it. 25. V Gorici, v soboto dne 28. marca 1903. Tacal XXXIII. Iihaja trikrat na teden r Šestih Izdanjlh, bi sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje ia-danje opoldne, resorno Isdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 330 četrt leta.......3 , 40 . , , 170 Posamične številke stanejo 10 m. Od 23, julija 1902.' Mo preklida izhaja 1,5 ireath n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici §tv. 11 v Gorici v«Gori8ki Tiskarni* A. Gabršflek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Ha naroČila brez doposlane naročnin« te ne oziramo. Oglasi In poslanica se rafiunijo po.petffcvrsfcn. Be tiskano 1-krat 3 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame in spisi v aredniikem delu 15 kr.vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-vomost »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr. K. Lavrit. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 9L 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo ia nahaja v Gosposki ulici it 11. N.ročnlno In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So6a» in «Erimoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski oliol 'n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenCie na trgu deUa Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna e A. Gabrsček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Na Francoskem in pri nas. V osvoboji ljudstva iz krempljev občnemu blegru škodljivih in državi nevarnih elementov prednjaCi celi Evropi Francoska, v kateri je prispel do viška prav te dni.boj proti klerikalnim šolam, ki so spodjedale v francoskem ljudstvu moralno in narodno podlago ter izpodkopavale veljavo države in vlade, da bi čim bolj vezale ljudstvo od sloja do sloja na črno in rjavo suknjo, kateri naj bi bili vsi doc4a p-korni in slepo udani. Dne 18. t. m. je govoril v francoski zbornici mi-nisterski predsednik Combes znamenite besede: .Samostanski učenec pozna le en svet: samostan, in ves njegov pouk je v protislovju z t moderno družbo. Ta pouk je nevarnost za moralno in narodno enotnost našega naroda*. Prav je imel Combes, kajti klerikalna šola nima namena širiti učencu obzorje ter ga vstvarjati sposobnega, da gleda svet s svojimi očmi ter si ustvarja svojo sodbo o raznih pojavih v življenju, marveč klerikalna šola stremi le za tem, da se dviga veljava in moč duhovskcga stanu, ker se od-goja v njej ljudi le enostransko tvr se jim kaže le ono v pretirani luči, kar služi kle-rikalizmu. Elementi, ki prihajajo iz klerikalci nih šol, so nevarni za moralno in narodno enotnost ne le francoskega naroda, marveč vsakega, tudi našega. To pač bridko čutimo na svoji lastni koži. Klerikalizem se je za-jedel prav v Avstriji v vse sloje človeške družbe tako, da gledajo njega nositelji ponosno in samozavestno naokoli, prepričani, da sta jim nadvlada in merodajni vpliv v izvestnih krogih zagotovljena še za dolgo dobo časa. Cela naša država trpi na tem neizmerno ter se ne more pomiriti in razviti do onega pravega napredka, ki jej tiče po njeni legi, ali kaj trpimo še le mi I Naš narod gine pod blagoslovljeno pestjo klerikalizma.... Na Francoskem uničujejo premoč klerikalne šole, ki je glavna podlaga vspešnega razvilka klerikalnih stremljenj, tam osvobo-jajo ljudstvo iz jarma izsesavalcev in izkoriščevalcev, pri nas pa Učimo še globoko v oblasti klerikalizma na celi črti. Vse gre na roko reakcijonarcem, ki so na merodajnih mestih persone gratissime, ves glavni tok vladne politike gre za tem, pridobiti reakcijonarcem čim trdnejša tla povsodi, takisto tudi glede* šole. Moč duhovske gospode na šolo je v Avstriji še velikanska, ta moč dosega, kar hoče, in proti tej moči ni še ni-kakega vspešuejšega sredstva, ker ima za-slombo pri vladi in povsod; tam, odkoder bi se moralo delati za resnični blagor ljudstva, za omiko in za napredek. Reči se mora pa tudi, da so klerikalci agllni ter da zastavljajo vse svoje moči proti odporu, kadar se pojavi proti njim tu ali tam. Kaj počenjajo le pri nas, in kaj počenjajo na sploh v celi Avstriji l V glavnem pa skušajo dobiti šolo popolnoma v svojo oblast. Dasi je njihova moč na šolo res še vedno velikanska, vendar niso zadovoljni še s tem, marveč popolno komando hočejo imeti v šoli. V tem boju za šold povečujejo svoje delovanje zlasti od takrat, odkar so dobili priliko, da proglašajo za pokrovitelja »katoliških* šol samega našega prestolonaslednika. Velikansk vrisk je šel po klerikalnih gajih, ko je prevzel prestolonaslednik pokroviteljstvo nemškega katoliškega »Schulvereina", proslavljali so ga na vse načine, in posamezni agitatorji so brezvestno izkoriščali to v svoje nelepe namene, kakor da so na najvišjih mestih proti sedanji šoli ter da mora preiti zopet v roke duhovnih gospodov. Značilno pa je to: na Francoskem iztrebljajo vpliv .katoliških"' šol, ker se je pokazal nevarnega obstoju države in morali ljudstva, od nas pa so nesli te dni papežu sliko prestolonaslednika kot pokrovitelja »katoliških* šol v Avstriji. Kje smo še za Francijo? Na Francoskem zapirajo klerikalne šole, v Št. Vidu pri Ljubljani pa hočejo še le odpreti škofove zavode, ki imajo enak namen, kakor so ga imele francoske sedaj zaprte šole. In pri nss je bil kupil pokojni kardinal Bockmanovo vilo v enak namen. — »Katoliško* vseučilišče v Solnogradu!! — Kje smo še ?! In prav Slovenci smo izvoljeni, da največ trpimo pod silo klerikalizma ter da se prav z našim narodom delajo eksperimenti slični onim na Francoskem.,.. Klerikalizem je breznaroden. To smo po«- dali Ze stokrat, in to se je pokazalo tudi na Francoskem.' Zato pa pravi Combes, da je klerikalni pouk nevarnost tudi za narodno enotnost. Da, klerikalizem je mednaroden, narodnost mu je smrtni gr^h, zato pa se tudi klerikalci nikdar ne ogrevajo za narodnostne boje, marveč le za svojo veljavo, ter se v to svrho zvežejo, ako jim kaže, tudi z bfllcebubom! To vidimo tudi pri avstrijskih klerikalcih in v obili meri pri naših, ki se ne strašijo nikakega sredstva in narodnega izdajstva, ako jim le kaže, da se utrdi njihova pozicija. Zgodovina klerikalizma pri nas Slovencih je pač najsijajnejsi dokaz, kako po-gubonosen za ljudstvo je klerikalizem, in kaki so klerikalci, kadar so na vrhu. Boj proti tej zajedi pa je boj za osvobojo ljudstva iz krempljev, ki ga davijo, ta boj je svet boj, in se mora izbojevati tudi v Avstriji, Daleč smo še za Francosko, Pri nas ae šele utrjuje od vseh stranij ono, kar so na Francoskem razbili, ali upati vendar smemo, da bo govoril tudi na Dunaju kedaj kak Combes, da je klerikalizem velika nevarnost za državo in narode, ter da nastopijo časi, ko se pomete s klerikalnim vplivom na šole in ljudstvo. Ne pride še jutri do tega, težavni boji čakajo še prave prijatelje ljudstva, ali kadar dobi isto svoje prave zastopnike, prikorakamo morda tudi mi počasi za Francosko. S,'j si pa vendar ne moremo misliti, da nam je tolmačiti v najslabšen pomenu besede oni rek: Austria erit in orbe — u 11 i m a!! D slovanski vzajemnosti. Na Krasu, 25. marca 1903. Mnogo se piše, Še več se govori o slovanski vzajemnosti. Pri vsaki javni in nejavni priliki so srca polna vzvišenih bratskih čutov, soglasja in braloljubja. — Gorki objemi, iskreni poljubi, trdna, nerušljiva zagotovila solidarnosti so vez slovanske vzajemnosti. In človek bi res mislil, da se bliža čas svetovnega slovanskega nadvladja. Toda bratomorni boj v domači hiši ne ruši le vezi vzajemnosti, ampak krati tudi vid in ne dopušča vspešnega delovanja za obstanek kruto teptanih, politično uničenih in narodno umirajočih bratov. Prvi korak Rusije, da poslovani Fin-Iandsko, je vzbudil največje ogorčenja v Nemcih in grozno je zašumelo po nemških listih. Vseučiliščni profesorji Germanije in blažene Avstrije so se predrznili povzdigniti protestujoči glas v peticiji na čara v korist Fincev. — V nemškem »reichstagu* so se cule opetovno interpelacije glede ogerskih Sva-bov, in ne davno o tem je odgovoril nemški kancelar grof Bulow na tako interpelacijo trdeč, da imajo Nemci in Madjari na Oger-skem slične cilje in naravne vezi proti Slo-vanstvu. — V italijanskem parlamentu so Imbriani, Barzilai in drugi zagovarjali irredentovsko tendence avstrijskih Lnhov. — Na Dunaju — kjer je pač v obilici nerešenih narodnogospodarskih vprašanj — se zanimajo in stavljajo celo interpelacije v korist romunskih zidov, To je pač jamo dokazilo, da se neslovenski narodi pečajo prav intenzivno i so-brati v tujini, in da ne dopuščajo kar mir-nodušno njih narodno ugonobitev* Le Slovan gleda apatično in se ne gane, če mu tudi brata za bratom umore. Tu pa tam (in to sporadično) nahajamo v naših listih mirna poročila o izven vsake postave in zakona živečih Slovakih. — Res je sicer, da se nahajajo Slovani na celi obmejni Črti v defenzivnem tu pa tam v ofenzivnem boju proti sovražnim narodom, kateri boji absorbirajo malone vse duševne in gmotne moči. A to ni Še vzrok, da se prepušča na milost in nemilost bratske narode krvoločnemu sovražniku. Gostoljubnost, globoko vkoreninen čut svobodoljubja in ognjevit temperament, ki je dičil toliko ponosnega magnata, kakor prostega čikoža, je pridobil Madjarom mnogo simpatij in laskavi epiteton vitežkega naroda. Slovani so pretakali v bratski zvezi kri za narodno in politično osvoboditev Arpadovih potomcev. — Kar je večjih duševnih sil v Madjarih, je slovanske krvi. Kosuth, Petoffi, Zrinjski in drugi — Slovani čiste krvi — dičijo kot prvi . Križarji. < Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal II. Sleuktewicz. — Fosl. Podravskt. iDalje) Ta želja je bila tako močna, da ga je mikalo, pograbiti sekiro ali meč ter sekati drevje ob cesti. Čutil je, da bi mu odleglo, ako bi se zopet dobro razmajal. Bil bi rad pognal svojega konja v skok, toda ona spredaj sta jezdila tako počasi, da sta konja komaj prestavljala noge, ne spregovorivši ni besedice ?s^d seboj. Ko je videl mali Janko, dasi jako zgovoren, da sestra ne mara govoriti, je končno tudi umolkniL Toda ko so bili že blizu Zgorelic, je prevladala Oehova žalost njegov srd na Člana in Volka. »Ne bilo bi mi žal niti moje krvi, samo da te potolažim, toda kaj naj sedaj nesrečnež storim ? kaj naj ti rečem ? »Morem ti reči k večjemu to, da mi je on naročil, naj se ti poklonim. Bog daj, da bi ti to služilo v tolažbo U Po tem razgovoru s samim seboj, požene konja k Jagjenki. »Miiostiva gospodična!...