• : JULIJ 17 P AWkVii ' 18 3 Kaftil * © ' 19 N,7,..poblnk. ' 20 P*FHeronim * 21 T Praksed 22 S Man^ Mnsrd. 23 C Apolinar i-24 P Kristiha 25 S Jakob, apost. 26 N 8. pobink. ® 27 P KriSlof, muč. 28 T Victor 29 S Marta 80 e Julita, dev. 81 P Ignacij Lojol. + SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGI^ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. _ , b Stev. (NoAafe >»Vi i i' ff"- (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ■ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. JULIJA — SATURDAY, JULY 25, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Uporniki se pripravljajo na odločilni spopad danes. — * "Rudeči obroč" okrog Madrida, ki ga tvorijo vladne , čete, pravi, da je pripravljen na udar. — Najnovejše vesti pa pravijo, da uporna stran zmaguje in da so levičarji že poraženi. LANDON ZAČEL KAMPANJO Saldana, Španija. — Najnovejše vesti, ki so jih poslali danes zjutraj ameriški poročevalci, ki se nahajajo z upornimi četami v okolici Burgosa, poročajo, da so bile vladne čete v hudi bitki južno od Bur-gosa poražene in da se v neredu umikajo proti Madridu. Vladna poročila na drugi stra-hi pa govore, da so uporniki poraženi. Tako za enkrat prave jasnosti še ni. Bolj dvomlji-. ya, kakor vei'jetna so vladna poročila, ki bi najbrže rada napravila utis. da vlada obvladuje položaj. London, Anglija. — Angleška poročila pripovedujejo, da se uporniki pripravljajo z vso silo in mogočo hitrostjo za odločilno bitko, ki se bo vršila najbrže danes ob reki Duero', kakih 60 milj severno nad Madridom. Ako se upornim četam posreči priti preko reke, katere južne bregove so utrdi-vladne čete in tam čakajo na udar, tedaj bo to pomenilo poraz za vlado. Vladne čete SLUČAJ REV. COUGH LIN A Javnost ugiba, da utegne tikan nasvetovati detroitske-mu škofu glede nastopov Father Coughlina. Vatikansko mesto. — Dopisnik Hearstovih listov poroča, da je sv. Stolica prvokrat, odkar nastopa v Združenih državah Rev. Chas. E. Coughlin, kot radio govornik in kot tak ožigosa razna politična raketir-stva obeh strank, začela proučevati njegove javne nastope. V koliko je to poročilo resnično je težko dognati. Bo pa nemara nekaj le res, da Vatikanu preostri izpadi Father Coughlina, zlasti proti predsedniku Rooseveltu ne ugajajo. Predsednik Roosevelt je pač glava najbogatejše dežele na ta. svetu in kakor ni prav in na mestu kje drugje napadati in zmerjati v vladarje, gotovo ni na mestu ameriškega Predsed- Velike demonstrativne slavno-sti v Topeka. — Sprejemni govor Landon4 —o-St Topeka, Kans. — Tukajšnje mesto je bilo včeraj in danes Va- zavito v velikansko slavje, ka-koršnega ta prestolnica države Kansas, še ni videla. Vsa poslopja in ulice so bogato okrašena. iz vseh hiš, poslopij, zvonikov, drogov, itd. vihrajo zvezdnate zastave in patrijotični trakovi in trobojnice. Po ulicah udarjajo godbe, spuščajo rakete, slavnostno streljanje in sploh vse, kar se da za take slavnostne prireditve in parade uporabiti. Vse to v počast guvernerja Alfreda Landona, ki je bil sinoči formalno obveščen, da ga je republikanska stran- ČIŠČENJE V WPA USTANOVI .