Politični ogled. Avstrijske dežele. Sklenite7 no^e nagodbe z Ogeisko na 10 let je toliko, kakor goto^a. Z 165 glaso^i proti 122 je drža^ni zbor dunajski sprejel gla^ne točke z magjarskimi ministri dogo7orjene nagodbe, ki bo za nas in za celo A^strijo še bolj slaba od one, ki se je 1. 1867. sklenila. Večina dunajskib poslance^ je 7semu pritrdila, kar so Magjaii tirjali, kakih 5 milijono7 bodemo 7gako leto mi 7eč plače^ali za drža^ne stroške, kakor bi dolžni bili. Ali to ne skrbi nsta707erce7, poslanec dr. Sturm je celč rekel: ,,da je pripravljen Magjarom se 7eč dovoliti, nam se 7ečjih žrte7 naložiti, če le usta707ercem gospodst^o ostane!" No, in to gospodstvo bo res nstalo zopet kakih 10 let, če kaj posebnega zmes ne pride. V delegacijah so magjarski, nemški in poljski poslanci ministra Andrassy-ja hudo ščipavali in izpraševali, kaj na- misli storiti glede na turške bomatije, ali bo 7ojska ali mir? Minister je potem mnogo gov(»ril, a raalo po^edal, enkrat se je grozil Rusorn, Srbom in Čruogorcem, drugokrat pa zopet po^darjal svojo miru- ljubnost in prijaznost do balkanskih kiistijanov. Kar je pa poslance 7endar osupnilo, bilo je to, da je na 7prašanje: ali 7e, o eeiu «ta se Ras in Anglež pogodila, rekel: jaz ne veiu nič, in da je 7prašan, ali ima A^strija 7 slučaja 7ojske zanesIjivih za7ezniko7, odgo^oril: tega ne morem po^edati. Bržčas ima torej Giskra pra7, ki je menil, da je A^strija 7sled Andrassyje7e politike popolnem osamljena, brez za7ezniko7. No, 7saj bodemo kmalu videli; 13. junija se začne 7 Berolinu kongres e^ropskih ministro^. — Skupni drža^ni stroški za celo A^strijo 1. 1878. bodo znašali 109 milijono7, 7Štetih je 9 milijono7 samo za brodo^je. Bosenskim beguncem se je za mesec maj in juni do^olilo 570.000 fl. podpore. Vojni minister je tirjal, 350.000 fl. za bolj močne patrone, da bi puške Weindlove namesto do 1400 korako7 daleč nesle do 2600 korako7; poslanci so tirjate7 odbili. — V Kralje^emGiadcu na Českem je sodnijski s^eto^alec Klandy obisko^al posamezne hudodelnike 7 jihovih zaporib, eden izmed teh, Zdabinski po imenu, pa je zgrabil nož in ga sodniku porinol 7 trebuh, da je nesrečnež koj izdebnil. — Na Tirolskem 80 katoliška društ^a obhajala občen zbor v Innsbrucku; sklenilo se je na 78o moč delati za ojačenje katoliškega duba in trdnega 7erskega prepričanja, zlasti pa naselje^anje Iutro7ce7 na Tirolskem braniti. — Prekmuiski ,,Prijatelj" opominja prekmurske Slo^ence, naj se pri bodočih 7olitvah vendar enkrat zmezijo io uaj ne volijo 7eč člo^eka, kateiega le ob času volit^e vidijo, potem pa nikoli 7eč! — V Dalmacijo so Turki vdrli in odgnali 300 70I07. — Hr^atsko mesto Karlo^ac je pogorelo, nesreča in re^ščina je 7elika. — Nekatere novine trdijo, da bodemo imeli kira^e binkošte ali duho^o; ali tako naglo menda ne bo! Vendar da se A^strija oroža in pripravjja na boj na kopnem in na morju, to se niti ne taji. V Dalmacijo se pre^aža ogromno veliko ži^eža, streli^a, torpedo^, zlasti 7 Klek; okoli Orso^e pa baje nabirajo 30.000 mož. Vnanje države. Nepri6ako7ane nesreče udarjajo na prusko Nemčijo; cesarja so obstrelili, da se mu je smrti bati, jego^ega sina naslednika so nemški izseljenci 7 Londonu očitno zasramovali, in ob enem je velika 7ojna ladija oklopnica na morju utonila. Tri naj^ečje nemške oklopnice: ,,veliki kurfilrst", ,,cesar Viljelm1' in ,,Prens8ena 80 mimo Angleškega jadrale, ko je ,,cesar Viljelm" nesrečno tresnil na ,,7elikega kurftirsta'1 tako, da se je ta ladija 7 4 minutah pogreznila 7 globočino morja; od 500 ljudi so samo 218 smrti rešili; tudi ,,cesar Viljelm" je mocno poškodo^an; obed^e ladiji ste še cel6 no^i bile in ste stale 9 milijono7 gold. Ne^arne socijaliste so začeli mocno preganjati; Most, eden jihovih vodniko7, je že zaprt; da bi pa od preganjanja katoličano7 kaj prenebali, o tera ni slišati nič. — Francoski freimaurerji niso smeli stoletnice bogakletnika Voltairja javno obbajati, zato so pa po s^ojib shodnicab razsajali in izdali Iist: ,,Stoletnica Voltairje^a, list Antikristo^, urednik: Satan". Vsi Francozi niso nikoli pri zdravi pameti, mnogo jih rnora 7selej noreti. — Angleži so se začeli 7ojske nekoliko bati in zadnji čas menje z sabljo rožljajo zoper Rusijo. — V Italijo so priletele kobilice in delajo zlasti 7 Siciliji 7eliko skode na drevesib, tra^i in zelišču, ker 7se požro. — Perzijski šah je došel 7 Berolin, se pa kmalu odpeljal, ko je z^edel napad na nemškega cesarja. Turške homatije se bodo res razmota^ale in razreše^ale na kongresu ali shodu ministr<)7 7 Berolinu. Kongres se prične 13. junija in bode 7 8 sejah ter 7 takib 5 tednih svoje delo opravil. Kolikor je iz raznih poročil mogoče razvideti, se bodo ministri pečali z prvo delitvijo Turčije in sreča velika bo, če se pri delitvi ne pos^adijo. Angleži tirjajo Egipt, Sirijo in Malo-Azijo, Grki Epir, Tesalijo in Kandijo, Francosi škilijo na Tunis, Italijani se zaganjajo 7 Albanijo; sultan bi še samo nekaj časa životaril 7 Carigradu. Ako še sedaj A^strija in Rusija piidete do odkritosrčnega porazama med seboj, tedaj ni dvomiti, da bo orijentalsko prašanje 7saj v velikem obrisu in za pr7e potrebe rešeno brez no7e 7ojslse na korist krislijanom, ki so do sedaj 7 E^ropi in Aziji 7zdiho7ali pod jarmom turškib di^jakov. Bog daj ; krvi se jc itak žc dosti prelilo!