« »Ti jezdiš za nama?« vpraša ga deklica, kakor sprebudivši se iz sna. »Ali mi hočeš kaj povedati?« »Pozabil sem, kar mi je naročil moj gospodar, da naj vam sporočim. Pred odhodom iz Spihova me je poklical k sebi' ter mi dejal: »Pokloni se gospodični iz Zgorelic, kajti nje v sreči ali nesreči nikdar ne pozabim, a to za vse ono,« pravi, »kar je storila za-me in za strica; naj jej Bog poplača ter jo ohrani pri zdravju.« »Bog povrni tudi njemu za dobro besedo,« odvrne Jagjenka. Na to doda s tako čudnim glasom, da se je Čehu skoro popolnoma stajalo srce: »In tudi tebi, Glava!« Razgovor se je za trenutek pretrgal. Mladenič je bil vesel, da jej je to povedal in rekel je sam sebi: »Ona si niti ne misli, da jej nisem povedal resnice... Na to jame še znovič iskati v svoji domišljavi glavi, kaj bi jej še rekel, ter spregovori čez nekaj časa: »Gospodična!...« »Kaj hočeš?« Hotel sem samo povedati, kar sem že staremu gospodu v Bogdancu dejal, da je Jurandova že pro-la na veke in -ia je on nikdar ne najde, ako bi mu pomagal pri tem celo sam veliki mojster. »To je njegova žena,« odvrne Jagjenka. A Čeh odkima z glavo. »Kakšna Žena je to?...« Jagjenka mu ne odgovori ničesar, toda doma po večerji, ko so Janko in mlajši bratje že odšli spat, zapove, naj prinesč vrč medice in, obrnivši se k Čehu, ga vpraša: »Nemara bi tudi ti rajše šel spat? Rada bi še nekoliko govorila s teboj.« Čeh, dasi je bil truden, je bil pripravljen govoriti če treba celo do jutra. Jela sta se razgovarjati in on jej je natančno izpovedal vse dogodbe ZbiŠkove, Jurandove, Danušine in svoje. IX. Matija se je pripravljal na pot, toda Jagjenka se cela dva dni ni prikazala v Bogdancu. Večinoma *e prebila ta čas v posvetovanju s Cehom. Še le tretjega dne\ v nedeljo, jo je srečal stari vitez na poti v cerkev. Ona je šla v Krešnjo z bratom Jankom in z znatnim številom oboroženih hlapcev, ker ni bila gotova, da Ctan ali Volk ne prežita na njo, ako sta nemara že ozdravela. »Jaz sem po maši itak hotela priti k vam v Bog-daneo,« reče Jagjenka, pozdravivši Matijca, »ker se imam z vami marsikaj pomeniti. A tudi sedaj moreva govoriti o tem,« Po teh besedah odjezdi naprej iz kroga svojih spremljevalcev, ker očividno ni hotela, da bi oni culi njun razgovor. Ko je bila že tesno poleg Matijca, ga je vprašala: »Torej vi nameravate jutri zatrdno oditi ?« »Ako Bog da, jutri, ne pozneje.« »V Marburg?« »Nemara v Marburg, nemara pa tudi ne. Kakor nanese potreba.« »Torej čujte me. Dolgo > sem premišljevala, kaj naj storim in sedaj vas hočem povprašati za svet. Poprej, dokler je bil še oče živ, in dokler je še opat bil zdrav, bilo je vse drugače. Ctan in Volk sta si domišljevala, da jednega od nju vzamem, ter se vzajemno ovirala. A sedaj ostanem brez vs„ le obrambe, madjarsko politično in slovstveno zgodovino. A Madjari so že davno pozabili, n.ogoče nikoli poznali, kaj so bili Slovani ogerski državi. Vsled brezmejno nestrpne in brezobzirne, sistematične in od najvišjih mest dovoljene madjarizacije nenaadjarskih plemen ogerske države zginevajo videzno slovanski narodi onkraj Litve. Najhuje preti v narodnem obziru Slovakom. A tudi Srbi, Hrvati in bogati gospodarsko neodvisni katoliški Srbi v nekdanji srbski Vojvodini v cvetočem Banatu se udajajo rairnodušno usodi. V njih iSCeS zaman plemenitega čuta samosvo"stva in narodnega ponosa. Povsod mrtvaška mlač-nost in grozno narodno brezbrižje. Le tu pa Um kak šibek naroden pojav.' In ta je takoj uničen vsled madjarske brezobzirnosti, narodne strasti in smešnega šovinizma. In tako hira in hira in siednjič konča vsako narodno gibanje neusmiljeno teptanih nemadjars"h plemen. Znani slovaški rodoljub, časnikar in pisatelj Svetozar Uruban, je bil pred par dnevi obsojen na večjo denarno globo in dvamesečno ječo, ker je objavil članek, v katerem je opisal grozne krivice, ki se gode Slovakom. In tu ne vskipi Vseslovanom kri 1 Mirno iu hladnokrvno poročajo listi izzivajoča po maščevanju kričeča dejstva. To mora končati. Pokazati moramo svetu, da smo Slovani svesti si gospodujoče bodočnosti, združeni in solidarni. Pokazati moramo svetu, da ne dopuščamo naš narodni živelj uničujoče politike, in naj vodi to, kdorkoli hoCe. CM Urala do Balkana naj zaori mogočni glas edinega Slovanstva in naj odmeva v vzpodbuja v karpatskem gorovju, v planjavah Banatj, in kjerkoli živi UaCen in zaničevan Slovan. Bliža se vseslovanski časnikarski shod. T* je v prvi vrsti poklican, da pokaže in dokaže slovansko vzajemnost in da najde modu3 v rešitev tužnih pod krutim jarmom Madjar-stva in v neznosnih težkoCah vzdihujočih bratov. — Iz Spinfiifievega govora. Dalje se je dotaknil tudi razmer v občini Dekani, občinskih volitev v Cresu in v Miljah, o ljudskem štetju pa je rekel: O spletkarenjih in falzifieiranjih na ljudskem štetju v' Istri in v Trstu sti govorili interpelaciji poslancev Spinčič* in tovarišev od 8. februvarja 1901. in 10. maja 1901., torej v času, ko bi je bilo možno še popraviti. Vidite, gospdda moja, kakove rezultate dosezamo polagoma na ljudskem štetju l V letu 1851. je bilo v Primorju po računih barona Czoerniga vsega skupaj 333000 Slovencev in Hrvatov, 185.000 Italijanov, torej skoraj dve tretjini Slovanov in ena tretjina Italijanov. V letu 1890. je bilo 346.000 Slovencev in Hrvatov in 294.000 Italijanov. v" teh 40 letih je torej število Slovanov na-rastlo le za 13000, ono Italijanov pa za 109.000 (Cujte! Cujte!) Uradne Številke za leto 1900. mi niso znane. Zagotovlja pa se mi, da toliko število "Slovencev v Trstu, kolikor Hrvatov v Istri, ne le da ni ponstlo, ampak da je ceI6 padlo, a število Italijanov močno narastlo. Med tem, ko smo imeli leta 1851. skoro dve tretjini prebivalstva, smo sedaj že quasi pari. (Cujte 1} To je dokaz v številkah o nevtralnosti, o jednaki dobrohotnosti, o jednaki skrbi vlade za obe plemeni v Primorju. (Živahni mej-klici.) Ali so vladni organi krivo šteli in se pokazali neobjektivne in nenevtralne, ali pa so resnično šteli in je tudi v tem iskati dokaza, da se, ko se je število Hrvatov in Slovencev tako močno zmanjšalo, ne postopa proti njim enako nevtralno in enakomerno dobrohotno in skrbno. Eajti eno prebivalstvo se ne manjša, med tem ko se drugo veča, ako bi vlada imel? enako skrb za ene in druge. Tudi v cerkvi je krivica! Celo v cerkvah — in o tem ni nikakih interpelacij — se pod pritiskom vlade in različnih oblasti godi gorostasna krivica Hrvatom in Slovencem, Iz raznih cerkva so se zadnja leta izgnale hrvatske in sit/enske propovedi, da-si so te cerkve obiskovane največ od Slovencev oziroma Hrvatov. (Cujte I) F mnogih cerkvah, v katerih so se pod benečanskim gospod-stvom, še do pred 50, 60, 70 leti, vse funkcije vršile v slovanskem jeziku, tudi sv. maše, propovedi, molitve, tam se je vse to v teh sto letih avstrijskega vladanja popolnoma uničilo, da se sedaj izpred oltarja ne moli niti en »Oče naš" ali .Zdrava Marija*. (Cujte!) Tako daleč je že prišlo s politiko vlade v primorskih pokrajinah, da se ob sodelovanju vlade same vzgajajo in nameščajo v župnijah taki duhovniki, ki se ne morejo sporazumeti z ljudstvom, ali pa se tudi — nočejo! (Cujte!) To vse so stvari, ki spadajo v resort gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari. Ali še nekaj drugega spada v njegov resort. To so namreč gospodarske stvari. Prebivalstvo po deželi v Istri — to so Hrvatje in Slovenci — se nahaja v jako neugodnih razmerah. To je bilo že opetovano, v mnogih govorih, interpelacijah in predlogih, podrobno opisano, in sicer poprej od gospoda dra. Laginje in mene, a potem ponovno od mene. Zbornica poslancev se je ozirala na to, ko je med drugim vsprejela predlog gospoda dra. Kathreina oziroma proračunskega odseka, s katerim predlogom se je vlada poživljala, naj štiri konec bednim razmeram v Primorju, posebno pa v Istri. (Cujte!) Tudi vlada sama je pripoznala žalostni položaj kmečkega prebivalstva v I>tri — to je hrvatsko in slovensko prebivalstvo — a posledice vsemu temu, sklepom zbornice, pripoznanju od strani vlade vidimo v proračunskih postavkah za 1. 