-Washington, D. C. — V Vladni ustanovi WPA se je zajela neka pristranska politika, da nekateri krajevni načelniki izkoriščajo svojo oblast pri delenju dela le svojim prijateljem in pristašem. Tajnik Ickes, ki je prejel v tem oziru Več pritožb je ukazal, da se ima takoj vse slučaje temeljito preiskati in vse krivce odstaviti od odgovornih pozicij, v katere so bili od vlade nastavljeni. KRIŽEM SVETA — Dunaj, Avstrija. — Avstrijski predsednik Wilhelm Miklas je podpisal včeraj odredbo, s katero se pomilosti vse politične jetnike, katerih število znaša nad 10,000. To ka izbrala za svojega kandida-u/f ^^ S™*® c____.___.____ T , . 'obletnice Dolffusove smrti. ta. Sprejemni govor Landona je podal smernice, kakoršne bi izvajala republikanska administracija v slučaju izvolitve. imajo potem še eno strategično nika zmerjati z lažnjivcem' in oporo na svojem umiku, to je Guadarsko pogorje, kakih 38 milj severno od Madrida, kjer baje gradijo postavke za težke topove in druge utrdbe proti u-poi'nikom, če se istim posreči prodreti preko prve obrambne črte ob reki Duero. Vendar zadnja postojanka ne bi vladi mnogo pomagala, ker uporne čete bi to z par tedenskim obleganjem lahko izstradali Madrid in prisilili vlado na udajo. j ' Pariz, Francija. — južni Španiji so bili včeraj uporniki na delnem umiku. Vladni, letalci in motorni mitraljezarji so jim prizadeli težke izgube. V odprto na prostem se uporniki ne u-pajo spuščati radi letalcev. Organizira se pa med uporniki tudi na jugu splošen napad in gre zato, da se izvede tudi iz juga istočasni udar na vladne čete, varalico. Najvišji urad v deže- FARMO VODIJO IN OBDELUJEJO Z ELEKTRIKO Dranesville, včerajšnjim je ^tvoril Pred-tukaj li vsekakor zasluži svoje spo-!takozvano P°izk^no električ-štovanje. V tem zmislu je Father j"0. °Premljeno farmo poljedel Coughlin ta teden že objavil članek, v katerem prosi Predsed- ninka oproščen.] a. -o— ZA PORAVNAVO STAVKE V STERLINGU ski tajnik Ickes. Vsa farma se obdeluje s električnimi stroji, vsak najmanjši sfcrojček goni elektrika. Ta farjna je nekak poskus in je na njej kot nekaka razstava, ki k£že, kako vse se da elektrika izkoristiti za olajšavo obdelovanja farm. Delavski tajnik bil povabljen, da svečano iotvori farmo. Prišel je in je premaknil spoj- Sterling, 111. — V tovarni od Northwestern Barb Wire, kjer izdelujejo bodoče žice, Stavka kakih 700 delavcev že več časa. Te dni so prišli za- ni ključ in ko sV Je'to "zgodilo, ^ n^P^kinjen -.polet Pre- serviranja ŠPEKULACIJA S ŽIVEŽEM Živež se draži,krivdo pripisujejo kolektivnim postajam, ki kupujejo živež. Moskva, Rusija. — Na živilski trg v Moskovo prihaja zadnje tedne vedno manj živilskega blaga in cene gredo zadnje tedne živežu stalno navzgor. Posebno primanjkuje na trgu jajc in mestne gospodinje hodijo ure in ure daleč po vaseh za jajci. Začelo je primanjkovati tudi krompirja (n druge zelenjave. Na moskovskih trgih, kjer prodajajo živež branjevke na stojnicah po evropskih načinih, je vedno manj živilskega blaga in še to kar je, je silno drago. Krivdo pomankanju pa pripisujejo tudi temu, ker kolektivne postaje, ki zbirajo živilsko blago,-pokupijo od pro-ducentov vse. kar morejo dobiti. Po večini blaga gre za konserviranje, kateremu zad- te Jugoslavije* Žrtev grdega zločina je postal vpokojeni finančni preglednik Ivan Strajnšek v Mariboru. Neznani storilec mu je odnesel zlatnine in denarja v vrednosti 30 tisoč dinarjev. — Smrtna kosa in drugo. Roparski umor sredi mesta i Ljubljani povozil 27 