsem obolenja hrbtenice in sklepov ter kronični revmatizem. Sobe so eno ali dvoposteljne s straniščem in tušem. Regresirana cena za delavce in upokojence v Zdraviliškem domu ali hotelu Vrelec, bi bila v začetku prihodnjega leta približno 35.000 din.
Glede na število prijav se bomo odločili s katerim zdraviliščem bomo sklenili pogodbo o zakupu sob. Pri prijavi se boste opredelili, kje želite letovati.
Vsi, ki ste se odločili za letovanje v termalnem zdravilišču v letu 1989, prijavite se čim prej pri tov. Heleni Hiršel, kadrovsko splošni sektor Predilnice Litija, soba 24 ali tel. 52.
Helena Hiršel
Jubilej koče na Veliki planini
Pred 20. leti, 27.12.1968, je kolektiv litijske Predilnice pridobil za letovanje in oddih počitniško kočo na Veliki planini.
Koča na Veliki planini je dobila ime »Tišje«. Tisjeje vas v naši občini, kjer je II. štajerski bataljon 24. 12. 1941 premagal Nemce. To je bila za tisto obdobje pomembna zmaga jn ima vas »Tišje« posebno obeležje.
Prvi gospodar koče na Veliki p Hanini je bil Franci Koprivnikar. Kar 14 let je vestno in z vso odgovornostjo organiziral vsa vzdrževalna dela in večja popravila koče.
Leta 1982, po njegovi upokojitvi, je vkomisija za letovanje in družbeno prehrano imenovala novega gospodarja koče, Franca Malija. V tem obdobju je bilo potrebno kočo na Veliki planini temeljito prenoviti.
Sprva so v koči na Veliki planini letovali delavci in upokojenci Predilnice Litija predvsem v zimskem času, zaradi zimske rekreacije. Kasneje pa so naši delavci ugotovili, da je tudi poleti prijetno letovati na Veliki planini. Ugotavljamo, da je obisk koče na Veliki planini vsako leto večji.
Večje koriščenje koče pa narekuje pogostejša obnovitvena dela. Po mož-
nostih poskušamo v koči urediti vse potrebno za prijetno bivanje, ki ga lahko nudi planinska koča.
Pred leti je bilo potrebno postaviti drvarnico, kjer so pripravljena drva za ogrevanje koče. Obnovili smo
ležišča, kuhinjo, električno napeljavo, dodatno smo kočo izolirali in jo na novo prepleskali. Nabavili smo nove odeje in sesalec za prah.
Največji problem v koči »Tišje« je voda. Kapnica se zbira v zbiralniku,
kjer se čisti preko filtra, v katerem je aktivno oglje. Voda iz zbiralnika ni za direktno uporabo, potrebno jo je prekuhati. V poletnih mesecih, kadar je suša, pa jo včasih celo zmanjka.
Tudi v bodoče bomo poskušali oskrbeti kočo z vsem potrebnim, da bodo naši delavci in upokojenci, ki se bodo odločili za letovanje na Veliki planini prijetno preživeli čas letovanja. Poleti nudi Velika planina lepe sprehajalne poti. Prijetno lahko združimo s koristnim, nabiramo borovnice, zdravilna zelišča in brusnice. Mimogrede lahko obiščemo planšarske koče in si privoščimo svežega mleka, sira in morda še kaj.
Zimski čas pa j e predvsem namenjen smučarjem in ostalim ljubiteljem zimske rekreacije. V neposredni bližini koče je hotel, kjer si lahko krajšate večere ob dobri hrani in pijači.
Vsi se moramo zavedati, daje v sedanjem času zelo težko priti do novih počitniških kapacitet, zato moramo vsi koristniki koče skrbeti, da pravočasno obvestimo delovno organizacijo o ugotovljenih pomanjkljivostih ali morebitnih okvarah v koči.
Gospodar koče: Franc Mali
NOVOLETNA
NAGRADNA
KRIŽANKA