1903. Tam najdete le dve postavi za ceste in dve za dela na obrežjih Kvarnera, in Čisto nič drugega; nič za me- lijoracije, nič pa osuševanja, nič za vodne zgradbe, sploh nič za gospodarske potrebe tega * prebivalstva po deželi, ki je, kakor znano, toli siromašno! Tozadevno smo jaz in moji tovariši dne 10. decembra 1902. uložili interpelacijo, v kateri se navajajo mnogi tozadevni govori, interpelacije in predlogi; istotako se je interpelacija dotaknila velikega siromaštva, ki vlada izlasti v krajih severa Istre, v okraju Pcdgrad in na kvarnerskih otokih. Glede teh otokov je bilo tudi predloženih več peticij ministerstvu za notranje stvari in tudi drugim ministerstvotn; izlasti je bila odposlana spomenica glede bede v občini Orlec, iz katere je možno razvideti, da n;kjer v Evropi, niti ne v turških pokrajinah, ne vladajo take razmere, kakor v Orlecu. Do danes se ni zgodilo ničesar, da-si sem rečeno spomenico že dne 15. oktobra m. 1. izročil gospodu ministerskemu predsedniku, in sicer od strani tamošnjega župnega administratorja, ki ne more več gledati, kako ljudje tam trpe! O podpori bednim. Glasom .Triester Zetung* znaša ves kredit za lajšanje bede na vsem Primorskem 175.000 kron. — Od teh je določenih 120.000 K za okraj Gradiška (Poslanec Verzegnassi: V 22 občinah je toča pobila vse pridelke) — ali pustite me, da izgovorim — in 55.000 K za vse drugo Pri-raorje, za vso Istro! Jaz privoščim to prebivalcem okraja Gradiška; naj se jim da, če je potrebno, tudi več, toda vzeti bi bili morali ozir tudi na veliko bedo izlasti v sodnem okraju Podgrad in na kvarnerskih otokih in naj bi ne bili določili samo 55.000 K za vso Istro, znesek, ki ne zadošča niti za par občin ali za en sodni okraj. Tu se vidi jasno, gospoda moja, tisto dobrohotnost in tisto skrb vlade za hrvatsko in slovensko ljudstvo. Iz prakse v pravosodstvu je znamenit ta-le slučaj: »Dne 21. aprila t. 1. se je vršila pred c. kr. deželnim sodiščem v Trstu kakor kazenskim sodiščem neka porotna razprava. Zastopnik privatnega tožitelja, dr. Stanič, je začel svoj govor v slovenskem jeziku, a je izjavil ob enem, da je pripravljen govoriti tudi v drugem v deželi navadnem jeziku, ako bi porotniki ne utneli slovenskega jezika. Na to je pripomnil predsednik razprave, deželnosodni svetnik dr. Pederzolli, da je zastopnika privatnega tožitelja pač dovoljeno, da govori slovenski, hrvatski in eventuveino tudi nemški, ali to le tedaj, ako se pritegne sodiščni tolmač, ker razpravni jezik na deželnem sodišču v Trstu da je izključno italijanski". (Cujte l Cujte !) Gospoda moja! To se je zgodilo na deželnem sodišču, ki leži v okrožju, v katerem je večina prebivalstva slovanske — slovenske ali hrvatske narodnosti. Nadalje smo jaz in moji tovariši dne 24. oktobra 1902. uložili interpelacijo glede postopanja na porotnem sodišču v Trstu. To je bil slučaj Škrk. Pozneje je bil ta slučaj ugodno rešen, to je, odrejena je bila nova razprava in naložena sodišču v Gorici; kako pa je poskrbljeno za bodočnost, to nam ni znano. Neka druga interpelacija je od 7. novembra 1902.; v tej so pritožbe radi postopanja raznih sodnih oblasti na različnih razpravah, sosebno v Trstu,' katero postopanje nikakor ne kaže na nevtralnost in jed-nako dobrohotnost vlade. V seji zbornice poslancev od 27. februvarja smo jaz, dr. Ferri in tovariši uložili interpelacijo, glasom katere se od okrajnega sodišča Volosko, v katerem bivajo skoro izključno Hrvatje, izdajajo Hrvatom italijanske kazenske razsodbe. Domače in razne novice, Družbi ar. Cirila In Metoda v Ljubljani daruje 10 kron star rodoljub v Furlaniji. Umrl Je v Trstu g. Josip F u n t e k, c. kr. poštni asistent. Premeščen Jo iz Ljubljane * Carico poštni asistent g. ŠJrli. .Kussklj krnžok" t Gorici vabi h koncertu, kateri priredi v soboto dne 4, aprila v prostorih »Slovenske Čitalnice" s sledečim vsporedom: 1. Anton Dvorak: Legenda. I. in II. Glasovir. 4-ročno. 2. a) Dr. B. Ipavec: ,Ce na poljane rosa pade« (Aleksandrov) b) A. Dargomvžskij: »Dušečka devica«, sopran-solo. 3. Seb. Bach: »Simfonija«, dvoje goslij in glasovir. 4. F. S. Vilhar: a) »Mornar«, b) »Kam«, poje gosp. Janko Krsnik. 5. F. Grbič: »Rožmarir.*, trospev z glasovirjem. 6. G. B. Voigt: »Lepa mlinarica«, romanca za flavto z glasovirjem. 7. Hildbach: »Ptic s!ov6«, dvo-spev. 8. Fr. Grb'<č: a) »Milostinka«, b) A. Nedvčd: ..Ljubici«, poje g. Janko Krsnik. 9. »Živa podoba", petje. Cveterospev. 7 četek točno ob 8. in pol zvečer. — Vse točke se bodo vr;5ile brez presledkov. Iz posebne prijaznosti sodeluje g. J.uiko Krsnik iz Ljubljane. Vstopnina 1 K: Sedeži 1.-2. vrste 2 K; 2.-4. vrste 1 K 50 vin.; od 5, vrste dalje 1 K; gg. kandidatinje vstopnino in nenume-riran sedež 1 K; gg. dijaki vstopnine 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Slovence« v živo zadet — grozi. — »Soča« je objavila v 23, številki članek »Ali je duhovnik res kaj več nego navaden človek." — Na to sem prejel nekaj častitk, češ: to je bil zopet izboren članek, ki je povedal premnogo resnic v povsem dostojni, da elegantni obliki, kar klerikalce toliko občutneje na krose in ožigosa v očeh onega čitajočega občinstva, ki misli s svojo glavo. — Da se mi ne bodo pripisovale zasluge, katerih nimam, moram izpovedati, da je prišel oni članek iz drugega peresa. Jaz sera ga čital šele v ščetknem od-tisku, a reči moram, da mi je jako ugajal; spremenil nisem niti pičice. — To je zopet dokaz, da »Soča« more izhajati danes i brez mene, ne da bi bilo s tem kaj pomagano klerikalcem in drugim nasprotnikom našega naroda. Da, povedano jim bodi javno, da »Soča« ostane taka, kakoršna je, tudi brez (Dalje r prilogi.) ali pa bom sedela v Zgorelicah za ograjo kakor vi ječi; kdo ve\ čo mi ona ne povzročita kaj hudega?' Recite sami, ali temu ni tako?« »Da,« odvrne Matija, »tudi jaz sem že mislil na to.« »A kaj ste izmislili?« »Ničesar nisem Izmislil, toda nekaj ti moram reči, namreč to, da prebivamo v poljski deželi, kjer so za nasilje, povzročeno deklici, odločene v postavi grozne kazni.« »Prav, to vem, toda ali jo mar težavno priti čez mejo. Vem tudi, da je Šlezija poljska krajina, da se pa ondi knezi neprestano prepirajo med seboj. Ako bi tega ne bilo, bil bi moj oče še sedaj živ. Ondi se tudi nahajajo že Nemci, ki doprinašajo vsakoršna nasilja, in kdor se hoče med njimi skriti, ta se lahko skrije. To je gotovo, da bi se lahko uprla Čtanu in Volku, toda jaz moram misliti tudi na svoje brate. Ako mene ne bo tukaj, utsgne biti mir, ako pa ostanem v Zgorelicah, Bog ve, kaj se utegne pripetiti? Nastanejo zopet napadi in poboji, a Janko je že dovršil štirinajst let in moja moč je preslaba, da bi ga mogla dalje brzdali. Zadnjič, ko ste mi vi prišli na pomoč, je stekel on naprej in ko je Čtan udaril po ljudeh z buzdova-nom, je le malo manjkalo, da mn ni razbil glave. Janko je že govoril družini, da hoče oba pozvati na dvoboj na poteptani zemlji. Pravim vam, da tu ne bo miru in tudi bratom se utegne prigoditi kaj hudega.« »Zares, da sta ona prava pasja brata, ta Ctan in Volk,» reče Matija živo,« »toda po otrocih vendar no bosta stegovala svojih rok. Pfuj, to storž le Križarji.« - »Po otrocih ona ne sežeta, toda v gneči ali, kar pa Bog varuj! — v slučaju požarja utegne se lahko zgoditi nesreča. Kaj naj še rečem! Stara Setje-hova ima jako rada moje brate, kakor svoje oti-oke, radi česar jim ne bo nedostajalo varstva, toda brez j mene bodo oni še varnejši nego z menoj.« »Mogoče,« odvrne Matija. Na to bistro pogleda deklico in jo vpraša: »Nii, kaj torej nameravaš?« A ona mu odvrne z zamolklim glasom: »Vzemite me s seboj.« Dasi si je Matija lahko domislil, kakšen bo konec tega razgovora, se je vsekakor močno začudil, vstavil konja in rekel: »Boj se Boga, Jagjenka!« Ona je pobesila glavo ter odgovorila tužno in plaho: »Nočem ničesar skrivati, aH tajiti pred vami. Glavač in vi trdite, da Zbišek ne najde Danuše nikdar več in Čeh si domišljuje še kaj hujšega. Bog mi je priča, da jej ne želim ničesar slabega; naj jo Mati božja ubrani in reši! Ona je bila Zbišku ljubša nego jaz, in zoper to ni pomoči. Takšna je že moja usoda! Ali glejte, dokler je Zbišek ne najde, ali, ako je sploh nikdar ne najde, kakor sami pravite, nti — pa...« . »Nii, kaj!« vpraša Matija, vidš, da prihaja deklica v čim dalje večjo zadrego. »Pa nočem biti ni čtanova, niti Volkova, nočem biti nobenega...« Matija si zadovoljen oddahne. »Mislil sem si, da si nanj že pozabila,« reče jej Ona pa mu odvrne še bolj otožno: »Ej, kako neki?« »Nu, kaj torej hočeš? Kako naj te popeljem s seboj med Križarje?« »Saj ni treba med Krržarje. Jaz bi le hotela priti k opatu, ki ležf sedaj bolan v Seradcu. Ondi nima nobene prijateljske duše poleg sebe, ker njegovi »špil-mani« se gotovo bolj brigajo za pijačo, nego za njega, Vsekako pa je to moj boter in dobrotnik. A ko bi tudi bil zdrav, rajše bi se zatekla pod njegovo varstvo, ker njega se ljudje boje"...« »Ne bom ti branil,« odvrne Matija, ki se je celo veselil tega sklepa. Poznavajo dobro Križarje, je bil trdno uverjen o tem, da Danuša ne uide živa iz njihovih rok. »Samo nekaj ti povem,« je dejal, »da ima člov:-z dekletom na poti dokaj tr^da.« »Nemara s katero drugo, toda ne z menoj. Doslej se Še nisem z nikomur borila, vsekako pa zL-me ni nič novega vzeti v roke lok in prenašati napore na lovu. Jaz prenesem vse, kar bode treba. Zž-me se ne bojte, oblečem Jankovo obleko, svoje lase spravim v mrežico, se opašem s pasom in pojdem. Janko je sicer mlajši, toda navzlic temu ni niti trohico manjši od mene ter mi jo celo tako podoben, da naju celo oče ni mogel razločiti, ko sva se v šali enkrat spreoblekla. Boste videli, da me ne spozna ni opat niti kdo drugi.« »Niti Zbišek?« »Ako ga sploh vidim ...« Matija se za trenutek zamisli, na to pa se nasmehne ter reče urno: »Ali Volk iz Brezove in čtan iz Rogova, ta dva se bosta vjedala.« »Naj se vjedata! Huje bi bilo, ako bi odrinila za nami.« >Nu,« ne boj se! Star sem že, toda za nju je boljo, ako mi ne prideta v roke. Ne svetujem nobenemu, da bi se me lotil. Z Zbiškom sta se že srečala in ga spoznala.