letno Ma-Maribor, 8. julija. - — Genoa, Italija. — Italijanski civilni letalci*, ki so dospeli semkaj z morskimi letalom pripovedujejo, da so komunisti v Barceloni napadli italijansko kolonijo in pretepli kakih 25 Italijanov. Udrli so tudi v neki italijanski hotel ter napadli goste. — Vatican, Rim. — List "Observatore Romano" je včeraj objavil izjavo glede raz-mer na Španskem. V tej iz- slučaji špekulirajo, in navijajo Mari bor je bil danes pod vtisom skrivnostenga in drznega kriminalnega dejanja, ki je zahtevalo človeško življenje. Takoj v prvih popoldanskih urah so se razširile po mestu vesti o grozni najdbi v Mejni ulici kjer je postal davi v času med pol 7. in 9. uro upokojeni finančni preglednik Ivan Stranj šek žrtev nasilnega roparja in morilca. Vest je tembolj presunila vse prebivalstvo, ker je bil Stranj-šek v Mariboru splošno .znan. V Mejni ulici št. 32 sta stanovala zakonca Ivan in Marija Str an j šek. Ivan Stranj šek je bil upokojeni finančni preglednik, njegova žena Marija pa prekupčuje s sadjem in zelenjavo na trgu. Kakor vsak dan, tako se je podala tudi davi ob nje čase posvečajo veliko paž njo. Trdi se, da se spravlja 6- na tr£- Ko Je odšla- za seta način živež za armado. To b°i zaklenila stanovanje. Okrog pol 7. zjutraj pa je stopil v ve- pa seveda povzroča na drugi strani zlasti letos, ko je tudi ižo hiše mlaiši moski in vPrasal pri Stranjškovi sosedi Elizabe rijo Nagličevo, ženo tovarniškega delavca in njenega 4 letnega sinčka Edvarda. Fantek se je igral na pločniku in v tem stekel čez cesto ravno v trenutku, ko je pridrvel avto. Mati videč nevarnost je stekla za njim in tako sta oba prišla pod avtomobil. Mati je dobila težje poškodbe, medtem ko je otrok ostal nepoškodovan. --o- Smrtna kosa Na Bregu pri Litiji je po daljšem bolehanju umrl Jože Stroj an, po domače Humanov oče, posestnik star 66 let. —• Na Drenovem griču pri Vrhniki je umrl Franc Oblak, gostilničar in posestnik. — V Besni-ci za Sv. Joštom je umrl J. Udir, mornariški podpolkovnik, ki je služboval v Ercegnovem v Dalmaciji in se je v domačem kraju zdravil. 1 Rusija prizadeta po^suši, po manjkanje živeža Pa trgih. Tega se dobro zavedajo razni mali prekupčevalci, ki s temi javi navaja list, da Sv. Stolica in katol. Cerkev sta popolnoma nevtralni, kar se tiče sedanje civilne vojne v Španiji. To je čisto interna zadeva španskega ljudstva. — Moskva, Rusija. — Sovjetska letalca Čekaloff in. Baj-dukoff sta izvršila te dni naj- Btopniki obeh. strank do nekega kompromisa, na katerem je upati, da pride že te dni do poravnave spora in da se bqdo vsi vrnili na delo že prihodnji pondeljek. -o- ANGLIJA OJAČI BRODOV JE V ŠPANSKIH VODAH kakor iz severa. / Burgos, Španija. — lz sever. London, Anglija. — Mini fte strani se vale proti Madridu sterstvo za mornarico je izda-tri številne kolone upornikov. 1« povelje, da se oddelek an Na poti se jim pridružujejo'Reškega vojnega brodovja pri kmetje in zapuščajo svoja polja'.Malti poda v španske vode v in hite v boj proti radikalni le- svrho protežiranja angleških vičarski vladi. Uporne sile na Podanikov na Španskem. Do-severni strani države štejejo ne-!sedaj je bilo v španskih vodah kaj nad 40,000 redne armade injže 13 angleških ladij. V tem kakih 25,000 so na enki-at zapeli delovati vsi stroji. 