« Tako se razgovarjaje sta dospela v Krešnjo. V cerkvi je bil tudi stari Volk iz Brezove, ki je sedaj pa sedaj vrgel na Matijca svoj mračen pogled, toda Priloga M*" it. 25. z dne 28. marca 1BB3 mene, kajti — in to je moje zadoščenje! — vzgojil sem hrabro četo, ki lahko vsak hip nadaljuje moje delo.... Zdi se, da je rečeni članek hudo raz-buril posvečene živce pobožnih urednikov tam pri .Slovencu*, rimsko - katoliškem lažnjivcu ljubljanskega škofa Antona Bona-venture, kajti kar zbesneli so in izlili ves strup svoje ligUorijanske morale na -~ m e rt e. J Klerikalni petelini sicer kaj radi učijo: »ne glej na osebo, marveč na stvar; — ne brigaj se za to, kdo piše, marveč, k'a j je napisano,* — v tem slučaju pa so me kar proglasili piscem članka jn jjptera udri kolikor mogoče surovo naravnost po moji _.osebU_Taki so klerikalcivednoin povsod, kajti črna banda brez vesti, brez časti in poštenja je bila, je in ostane podla svojat, katere se vsi narodi otresejo edino le z leskovim mazilom, in ako to ne bo zadostovalo — s polenom. Vse Kristove nauke so vrgli med staro Saro židovskih pravljic starega zakona, a vzor jim je liguorijanski tal-mud, ki obsega jeden sam smoter: strahovlada klerikalne sodrge nad celim svetom, a sredstva v ta namen: laž, obrekovanje, natolcevanje, terorizem, bojkot.... vica, pekel in nebesa. — »Slovenec* se ni zadovoljil le z običajnimi izbruhi katoliške pobožnosti, marveč je Sel Se dalje: začel je — groziti. To sredstvo je tudi zapisano nekje v liguorijan-skem talmudu med jako vspešnimi; ali da nimajo »Slovenčeve* grožnje prav nikake dotike s člankom v »Soči*, za tose pobožni Kristovi učenci ne brigajo. — Povem pa jim, da me njihove grožnje le zabavajo, ker so mi dokaz, da je »Soča* s čisto resnico stopila klerikalnim lovskim psom tako krepko na rep, da se bolestno zvijajo in zbesnelo tulijo, ka« zaje pri tem s strupeno steklino zalite zobe, s katerimi bi me radi razgrizli. — Ali moja koža je že ustrojena proti taki klerikalni zlobi, da me podobno popadanje steklih psov nič več ne vznemirja. Saj so me hoteli kar zadušiti že I. 1399, (»Gorica*) s pikantnimi namigavanji, govorili so kar o »treh ljubcah" itd., in od tedaj so ponavljali v različnih varijacijah isto pesem, — ali a kakošnim uspehom? Jaz sem ostal, kar sem bil, za škofa ne kandidujem in maše mi nikdo ne more vzeti, drugače pa sem vedno enako neizprosen bojevnik proti pogubnim rovar-stvom klerikalnih sleparjev. Danes je moje stališče trdneje nego kdajkoli prej. — Klerikalni vzorec iz 1. 1899. je izdal spričevalo sposobnosti poznejšim »Tutti frutti*, ki so kakor grozen Dimokiov meč nad glavami razsajajočih dervišev v črni suknji. — Ako hoče »Slovenec* dati spričalo sposobnosti novi seriji »Tutti frutti*, katerih premnogi komaj čakajo, in so nas založili z gradivom vsaj za par let, tedaj ga jaz tu prosim, naj to stori brez obotavljanja. Kar se mene tiče, bom znal dati odgovor, da bo dolgo šumelo po ušesih samemu Antonu BonaveMuri ter bo gotovo srbelo po imunni koži rimskega odgovornega urednika. L. 1899. me je klerikalna zloba preveč žalila, ali tekom časa sem postal neobčutljiv i na to stran, da bi mogel dati zdaj povsem hladnega srca odgovor, ka-koršen zasluži brezobraznost katoliških urednikov vrhovnega glasila za častikrajo, Vse one klerikalne junake pa, katerih fotografije bi osrečile slovensko javnost,, naj pojdejo v < iWdpnj^zjh^^SJovenč^" urednike, ki menijo, da je treba ponoviti osebnostni umazani boj, ki se je bil pričel že 1. 1899. ter se — maščeval nad klerikalnimi očeti. Zdaj pa začnite! A. 6—k. Kaj je šlo gor .in gre dol? — Članek, ki je razburil katoliške junake tam okoli »Slo-.yenca%_Je_kpnAaL8.Atarijn, modrim, rekom hribovskih priprostih kmetičev: »Vera pc farjih gor po farjih doli* —Tapregovor ni iznajdba ngve dobe, ko se bije boj proti klerikilizmu, marveč je že star, jako star. In ako priznavamo dejstvo, da imajo narodni pregovori v sebi veliko zlatega zrna, moramo reči še prav posebe, da razkriva ta rek grozno veliko resnico. — Kako pa je prišlo priprosto ljudstvo do tako značilnega reka? Gotovo vsled tega, ker je opazila i najpriprostejša kmečka glava, da največji škodljivci Kristovi cerkvi so tiste vrste duhovniki, katere je ljudstvo krstilo — farje. Duhovnike časti, a farje zaničuje naše ljudstvo že od nekdaj. In ako »Soča* brusi farjem v obraz ta preznačilni in — žal! — preresnični rek hribovskega ljudstva, tedaj oznanja glasen memento pravim duhovnikom, da začno resno premišljevati, kaj bo s Petrovo skalo med nami, ako pojde le še nekaj časa tako naprej. — Farji so pregnali iz cerkve že ogromno število uglednih ljudij, ki so prej vestno izpolnovali vse verske dolžnosti. Zdaj ne gredo v cerkev, ker se ne puste sramotiti izpred oltarja ali s prižnice. K spovednici ne gredo, ker so bili vedno navajeni opraviti resnično spoved, ne pa kregali se o politiki, volitvah in časopisih. Da, eelo ženske že uhajajo od spovednic brez odveze ali pa sploh k spovedi ne gredo več! Ako kedaj, tedaj gre vera v zadnjih letih s stotero naglostjo po —- farjih dol, vedno niže in niže, dol, dol do polne verske mlačnosti. Ta narodni rek in njega skeleča istina je zbodel kosmato vest one farške zalege, ki se zbira okoli »Slovenca*, da seje po Sloveniji le nemir, le zdražbe, le prepir, le sovraštvo, le nesrečo. — Da bi nekoliko odvrnili od sebe kričečo istino, da so oni sami grobokopi vere, so poslali na GabrSčkov naslov slab dovtip v nekako »Retourkutsche*, češ, kakor so slišali travo rasti o GabršCko-vih ljubezenskih aferah, tako so tudi culi, da: »Goriška tiskarna* po G. gor po G. dol! — Da je edini smoter katoliških kavcev, uničiti G. ne le moralno, marveč pred vsem materijalno, da bi se ga tako kako od-križali, tu je na Goriškem občne znano dejstvo. Saj so uprizorli sistematičen bojkot in v pronCun so doli cio precejšno svoto tiso- čakov, katere bi investovali v G. grob. — Toda hudičevi naklepi v glavah katoliških pobožnjakov niso našli blagoslova božjega, pač pa ga je deležen A. G., kajti po njem gre »Goriška tiskarna* z vsemi vsporednimi podjetji vedno gor in gor vkljub preklinjanju in molitvam klerikalnih mešetarjev za naše večno izveličanje. In »Slovencu« na uho za-šepetamo,da »G. t.« ni še.nikdar Joliko delala kakor zdaj, da so jako zastala vsa dela domače zaloge. — Pa bodi v tem pogledu kakorkoli, to je gotovo, da stari rek »Vera po farjih gor po farjih dol!* je dobil dandanes vso svojo veljavo, v kar imajo največ zaslug tisti brezvestni farji in njihovi neposvečeni „podrepni Jačenbergerji,_ ki se-skrivajo za — »Slovencem*, »Gorico«, »SI. Listom*, »Primorskim Listom« itd. Tak je naš odgovor! Ako »Slovenca* veseli polemika z nami, naj se le oglasi. Povemo mu, da mu ne ostanemo dolžni odgovora in..„ da bo moral nehati on, sicer ga prisilijo do molčanja sami — farji z maslom na glavi, »Narodno Izdajalstvo liberalne stranke*. — Ze dolgo trati ljubljanski »Slovenec* čas s tem, da pripoveduje o narodnem izdajalstvu narodno-napredne stranke na Kranjskem, katero se je pripetilo po njegovem mnenju pri občinskih volitvah v Jesenicah in v Tržiču. Za njim, svojim zapo-vedujočim višjim pistirjem, sta pricapljala tudi goriška f.rovška Usta »Gorica« in »Prira. Ust«, ki trobita svojim lahkovernim ovčicam po »Slovencu* posneto pesem o narodnem izdajalstvu liberalne stranke. Da sta vsa iz sebe, se umeje samo po sebi, saj brumne katoliške dušice so takrat vselej vse iz sebe, kadar se spravijo na koga z lažjo in podlim podtikanjem po geslu: Rečem ti, da mi ne porečeš. Kar se tiče Jesenic, je stvar ta, da se narodno-napredna stranka sploh nikdar ni nič dogovarjala z nemška stranko gledd volitev, marveč je celo prosila svoje somišljenike, da naj sprejmejo od klerikalcev ponudeni kompromis, ko so bili začeli Nemci agitirati za volitve. Torej kako izdajalstvo je to? Grda laž je vse, kar pišejo farovški listi glede Jesenic, ki se razvidi posebno iz tega, da ne morejo navesti niti trohice, ki bi dišala po izr1*' Mvu — aH kričijo pa vse eno; no, pa t' že njihova stara navada. Dejstvo je, da narodno-na-predna stranka ni zakrivila nikakega narodnega izdajal-tva pri Jesenicah, pa tudi ne glede Tržiča Ako je glasovalo v Tržiču pri deželnozborskih volitvah nekaj Nemcev za Ferjančiča, so to storili iz svoje volje ali na prigovarjanje nemške stranke, toda Ferjančič ni potreboval tržiških glasov, ker je imel zagotovljeno večino že pri kamniških in radovljiških rodoljubih. Da so posegali tudi Nemci v deželnozborske volitve, je pač umevno, saj je njim šlo za to, da ako klerikalci dobijo večino, pridejo njihovi poslanci sploh ob vsako veljavo. V družbi s slovenskimi naprednimi poslanci pa so člani večine, katera goapodari v kranjskem dež. zboru. Ta »zveza« z Nemci, v kateri so izgubili klerikalci že toliko besed, je naperjena proti klerikalcem in proti njihovim pogubonosnim stremljenjem, nima pa od strani slov. naprednih poslancev nikake zaveznosti glede" narodnih,vprašanj. To se umeje tudi pač samo po sebi, da se zastopniki narodno-napredne stranke ne bodo vezali z nikomur, ki bi zabaval kaj takega od njih. Še toliko manj pa je verjetno, da se pojdejo vezat za glasove,' katerih niti potrebovali niso. In pa, pomislite vendar, kako je to mogoče, da se bo kar diktiralo od strani vodstva narodno-napredne stranke svobodnim volilcem, kako morajo voliti pri teh in -onih občinskih volitvah, kaj šele, da bi se jih kar vezalo: tako in tako morate storiti in nič drugače! Klerikalna stranka pač pozna tak terorizem, v naši stranki ga ni! Farovški listi navajajo neko pismo, iz katerega bi bilo posneti, kako da se je dr, Ferjančič zavezal, da se vzdržijo pri obe, volitvah v Tržiču glasovanja slov. radikalef. Ali glejte! Tudi to se ni zgodilo. To pač kaže jasno, da to, kar piskajo klerikalna trobila o narodnem izdajalstvu, je vse le grda laž. Kdo pa je tisti, ki je izdal narod v Tržiču ? Ne v Jesenicah ne v Tržiču se ni zgodilo nič takega, kar bi pričalo v kakem narodnem izdajalstvu, ampak vse reči so se vršile po tamkajšnjih odnošajih tako, kakor se drugače niso mogle. — Vse, kar je pisal »Slovenec* in njegovi hlapci o tem a narodnem izdajalstvu*, je le umetno uprizorjen manever, ki naj bi služil klerikalni stranki v pobijanju na-prednjakov; kajti klerikalce na Kranjskem in njihove podrepnike ne jezi na svetu nobena reč tako nego to, d« nimajo odločilne besede v kranjski deželni zooroici. To besedo i pa hočejo doseči, v uko svrho zastavljajo 1 vse svoje moči in so ,ira dobrodošla vsako-jaka sredstva, tudi z 'lelcebubom so zvežojo, ako bi jim mogel ponagatf. — In sedaj točijo solze, kam da pridemo, in strašno so narodni. Vedno; Ko ;or kaže, Hinavci grdi! In o izdujalat\\i govore oni, ki so sami izdajalci! Klcrikulc na Kranjskem so bili že zvezani z Nemci in sicer v narodno škodo, njihov zastopnik dr. Papež v kranjskem dež. * odboru je zapravil samoslovenske ulične napise v Ljubljani, naš -\ Gregorčič pa je naravnost sramot'*, zvezan z Lahi v narodno škodo. Sedaj se veže z liberalnimi Lahi, sedaj s klerikalnimi, kakor mu kaže. Saj je j nam še v živem spominu, kako mu je v Le-nassijevi pisarni pripomogel sam dr, Pajcr, liberalec, do zoiage v V. kuriji, v spominu je nam vsa Usta popustljivost naših klerikalcev v dež. hiši nasproti Lahom, in splošna kapitulacija v boju ž njimi za naše narodne pravice. To, te je sramotna zveza, to to je narodno izdajalstvo! O tem naj piše »Slovenec*. Glede" klerikalne stranke govorijo d e j s t v a, ki pričajo o izdajalstvu, glede narodno-napredne pa ne vedo klerikalci ničesar navesti, marveč samo kričijo. Le poslušajte njihove deklamacije o Tržiču in Jesenicah, Matija se za to ni zmenil, marveč se lahkega srca I vrnil z Jagjenko domu. Toda ko sta se na razpotju poslovila drug od j drugega in je zopet sam sedel v svojem Bogdancu, j se ga polaste" znovič turobne misli. Vedel je, da ni Zgorelicam, niti Jagjenkinim bratom ne grozi po njenem odhodu nobena nevarnost. »Oni bi hoteli seči le po deklici,« je dejal sam sebi, »ker to je kaj drugega, toda sirot in njihovega premoženja se nihče ne dotakne, ker bi se s tem grozno osramotil in nihče bi se ne obnašal proti njim drugače nego proti pravim volkovom. Toda njegov»Bogdanec bo prepuščen potem edino varstvu božjemu! Jarki se zasujejo, črede mi poberč in kmete odpeljejo drugam! Ako Bog da, da se kedaj vrnem, dobim sicer vse nazaj, pozovem jih v sodišče, ker pri nas ne vlada le pest, marveč tudi pravica. Samo to, ali se sploh vrnem in kedaj se vrnem ? Oni so sedaj grozno razsrjeni na-me, ker jim nisem dopustil ugrabiti deklico, ko pa ona odide z menoj, bodo se še bolj hudovali.« In polastila se ga je žalost, kajti žo je pričel v Bogdancu dično gospodariti, sedaj pa je bil zagotovljen, da najde zopet vse prazno in ugonobljeno, kadar se vrne. »I nti treba si je nečesa izmisliti!« reče sam sebi. Takoj po obedu si cA osedlati konja, ga zasede ter odjezdi naravnost v Brezovo. Dospel je tjekaj v mraku. Stari Volk je sedel v sprednji sobi za vrčem medice in mlajši, opraskan od Ctana, je ležal na klopi, pokriti s kožami, ter takisto pil. Matija vstopi nepričakovano ter obstane na pragu, resnega lica, visok, koščen, brez orožja, samo dolgi meč je imel obešen ob pasu. Oba Volka sta ga spoznala takoj, ker mu je padala na lice jasna svetloba z ognjišča. Oče in sin sta skočila takoj na noge, stekla k steni, ter pograbila orožje, kakoršno sta mogla naj-lože doseči. Toda izkušeni starec, kije poznal dobro ljudi in njihove običaje, nikakor ni bil osupnen. Še po meču ni segel, marveč vprašal z mirnim, porogljivim glasom : »Kaj je to ? Ali je tako gostoljubje doma tukaj v Brezovi?« Na te besede omahnejo obema Volkoma roke; čez trenutek spusti starec svoj meč, mlajši pa svoje kopje na tla, in oba sklonita nekoliko svoje glave, toda lica so jima bila še neprestano mračna in osramočena. Matija se nasmehne ter reče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na veke vekov.« »In sveti Jurij!« • Služiva mu.« »Prišel sem k vam kot sosed z dobro voljo.« Šele sedaj priskoči k Matijcu stari Volk in za njem tudi sin in oba mu stiskata desnico. Na to ga posadita na prvi sedež za mizo. Na to kakor bi trenil nalože* služabniki drv na ognjišče, pokrijejo mizo, prinesč sklede polne jedil, pivo in medico. Na to jamejo skupno jesti in piti. Mladi Volk je vpiral v Matijca sedaj pa sedaj svoj radoveden pogled, v katerem je nadkriljevalo spošto vanje do gosta tajno mržnjo, vendar pa mu je stregel tako marljivo, da je kar obledel od napora, ker je bil ranjen in še slab. Oče in sin, oba sta bila silno radovedna, čemu neki je prišel Matija k njima, vsekako pa ga nikdo ni vprašal tega, čakaje, dokler sam ne začne govoriti. Matija, kot Človek, ki pozna običaje, je hvalil jed, pijačo in gostoljubje, in ko se je nasitil, je pogledal resno po svojih gostiteljih ter dejal: »Ljudje se pogostoma prepirajo in celo stepejo med seboj, toda najbolje je, ako vlada med sosedi mir.« »Ničesar boljšega ni nego je mir!« odvrne enako resno stari Volk. »Dogaja se tudi,« nadaljuje Matija, »da je človeku, ki mora iti na daljno pot, žal celo za onimi, s katerimi je Živel v prepiru, in da noče oditi od njih brez slovesa.« »Bog vam poplačaj to odkritosrčno besedo!« »Ne le besedo, marveč tudi dejanje, ker prav radi tega sem prišel semkaj.« »To ie nama jako drago. Zahajajte, ako je treba, celo vsaki dan.« »Daj Bog, da bi vaju mogel pogostiti v Bogdancu tako, kakor se spodobi ljudem, katerim je znano, kaj je viteška Čast; toda jaz moram takoj odriniti na pot« »Ali zopet na vojno, ali na kako božjo pot?« »Jedno kakor drugo bi mi bilo enako ljubo. Toda z menoj je huje, ker grem med Križarje.« »Med Križarje?« zakričita soglasno oče in sin. »Tako je!« odvrne Matija. »Kdor pa gre med Križarje ter ni njihov prijatelj, ta se mora poprej spraviti z Bogom in z ljudmi, da v tem slučaju ne pride le ob časno, marveč tudi ob večno življenje.« »To je res čudno!« reče stari Volk. »Jaz še ne poznam človeka, ki je imel opraviti ž njimi, kateremu bi oni ne vzročili krivice.« »Kakor celemu našemu kraljestvu,« doda Matija. »Na Litvi, predno je bila krščena, niti Tatarji niso bili hujši nego so ti zlodjevi redovniki.« »To je živa resnica! Vedite pa tudi to: Nabiralo se je in nabiralo, dokler ni prekipelo. Ali sedaj je treba napraviti temu konec. Evo, tako je!« (Dalje pride.) kako so visoke in polne .svetega ogorčenja", al! če povprašaš, kaj se je pravzaprav zgodilo, v Cem pravzaprav obstoji tisto narodno izdajalstvo, pa ti ne vedo nikakega pametnega odgovora. Seveda ne, ker le lažejo in zavijajo po svoji stari navadi. »Edinosti*. — Pisali smo, da pride h .Gorici* za urednika g. Fr. Klemenčič, doslej sourednik tržaške .Edinosti* ter da je ,Ed.* ž njim poleg pobeglega Fajdige vzgojila že drugega urednika .Gorici«. To je omenjeno le tako mimogrede, da bi vrglo kaj sence na ,Ed.*, to preiskovati nam ni prišlo niti v peto, marveč smo označili le senco, katera pada vsled tega na .Gorico" in na prizadetega. Ali ,Ed.* je vskipela ter se i>rani g. KI., da ni njen sourednik. No, znane reci • proti Zofki Kvedrovi so prišle v list še pod njim, t«ko smo citaii v ,Ed,*, in da bi bil pozneje odstopil, se pa ni Culo nikjer. Torej je naša pisava le opravičena, ne obsega pa niC takega, da bi bilo treba priti s kolom nad nasl ,Ed." sama priznava, da sta sodelovala gg. F. in Ki. pri njej — in kje pa se vzgajajo časnikarji, ako ne pri listih P1 Proti ,Ed." v naši notici nismo imeli ničesar, ali ta ljubezniva soseda govori sedaj o neki maniji, ki je neozdravljiva! Haha! Preneumco! O maniji nekaterih pa danes ne bomo pisali. .Ed." je že navada, da pogostoraa vskipi brez potrebe proti nam, nasproti drugim je bolj milostiva. Zato pa jej one notice niti ne zamerimo. In s tem amen t T Elemanjlh sta umrla 23. t. m. 80 letni Jos, Pregarec in 23 letna Ana Kure t. Ker sta oba izstopila iz latinske cerkve, sta imela civilni pogreb, kateri so vcdili obe. poglavarji. Prihitelo je k pogrebu okoli 3000 ljudij. Ni pokopališču je molil župan na glas tri oCenaše ob odprtih grobih, ljudstvo pa je klecalo. To je bil pretresljiv prizor. V Ricmanjih imajo sedaj devet nekr-šCenih otrok, in veC parov Čaka na poroko. Politični obhod na progi bohinjske železnice po Krasu, — tako nam pišejo — se je vršil v Času od 7—13. t. m. ob ugodnem in lepem vremenu; posebno pa dne 11., ko je bila si. komisija na mestu, koje se je smatralo, da je burji razpostavljeno — je bilo prav toplo, ker sicer ravno isti kraj se sme prištevati najtoplejšim sploh celega Krasa. VeC kot zastopnikov občin — kar dopisnik v .Gorici* trdi — je bilo zbranih radovednežev, ki so pridrli iz bližnje vasi Dutovelj. Dalje pravi dopisnik v .Gorici*, da je svet pust in da ravnotam, kjer se ima graditi postaja mej Dutovljami in Skopem, jako burja razsaja, pri tem pa mu gotovo prihaja na misel letošnji pust in njega posledice, katere je baje provzroCilo razsajanje klerikalne bnrje. — Ker je postaja jako umestno in na pravem kraju, skoraj tik glavne ceste, narisana, je gledč na to, da k tej cesti se spoje druge iz Sežane in Trsta v Dutovljah, na drugi strani pa iz dolnjega Krasa čez Komen in Gabrovico, iz Pliskovice Cez Krajnavas, iz Brjij, h spodnje in zgornje Vipave v Skopem, pričakovati jako velik promet na tej postaji, še posebno pa, Ce se zgradi in okrajnim cestam proglasi cesta, ki se namerja v kratkem dogradili iz Komna Cez Gabrovico do Skopega, ki bode skoraj ravna in nad 3 kilom. krajša. ReCi moramo, da so gg. inžinerji res zadeli centrura tako, da je enakopravno, nepristransko, in kar je glavno za korist železnice, ta postaja uvršCena na najpriklad-nejši kraj, skoiaj bi rekel tik ceste. Admiral baron Spaun je kupil v Gorici vilo št. 36. na tekališCu F. G.t v kateri se misli nastaniti, kadar stopi v