20 krav so hkratu molzli posebni ifiolzni stroji. Mleko je šlo skozi cev v posebno posodo, kjer so ga stroji za utepavanje masla v par minutah predelali v maslo. Tako tudi z drugi opravili. Ta eksperiment je, kakor pravijo prava zanimiva novost. WPA DELAVCI NA STAVKI letela sta daljavo od Moskve pa do vzhodne obale Sibirije, katera daljava meri nad 5,400 milj. — Alnsworth, Nebr. — Kakih 15 milj od tukaj v prostrani preriji je nastal ogenj, ki se naglo širi po suhi in sežgani preriji. Suhe rože in trava se vnema z veliko nagli- cene po mestih. Komisar Mikojan, ki ima v oskrbi prehrano in živilske zaloge izjavlja, da je naročenih v Združenih državah in.Nemčiji večje število strojev za produkcijo žitfeža. na kateri način se bo ohranilo mnogo živilskega blaga na način kon-in da v bodoče se ne bo bati pomanjkanja živeža. -o- • STROGA F.KSEMPLARNA KAZEN V RUSIJI Moskva. Rusiia. — Postajni načelnik Volkov, ki je baje zakrivil veliko železniško nesrečo. v kateri je večje število ljudi zgubilo živjenje dne 22. junija blizu Karumska.ie, je na smrt Vlom Na večer pred praznikom ti Hrastnikovi, ženi pismonoše, |sv. Petra in Pavla so neznani kih 35,000 vladi udanih rednih bo imela Anglija pripravlje vojakov in pa kakih 40,000 de- nih ™ vsak sluča.i v »P^kih 'avske milice, ki jo je mobilizi- vodah, ^ala sedanja vlada na hitro roko za obrambo Madrida in vlade. Na jugu pa je zapletenih na strani upornikov, kakih 20,000 ^ož in na strani levičarske vlade okrog 25,000. V številu sko-r° enačite obe strani. Gre se le, katera stran bo bolj moderne °borožena in bolj z municijo zamena. Vlada poroča, da je kupila v f^anciji 25 velikih modernih bombnih letal, kateri bodo mor-Ia Že pred odločilno bitko prileteli v Madrid. Vojni minister rdi, da so vladne Čete v najbolj- vodi vladna ustanova WPA. Istotako se čuje, da je v Chri- j--------------------------------------------,stian County sklenilo 1200 fantov In mož izjoddelku na Malti pa jih je 18, (WPA delavcev, da odide na dežele. Nasproti temu stoji, ka-lkar b° skupaj 31 ladij, ki jih stavko. WPA delavci zahtevajo, da se jih plača po 62 na uro mesto dosedanjih $44. na mesec in hočejo delati le po 6 ur na dan, ki naj ne znese več kakor 30 delovnih ur na teden. co in nevarnost je za gozdove. Včeraj je odšlo kakih 150 mož ,bil včeraj obsojen gasit ogenj s tem, da bodo iradi svrie zanikernosti v služ-Taylorville, 111. — V Pana,^prekopali pred ognjem in na bi. 11 drugih uradnikov, ki so tukajšnjem bližnjem mestecu in po vsej okolici so bila včeraj ustavljena vsa dela, ki jih vlomilci udrli v klet Blaža Ha-binca, cerkvenega kjučarja na Kremencu in odnesli okrog 300 vina. Vodovod Na hrib sv. Jožefa nad Celjem, bodo v kratkem začeli delati vodovod, s čimer bo vstre-ženo prebivalcem, ki bivajo na hribu in že dol^o moledujejo da bi dobili potrebno vodo. Srebrna poroka Pred kratkim sta na Jesenicah praznovala srebrni jubilej poroke g. in ga. Terseglav. -o- Gad jo je pičil Pri nabiranju jagod za Sv. Planino je gad pičil Šmidovo dekle za tovarno v Trbovljah. Na srečo so bili ljudje hitro pri roki in so jo odvedli k zdravni- ta način zaustavili ogenj. odgovorni pri nesreči, pa šem razpoloženju in so pripravljene da sprejmejo kakoršnikoll spopad. Vlada je prepričana, da bo zmagala, pravijo poročila od vladne strani. Angleška vlada je