pokoj, kar se ima baje kmalu zgoditr. Kmetijski večer t Vrtovlnu. Pišejo nam: V Vrtovinu smo imeli dne 21. t. m. kmetijski veCer v prostorih g. Fr. Birsa. Potovalni učitelj g. A. Štrekelj nas je isti dan zvečer obiskal ter nas o marsičem poučil in nam marsikaj povedal. Tega kmetijskega ve-Cera se je udeležilo polno število vinogradnikov, kar gotovo priča, da se za svoje interese zanimajo. G. Štrekelj je predaval o trtoreji in odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Videlo se je popolno zadovoljstvo in navdušenje za to, kar g. poučeval, ter bralo seje vsakemu z Irca, da hoče posnemati — in se ravnati po danih navodilih. Splošno pa se vidi, da so taki kmetijski večeri in shodi za našega kmeta koristno-poučljivi in imajo tudi velike vspehe, kar se vidi tudi pri nas — namreč zanimanje za nasade bodisi v trtoreji ali sadjarstvu. Le napredovanje nam obeta bodočnost. Veteranski oddelek v Kamnjah ni imel napovedane plesne veselice o pustnem Času, ker mu društvene razmere niso dopustile; priredi se pa 26. aprila t. 1., kar se natančneje o svojem Času cujavi. Posojilnica t Selu na Vipavskem vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 5. aprila ob 10. uri predpoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega raCuna, 2. volitev načelstva in nadzorstva, 3. razno. Zavarovalno društvo za govejo živino v St. Petru pri Gorici. — Pišejo nam iz Št Petra: Pregovor: .Kjer se poli-tikujoči posvečenec uraeša za koristi ljudstva, tam ni sreče", se vedno bolj uresničuje t To nam spričuje tudi tukajšnje zavarovalno društvo goveje živine. Druš'-ro je bilo ustanovljeno pod klerikalno bandero pred nekaterimi leti, pa kmalu po ustanovitvi, že v I. 1900., ni moglo vstrajati pri društvenih pravilih. Rojstvo tega društva, žalibog, je prineslo s seboj vsako leto veliko več nesreč na živino nego jih je bilo poprej. Vsled tega so se morale prelomiti .zapovedi" društva glede potegovanja zavarovalnine in jelo se je pobirati protipravilmv prispevke za vsaki slučaj, ko je kaka zavarovana žival poginila. Prispevke za nesreče se je pobiralo en Cas po klerikalni tankovestni podlagi, ker ravno toliko je moral prispevati ud, ki je imel zavarovano kako staro malovredno bušino, kakor oni, ki je zavaroval lepega velikega in dragega vola. Radi teh klerikalnih neredov so se nekateri udje pritoževali in zahtevali pri obenem zboru v 1.1900. predrugačenje pravil. Predlog se je tudi sprejel. Kaj je na to odbor ukrenil, vsaj nekim udom Se do danes rJ niC znano, znano pa je vsem, da neki ubogi, nekaterim klerikalcem znabiti neljubi osebi je pretečeno leto pogir... krava. Klerikalci so imeli lepo priložnost pokazati svoje plemenito srce do reveža, pa niso hoteli dotične osebe spoznati za uda, ker znabiti se jim je kedaj pregrešila, in sicer pri volitvah.^ Pjravjčni Bog se je pa dotične osebe z milodari vseeno usmilil. — Znano j* tudi, da označeno društvo pusti vsako letoeno sveto mašo brati za odvrnitev nesreč; pri vsem tem pa se nesreče množe, ker že v tekočem letu so se pripetile štiri. Vsled tega se zdi čudno in nehote vzbudi se sum v človeku, da znabiti Vsegamogočni noče slišati molitve našega pelitikujočega v svetih opravilih že večkrat dokazljivo raztresenega in preveč Castitega gospoda Primuža, velikega in prvega, ki kot pastir ene ovCice ljubi, druge pa sovraži. Ali pa da Vsegamogočnemu ni ljubo, da se rabi za sveta opravila takega služabnika, ki se ob delavnikih v Času maše večkrat rajši potika zunaj cerkve mesto da bi v cerkvi molil in' s tem drugim lep zgled dajal, ki zna biti še vedno med oznanova-njem prave božje besede politikuje s »Klaj-netom*, in ko so propovedi našega velikega pastirja poklonjene kakim klerikalcem neljubim osebam, da tedaj Najsvetejšemu hrbet pokaže, in obrnen proti vernikom s smehom aplavdira. Torej krivo eno ali drugo, nesreče so tukaj, n;'!i molitve Bog noCe slišati! Nočem pa trditi, da društvo se ni z dobrim namenom ustanovilo, gotovo po geslu .Vse za vero, dom cesarja I — Ob času volitev je bila vera v grozni nevarnosti; udje se bili pripravni, iti reševat vero. To glede vere. Glede doma pa to: marsikaki ud odnese marsikaj iz lastnega ne prav v obilosti mhajajočega se doma na drugi manj potrebni dom. — Glede cesarja pa ne toliko za presvitlega našega Franca Jožefa L, ampak za okroglo, katero de vajo v žep in nosi sliko cesarjevo, za to jim gre, in glavni delavci v klerikalnih vinogradih morajo imeti tudi pristranske zaslužke! Denar pa se rabi gotovo tudi za molitve, ker čudno bi bilo, za živino brezplačno moliti, za človeka pa ne! Torej vse za vero, dom in denar! Sklep. V Kojskem so se bili stepli fantje. 18 letni Jos. Jančič je bil tako nevarno ranjen, da so ga morali takoj prenesti v Gorico ter operirati. Odprti lekarni. — Jutri pop. sta odprti v Gorici lekarni: Gironcoli-GliubJch. Zgubljen denar. — Od prodajalnice g. Ku?trina do Solkana je »zgubil g. Anton Jug iz Kala pri Kanali} neko svoto. Pošteni najditelj je naprošen oddati najdeni znesek našemu upravništvu, ali odposlati gori omenjenemu proti postavni nagradi. Natakarskega prakttkanta išče kavarna .Central*. Zahteva se znanje treh rabljivih jezikov in primerno izobrazbo, Po-nudbeniki v starosti od 16-18 let naj se oglasijo v kavarni. Pridna gospodična dobi takoj stalno službo pri tvrdki Saunig & Dekleva, Gorica. 40.000 kron znaša g. vni dobitek srečk za gorka zatočišča. P. n. g. čitatelje opozarjamo, da bode srečkanje nepreklicno 2 3. aprila 1903. in se sleherni dobitki izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. RazgledposveCu. Državni Bfeor. (Dalje.) Benalti in tovariši so interpelirali naučnega ministra radi preosnove učiteljišča v Kopru. Zbornica je izvršila potem nadomestno volitev členov v nagodbeni odsek ter volitev členov v carinski odsek. Odklonila je zahtevo, da se izroči Basevi sodniji. Železniški minister je odgovoril na Schalkovo interpelacijo glede pvrnske železnice, ki bi se morala izročiti prometu leta 1904. Vsled nastalih težkoč pa je pričakovati otvoritev te železnice šele v letu 1905. Le del Črte Klaus-Windischgarten bo izgo-tovljen v l. 1904., ako bo to mogoče brez pretiranega forslr/anja in podraženja dela. V Maeedonljo je hotel Iti neki 16-letni deCek iz Češke, katerega pa je prijela policija v Trstu. Deček je mekanik-vajenec ter je hotel porabiti 160 K, katere je imel izročiti mojstru, za pot v Macedonijo. Kandidatom za občinske volitve r Trstu za IV. okraj je bil proglašen na shodu pol. društva »Edinosti* v Barkovljah v četrtek g. Ivan G e r d o 1, posestnik na Greti inc.kr. poštni oficijai. Koncem zborovanja je izrekel shod na demonstrativen način Ric-manjcem svoje simpatij", .Ilirija* v Pragi. = Na H. rednem občnem zboru z dne 18. lil. in na 1. odbo-rovi seji z dne 19. III. t. 1. »Slovenskega akadem. društva »Ilirija'' v Pragi* je bil izvoljen naslednji odbor: 1. Gand. iur. Egon Stare, predsednik; 2. stud. tech. Vekoslav Smole, podpredsednik; 3. stud. iur. Josip Mam, tajnik; 4. stud. tech. Viljem Kukec, blagajnik; 5. stud. iur. Janko Pretnar, knjižničar; 6. Stud. iur. Julij Pavliček in 7. stud. phil. Pavel Pestotnik, preglednika. Namestništvo v Pragi je društvu dovolilo, da se sme odslej oficijelno imenovati akademično. .Sava*. — Svobodomiselni slov. akademiki na Dunaju so si ustanovili svoje društvo z naslovom .Sava*. »Slovanska zveza* na Dunaja. — Odstopil je od načelništva »Slov. zveze* dr. Šusteršič. Sedaj je načelnik samo dr. Ivčevič. Odstopil je baje radi tega, ker je sklenil klub glasovati za spremembo poslovnega reda proti volji dr. ŠusteršiCa! Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Piše B. V. Seja ni imela senzacionalnega konca. Socijalist Pram-polini je sprožil dolg govor, kakoršen je posebno pripraven, da pridobi govorniku naklonjenost volilcev, ki ga lahko prihodnje jutro pri kavi prerešetujejo na dolgo in široko. Taki lepi, volifcem namenjeni govori so navadno že prej tiskani, predno se še seja otvori. Govornik ima veliko plešo, govori ognjevito, glasno in razločno. Edna izmed lepih lastnosti italijanskega naroda je ta, da vzplamtijo v primernem trenutku hipno plemenita čuvstva in nagibi, ktere pa kmalu zatre stanovska sebičnost Vse stranke so ploskale socija-Hstu in predsednik, ki ni nikdar svojemu namestniku prepustil svojega sedeža, je pretrgal govornika in ga s toplimi besedami vnema!, naj nadaljuje svoja izvajanja, ki izvirajo iz plemenitega srca. Burno in dolgo ploskanje in pritrjevanje po celi zbornici in na vseh galerijah je sledilo tem besedam. Uro pozneje sem citat poročilo o seji v časniku, in ta predsednikov stavek je bil čisto navadna fraza, ki je pa vendar tako učinkovala na duhove. . Nekaj, kar je treba posebno povdarjati, je ona prisrčnost, ki vlada med poslanci in strankami, poslanec govori spoštljivo o tovarišu nasprotnega tabora, vsi čislajo predsednika in spoštujejo parlamentarične naprave. Klerikalcev v parlamentu ni, ker papež ne priznava, da bi imel parlament s sedežem v Rimu postavodajalne moči, in ker je zabranjeno vsakemu pravovernemu katoličanu oddati svoj glas. Vkljub občni volilni pravici se udeležuje volitve od sto prebivalcev komaj devet volilcev, dočim pride v Avstriji vkljub zastarelemu volilnemu redu na sto prebivalcev šest volilcev. Država, ki ima šestnajst milijonov analfabetov, torej več kot polovico celega prebivalstva, se ne more vzpneti do zdravega in intenzivnega javnega življenja. To ne bi bilo žalostno, ako bi bil italijanski narod mlad, svež narod, ki ima še bodočnost pred seboj. Ali on je podedoval najstarejšo kulturo od svojih prednikov, in kakor bogati dediči radi zanemarjajo dedščino, tako je tudi on zanemarjal prvke vsake kulture, in posledica je, da polovica naroda, ki prebiva v »raju cesarstva«, kakor imenuje Dante Italijo, ne zna niti citati, niti pisati. Nevoljno so odšumele žene in hčerke poslancev iz lože. Zastonj so vsi upi, portfelji se še ne bodo tako kmalu delili in preteklo bode še nekoliko časa, predno se bodo otvorila vrata kakega ministerstva srečnemu nasledniku. Pred vhodi na tribune stražijo vojaki s puško ob nogi. To so Ijudie slabotne postave, ki prav nič niso podobni osornim voj-'..om naših slovenskih polkov. Ko sem zadnjikrat hodil po impozantnih glavnih, z belimi preprogami pretegnjenih stopnicah navzdol in mimogrede gledal v prazne kuloare, kjer so ležale na tleh kepe zmečkanega papirja in glasovnic, želel sem prav iskreno, da praga te palače nikdar ne prestopi kak jugoslovanski poslanec. Moderni Rim. Tivoli. Italijanski dijak. Rim je že izgubil mnogo svojega čara. S težkim srcem pripovedujejo o papeskem * Rimu oni, ki so poznali večno mesto pred letom 70. Ob onem času je bilo res mesto umetnikov. Umazano in slikovito je bilo po ulicah in trgih, okoličani in nižji sloji meščanstva so nosili narodno nošo, za vsakim oglom tudi ni prežal policist in »coltel-late« so bile na dnevnem red' Tujec, ki se je zagledal v temne oči kake Rimljanke, je moral biti oprezen, da ne plane kdo v tihi noči z bodalom nanj. Vsa ta romantika je zginila. Rim je sedaj mesto z moderno upravo, ulice soj čiste, le tam v Borgu in v bližini angelskega mosta najde radovedni potnik kos starorimskega predmestja iz pa-peških časov. Ali kdor poseti prvikrat pristno rimsko po-dolgasto, cirkusu podobno pijačo Navono, kjer je stala rodna palača Pavla H. in kjer je pokopan v veliki, ali red- kokedaj odprti cerkvi sv. Neže, kdor je pohajkal nekoliko časa po Borgu in starem mestu, tega bode gotovo iznena-dilo, da se je ohranilo toliko karakterističnih posebnosti med ljudstvom, in prepričal se bode, da pravi Rimljan »Romano di Roma« še ni izumrl. V prestolnici italijanski ima vsaka velevlast dandanes dve poslaništvi, tukaj so osrednji uradi za celo, strogo centralizovano Italijo in Rim s svojim , osemdeset tisoč uradniki je uradniško, birokratično mesto, kakoršnega po celem svetu ni najti, ako pomislimo, da nima niti pol milijona prebivalcev. Ti uradniki pridejo iz vseh *nogočih pokrajin, oženijo se z Rimljankami, pozabij^, dralekt svoje pokrajine in se ne navadijo na rimski. To je tudi vzrok, da lepa rimska govorica vedno bolj gine, in oV se od leta do leta bolj širi neka, rekel bi kozmopolitičnn italijanščina, ki nima nič sorodnega z drugimi značilnin dialekti, ki se govorijo po Italiji. Da birokrati in mali urad niki niso oni živelj, ki bi podajal kakemu mestu poseber značaj, temveč, da ima tak živelj le lastnost vse posebnosti izbrisati in vpeljati povsodi oni nivelujoči red, ki vlada \\ pisarni, leži na dlani. Napočila je nova doba prometa, elek> tričnih železnic in žarnic Tudi to ne služi v povzdigo starinskega značaja kakega mesta. Čudno je pa, da v mestih, ki imajo veliko industrije, kakor na primer v Norimbergu, kjer je preteklost tako ozko spojena s sedanjostjo, ne na-pravlja velemodema slika v starinskem okviru neprijetnega vtisa. Visok mestni zid in za njim globok in širok mestni jarek obdaj?' notranje mesto, zid je utrjen z bastijami in mnogoštevilnimi stolpi.. Velemoderne stavbe so izvedene v strogo srednjeveškem nemškem slogu v svrho, da Norim-berg po svojih novih stavbah ne bi izgubil svojega staro-nemškega značaja. Električna železnica drvi po ulicah in čuje se neprestano zvonenje. Najmodernejše izložbe, promet, trgovina, industrija povsodi. V Norimbergu se res lahko prepričamo, da more tudi živahno moderno življenje prav dobro harmonizovati s sta- E občinskim volitvam t Trsta. — »Grazer Tagespost" piSe, da bo pri letošnjih volitvah v Trstu resna borba med dvema italijanskima strankama, med društvom „Patria* in društvom »Domenico Rossetti". Če govorimo o prvo imenovanem društvu — pravi — bi bilo zgrešeno misliti — da , Pa tria* oznaca Trst ali Avstrijo. Trst morda le relativno, Avstrije nikdar I Za vladajočo stranko je Avstrija le molzna krava. Po načelih' te stranke mora biti Avstrija zadovoljna, ako Trst vsprejemlje žrtve od nje, da bo Trst velik in močan. Trst pa hoče biti italijanski. Kardinalna točka v programu tega društva je .italijanska narodnost". Vsako znamenja.j Življenja od strani našega zaveznika, kralja italijanskega, se vsprejemlje od te stranke z entuzijazmom. Glasilo te stranke, YPiccoIoV se ni sramoval te dni priobči'« z navdušenjem notico, da se je kralj italijanski — ko je te dni vsprejel v avdijenci marchese Po-lesinija iz Poreča, ki je, nota bene, poslanec v parlamentu na Dunaju, in ki je bil šel v Rim, dr* se zahvali na podeljenju nekega reda — pokazal jako dobro obveščenega o razmerah v Istri. Tega pa ni povedal »Pic-colo*, da-Ii je kralj istotako dobro informiran o žalostnih razmerah v južni Italiji I Ko je bil — nadaljuje »Grazer Tagespost* — grof GoC-33 imenovan namestnikom v Trstu, je bilo, kar se potrja v obče med njim in stranko »Patria* sklenjen dogovor v zmislu, da se bo stranka izogibala vsaki ir-rfcdentistiški demonstracij', dočim bo namestnik puščal stranki popolno svobodo na mestni upravi. Obe stranki sti se dosedaj vestno držali tega dogovora. Irredentistične demonstracije se niso dogajale, ali lista BPiccolo" in »Indipendente* proslavljata do nebes vse, kar se dogaja v Italiji. Prve kolone v teh dveh listih, ki izhajata dosedaj še v Avstriji, so posvečene Italiji namesto Avstriji. Odkrite demonstracije proii Avstriji se ne prirejajo, ali prirejajo se tajne agitacije; Senator Ascoli v Milanu je izjavil odkrito v »Antologia ita-liana", a profesor Geci v »Popolo romano*, da Avstrija je jako dobro pogodila, ko noče ustanoviti v Trstu italijanskega vseučilišča, ker to ne bi služilo vednostim, ampak irre-dentizmu. Zavarovanje zasebnih uradnikov. — Socijalno politični odsek je izdal zakonski načrt o penzrjsketn zavarovanju privatnih uslužbencev. Pogoj za obveznost zavarovanja se je določila starost 20 let in prijemki letnih 900 K. Pokojnina znaša v slučaju onemoglosti po 10 letnem plačevanju zavarovalnine 40% plačo, in za vsako prihodnje leto do 35 leta po 1%. Stalna premija znaša 12l/s odstotka, katere bo plačeval 2/3, ozir. polovico delodajalec, ostanek pa zavarovanec. Zjcdinjcno države so izdale nov zakon za izseljence.- Sicer je ta zakon v glavnem podoben prejšnjemu, le nekaj važnih prememb ima. Tako smejo sedaj gospodinje naročati dekle iz Evrope, ne da bi prišle v navskrižje z zagonom za izseljence. Posebno stroge določbe ima novi zakon glede trgovine z dekleti. Kazni so določene od enega do .5 let ječe ter globe do 5000 dolarjev. Tudi proti anarhistom so stroge določbe, zlasti obračajo pažnjo na izkrcanje. Take ljudi, katerih ne sprejmejo v Ameriko, mora ona parobrodna družba, ki jih je pripeljala tje, odpeljati nazaj v JSvropo na svoje troške. peJtovski mojster in sladčičar v Gorici na, Kornu št. 8. • --^Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za hinogbbrojha naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zahtevajte j 1IsS^li moj iluslrovani cenik z ve6 kakor 1 500 podobami od ur, zlatih, src-1 j, urnih in muzlkallčnih predmetov,! & k:iterena pofiilja zastonj in poštnine 1 H prosto 1 f Hanns Konrad J tvoinica ur iti ekeportna liiSal Most It. 240. - (Češko). 1 Odlikovana krojaška delavnica krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 28. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Saše in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. ¦ -, Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu. Božjast. K3br TrpTnfaToljasH^krčihiidrligih"nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schvrannen-Apoteko, Frank-fnrt a. M. Anton Pečenko Anton Potatzky v Corici. Na sredi KoStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberakega In drobnega bltgt ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroj ah in Sevijarje. NvittlnJIee. — Kožni venci. — Mušmi knjižice. iišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga sta kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 Vrtna ulica 8 - pristna bala in črn« vin« iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja i vse kraje avstro litrov naprej. Na Via ftiardino 8 briških, dalmatinskih in Istersklh vinogradov. m dom in razjioiilja po železnici na -odrsko monarhije v sodili od 56 zahtevo pofiilja tudi uzorce. isrno. Posfrožba pafttano, Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in .po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t SemenlSki ulici 8t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* LIHIMEIJT. CftPSICI COMPOS. I* Rlchttrjiv« lekarn« v Pragi priposnano kot izvrstno bol ublaJiujoSe mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in t kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj bo zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno iredutvo vedno le v ortg. stokie-nicalt z naSo nafiSilno znamko s ,&h OBOK" namreč, iz R1UHTEKJEVE lekarne in vzame kol originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to z&SSitno znamko. Richterjeva luktrna „pri ifc ton"™ 1 PRAttl. f& E!izabeth«raBse it. 6, [{l Vse stroje za poljedelstvo io vinorej^, Brizgalniee za sadjino drevje z meSalom za mcSanico iz bakra in apna tako, da so naje-denkrat na dve cevi brizga, forizgiilitice (strealjke) m simIJIii« drevje k iiatanjko namerjono petrolmeganlco, svetilnlca na acstllan ua se ulove lote&i hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino In ovtfije s dlferencljalnlm iiiltlskom, stroja za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, novo pripravo proti peronosporl fn m žvephuiji', eesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnih« (t,-le ure), iuIhIIIiiIcc, v It »t le (gep< I) i. t. d. razpoSilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. CenUntkl zastonj in franko. Dopisuje se v vseh Jezlkili. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena di-iga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. išifiM vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: .3,000.900 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastnej bančnej niši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves,] koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne] namene. rinskim značajem kakega mesta, ako imajo potomci smisel in čut za to, kar so njim ostavili predniki. V Rimu pa manjka ravno to, ob ednem pa Rim sploh nima nikake industrije, in ravno ta birokratski značaj srednjeveiikega mesta, ki ni niti povsem nemoderno, niti povsem moderno, škoduje najbolj. — Čedne, svetle, skrbno čiste in bele so brivnice v večnem mestu. Velika zrcala in okusna oprava učinijo, da se človek res boji vstopiti in se zaupati kakemu uglajenemu in okretnemu brivcu, ki napravlja prav ugoden vtis s svojim belim predpasnikom. Zanimive so tudi perilnice, ki se na-b ijo tudi na glavnih ulicah. Mlada sveža dekleta likajo in gladijo perilo pred otvorjenimi vrati, da je veselje. Niti v ^^deljo popoldne ne mirujejo, glasno se pogovarjajoče v ©jih snežnobelih predpasnikih. Rimski Iustrascarpe ni tako Fi$iv kakor napuljski. Nekateri, ki imajo svoje mesto ob •^lih korza ali parlamenta, so še celo milostljivi gospodje, rugi pa kar kažejo na prašne in blatne čevlje mimoidočega; imajo mat nizek stolček, celo baterijo raznih mazil in voščil in celo vrsto krtač. V Italiji se res človek navadi imeti vedno čiste čevlje, in ta estetični čut, ki se pripušča prt nas doma Župnikom z dežele, namreč čut za sveteče se, zrcalu podobne čevlje, se ukorenini v tujcu v kratkem času. Tudi o soldu moram spregovoriti nekoliko besed. Tujci, ki prihajajo v Italijo, se škandalizujejo nad njim. Ali jaz si ne morem predstavljati primernejšega denarja za vratarje, cerkovnike in prodajalke cvetlic, nego ta veliki repar. Italija brez soldov ni več Italija. Ta bakreni denar raztrga tujcu vse žepe. Treba je vstopiti posebno zvečer v kako kavarno in tam opazovati ono simpatično, odkritosrčrno ekspanzivnost pravega Italijana. Velikih kavaren, kakor na primer na Dunaju ali v Trstu, ni najti, izvzemši kavarno Aragno, mnnjših pravih kavaren sploh ni ob glavnih ulicah. Veliki restavranti ali pa sladčičarne nadomestujejo kavarne. Male in skrite so pa one kavarne, v kterih se razvija pristno in glasno italijansko življenje. Uganjajo se šale, vse se udeležuje konverzacije. V kakem kotu so zbrani nadebudni in ekspanzivni literati. Kodrast pesnik zahteva od kavarnarke, rimske matrone z naj-plemenitejšo in najizrazitejšo rimsko glavo zlato pero in kos pergamenta, in je zadovoljen, ako dobi navadno pero in kos papirja, izgotovljenega v tovarni iz cunj. Vse se šali in zabava, smeje in norčuje povprek. T: žurnalisti ali literati so sami nemirni, živahni, duhoviti in veseli ljudje, ki imajo mnogo prirojenega ostroumja in zdravega dovtipa. Žurnalisti prihajajo, prisedajo, čitajo kakemu tovarišu manu-skript, ga opozarjajo na to ali ono in se začnejo temperamentno pogovarjati. Ta originalna ekspanzivnost, ki pa one-mogočujt vsako resno, vztrajno delo, občaruje na prvi pogled. Nekoliko dni že sem videl po rimskih ulicah in v tramvajih mlade ljudi z, žametastimi plavim*, zelenimi in rdečimi čepicami. Bili so to dijaki, udeleženci na shodu dijaške zveze »Corda fratres«, ki pa niso vzbujali v Rimu posebne pozornosti, in tudi jaz se nisem brigal za shod, o katerem se je sicer po listih mnogo ropotalo. V neki kavarni sem nekoč našel simpatičnega dijaka z belim znakom. Vprašal sem ga, ali bi se lahko vpisal v to mednarodno dijaško društvo. Odgovoril mi je, da ne bode jutri nikogar v pisarni, ker je na sporedu izlet v Tivoli. Tudi jaz sem se namenil prihodnje jutro tja. Ob osmih sem že bil pri porta S. Lorenzo. Ker je vlak odšel šele ob deveti uri, sprehajal sem se ob mestnem zidu, misleč, da bodem užival kak lep panorama na rimsko okolico,'ali motil sem se. Pusto in prašno je tam okrog. Hodil sem mimo bolnišnice in vojašnice. Na vojaškem vežbališču so irpinčili uboge novake in skozi špranje plota sem videl neke zarjavele in umazane topove, ki niso ravno sijajno spričevalo za laške topničarje. Preko polja, ki se polagoma spreminja v stavbene prostore, sem prišel zopet na kolodvor. Vozil sem se s severnimi Nemci in Angleži oziroma Amerikanci. Vila Hadrianova, kamor se pride od zadnje postaje pred Tivoli po slabi cesti, ki vodi skozi nezdrave kraje, katerih prebivalstvo trpi na malariji, napravlja še kot razvalina mogočen vtis. Tu pa tam se vidijo ostanki prekrasnega mozaika. Ta okusna živahnost barv je nedo-sežna. Kaka krasna slika je bila to, ko so bile vse te ogromne dvorane tlakane z takim umetnim tlakom. Ko sem se naveličal hoditi po razvalinah, mahal sem jo skozi grmovje, preskočivši ozek potok, po brdih in polju tja proti Tivoliju, ki leži na hribu. Po dolgem iskanju sem slednjič našel pot, solnce je že pošteno pripekalo in poti skozi velik in lep oljčen gaj ni hotelo biti konec. Po dolgi hoji sem prispel v Tivoli, čigar lega me prav nič ni navdušila. Mesto ni nič posebno zanimjvo. Obedoval sem pri templju Sibile in pod menoj je šumel vodopad v globočini. Potem sem šel navzdol k vodopadu, kjer sem pa od utrujenosti zaspal. Na levi od Tivolija v gorah leži kraj, kjer je bila vila Horacijeva, tja hočem prihodnjokrat romati. Vse mesto je bilo polno dijakov, prispel je naučni minister, ki je povabil vse dijake na obed v kazinu blizu kaskad. Mešal sem se sredi dijake in kazali so mi ministra, ki izgleda precej abotno, poleg njega sedi zastopnik Rima v parlamentu, arhaističen republikanec rodom Tržačan. Njegova miza je bila v obsednem stanju, vse je letalo tja in ubogi minister je moral podpisavati razglednice. Peljal sem se nazaj po železnici z dijaki. Vsi so bili zidane volje, saj jim je minister plačal. Neki Sicilijanec se je preobjedel, da mu je slabo postalo. AH humor ga ru zapustil, delal je najboljše dovtipe in s svojo duhovitostjo zabaval celi vagon. To je ona pristna južna genialnost, ki je pa povsem neplodna. Kakih šest novinarjev se je tudi vozilo z nami, ali ti so bili * precej resni in vesela mladi ia jim je bila še celo nadležna. Zvečer se mi je nudila prilika nekoliko natančneje opazovati italijanskega dijaka. V salone Margherita nasproti 15°|o pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa j J. ZORNIK j Gorica, Gosposka ulica 7 j vse zimsko blago, kakor: krasne volnene \ šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko j Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske j čevlje, volno, kožuhovino itd • Nikdo naj ne zamudi lepe prilike J za ceni nakup. **W*M E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ow- Apollo -•* Trgovina z železnino »MERKUR PETEI v O^lj-u., Orašk-a oosta štev- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srp«, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žreb!jey, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meri! in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokotnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Wjr» Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- *eej * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih ki»Jov. & Postrežba točna. Cene nizke. privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travnika it. 5. So dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, picpiet laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrši in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsaie inode od 5 do 9 let K 5 40 in više . » . 15 , , 850 , » , 15 da^e . . , 15— , vrtine suknje vsake mode.....„ 24'— » » .za častilo duhovščino , 28*— , hlače..............» 5*— , .Haveloke in sobne phšde 15 K nfprej.* ' Za dame In gospiee: * Havcloke...............25 K Sako in pelegrine............9 „ V slučaja da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Proti protiiiu m revmatizmu je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zoltanovj mazila proti proiiiiu in revmatizmu, ij Mnogi trd jo, da se to mazil y izvrstno vporablja tudi pri takih bnleziih, kjer ccI6 dolgoletne ko-pelji niso mogle pomagati. Cena steklenice 1K. Glavna zaloga: lekarna pri »Črnem medveda" Dunaj 1., Lugeck 3. Direktna paitin raieatiljatev izdelovatelja: lekarna rj a Bčla Zoltdn Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. kron 40.000 ta He za pita zatočišča G. Genlilli, V. A. Jona V. Michelstadter & Ca, D. Mer le, k 1 Krono menjalnice v Gorici. Sleherni dobitek Izplača se ˇ potoflnl z 10% udbltkom. 1 Schichtovo hranilno jedernato milo t/> varstveno zmamko ® garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. # # # # Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # I Zastop na debelo: Humbert Bozzini -¦ Gorica. palači Propagande ~ v Italiji je običajno krstiti varijeteje s j kraljičinem Imenom — je bila slavnostna predstava dijakom na ljubo. Dvorana je bila prenapolnjena s samimi dijaki. AH izgubil sem vse spoštovanje pred nadebudno mlado Italijo, ko sem videl, kako so metali svoje dijaške čepice krat-kokrilim, lahkonogim in dekoletiranim plesalkam pred noge in zahtevali, naj si one čepice posadijo na glavo. Poleg mene sta stala dva novinarja nrjbrž od najduhovitejšega rimskega dnevnika »Travaso