posvarila špansko vlado in upornike, da naj ne obstreljujejo mednarodne zone v Gilbraltarju, drugače bodo Angleži prisiljeni braniti to zono s svojim brodovjem. Angleški rušilci so včeraj izstrelili več strelov proti nekemu upornemu letalu, ki je spuščal bombe na ladije v alžirski ožini. -o- POGREŠANA CHICAŽANKA Los Angeles, Calif. — Oblasti so začele preiskavati slučaj, v katerem je izginila iz ladije Sommerville, med potjo iz Šhanghaja v Los Angeles, 28 letna Mrs. Wendel Fronville iz Chicage. Na ladijj je bilo samo pet potnikov, zraven tudi njen soprog. Nih če ne ve, ali gre za samoumor, ali zločin. ŠIRITE AMER. SLOVENCA obsojeni na pora. razne dobe za- PUJSKE PITAJO Z MLEKOM kje je Stranjšek. Hrastnikova mu je odvrnila, da je doma in da še spi. Za neznanega moškega se nihče ni več brigal. Okrog pol 12. se je žena Ivana Stranj ška vrnila domov. Na svoje začudenje pa je našla stanovanje zaklenjeno. Odklenila ga je in stopila v kuhinjo. 2e v kuhinji pa jo je nekaj čudno pretreslo, kajti na tleh je zapazila krvave madeže in vse je bilo razmetano na okrog. Ko je stopila v sobo, se ji je nudil grozen prizor. V spalnici je v bližini okna zagledala na tleh ležečega moža, oblitega s krvjo in že mrzlega. Bil je pokrit s predpasnikom. Na njeno vpitje so prihitele sosede in takoj je bila obveščena tudi policija. Na lice mesta je prispela policijska komisija z vodjo kriminalnega oddelka višjim nadzornikom Cajnkom in daktiloskopom Gro-|ku. binom ter detektivi. Policijska komisija je dogna-so la, da so bile omare in druge stvari, ki se dajo zakleniti nasilno odprte. Zločinec je odprl tudi v omari se nahajajoči kov- čeg, v katerem je bila zlatnina in srebrnina. Stranjšek je imel v kovčegu shranjen denar in sicer avstrijske in druge zlatni-l -o- ke, kronske, dvokronske in pet-,. Pod avtom kronske avstrijske srebrnike, | V mariborsko bolnico je bil razno srebrnino in zlatnikov v pripeljan 53 letni viničar Anton skupni vrednosti okrog 25 do j Lešnik, katerega je v Košakih 30 tisoč Din. j povozil neki avto. Prebito ima Dejanja je bil osumljen neki; lobanjo, strto levo ključnico in moški, ki je ob pol 7. zjutraj hude poškodbe na rokah in no-poizvedoval po Stranjšku. Po- gah. ko j ni Stranjšek je bil zelo varčen in si je, s svojimi prihranki leta 1921 v Mejni ulici kupil lastno hišico z vrtom. Pred vojno je služboval pri finančni kontroli v Trstu, po vojni se je Če sejmar zadremlje Ko se je pozno proti večeru vračal sejmar Š. od Sv. Katarine iz sejma v Zagorju, je pod Špančevo lipo zadremal. Ko se je prebudil ni našel več klobuka in tudi o 800 dinarjih ni bilo sledu. V Missouri je vsled silne suše poginilo veliko število svinj, vsled žeje in lakote. Slika kaže kako farmarica pi ta pujske, katerim je mati poginila. Šolo bodo zidali Iz Rateč na Gorenjskem poročajo, da bodo v kratkem pričeli z graditvijo novega šolskega poslopja, ki bo stalo tik sedanj e-stare šole, ki že zdavnej ne u-streza pogojem sodobne šole. Mati in otrok pod avtom Nova šola bo stala okrog 400.000 Dne 1. julija je malo pred Din. Spadala bo v občino Stara poldnem neki tovorni avto v (Loka. preselil v Maribor. AMERIKAN5KI SLOVENEC Sobota, 25. julija 193S ^merikanski Slovenec I EehI in najstarejši slovenski t list v Ameriki. ,,,1. PTT D»Unovljen Ista mh Izhaja v»ak dan razun nedelj, poue-IcJ'kov in dnevov po prasnikiJIfa Izdaja in tit k*; EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in oprava i |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 , a ^ Naročnina! ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ea čelo leto [Za pol leta _ Km četrt leta Za Chicago, Kanado ia Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta___1.75 Posamezna številka _______3c The first, and the Oldest Slovene Newspaper in Amerlgz, Established 1891. Issued daily, except Sonda/, Monday and the day after holiday«. Published byl EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Bop vas živi. Marko Bluth Subscription} For one year___ For half a year__ For three months _ _$5.00 _ 2.50 __ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_$6.00 For half a year___3.00 For three months _ 1.75 Single copy___3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. OD PODRUŽNICE ŠT. 20, SŽZ. Joliet, 111. V tem času, ko pripeka vročina in si iščemo čan sunek vetra. Vodijo ga izbrani častniki, katerih je še zahvaljujem, na vsakem čolnu po troje. Italijanski častniki se štejejo z dodeljenjem MASU na vso moč počaščene. Razen tega modernega orožja pa ima Italija v Sredozemskem morju izborno strateško pozicijo, tako da more na mah udariti na katerikoli del "Rimskega jezera". Ko je bila v oktobru lanskega leta vojna napetost na višku, so cina m S1 lscemo primerno imeli Italijani pripravljenih 50 MAS-čolnov, ki naj bi bili hladnega prostora, da se odpo- napadli britanske bojne ladje. Kjerkoli je bilo v Sredo-čijemo in ohladimo ter poraz- zemskem morju zbranih po več britanskih bojnih ladij, se govorimo s svojimi prijatelji je nenadoma pojavil izpod morske gladine kak podmorski jin znanci, ga gotovo ni primer- čoln in jih opominjevaje pozdravil. Razen tega so nepre-« Jsega pTOstora za to kot -ie piknik, katerega priredi pri- j lilij a podružnica št. 20, Slovenske Ženske Zveze v znanem Rivals parku. Tukaj boste dobili vse, smeri proti severu. Rimski radio je kmalii nato (v angleščini) objavil poročilo, da sta dva Masa odplula od Sicilije proti Afriki in spet nazaj proti Siciliji, a angleški "Hood" je med tem plul samo s hitrostjo 40 vozlov na uro. S to at the post office at, mai0 demonstracijo so Italijani angleškim častnikom dali vedeti, kako jim morejo prerezati "življenjsko linijo." Kakšna bo sovjetska ustava? Nova sovjetska ustava bo celotna objavljena v novembru. Zaenkrat so znani samo nekaki izvlečki s prozornim namenom, da ustvarijo simpatije ostalega sveta za sovjetski režim. Na mesto vsedržavnega sovjetskega kongresa stopi po novi ustavi vrhovni sovjetski svet, ki ga bodo volili na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice, tako da odpade na 300.000 prebivalcev eden poslanec. Razčlenjen bo v dve zbornici: v zvezni svet in v svet vseh narodov. Prva je zastopnica zveznega sveta, v drugi pa bodo sedeli zastopniki sedmih sovjetskih republik. Volilne predloge bodo stavljali: komunistična stranka, strokovne zveze, zadruge, mladinske organizacije in kulturne družbe. Poseben paragraf se obrača proti plemenskemu in narodnemu sovraštvu: preziranje kateregakoli plemena ali naroda bo kaznovano. Cerkev bo ločena od države in šole, veroizpoved je svobodna, a tudi brezbož-ništvo dovoljeno. Zajamčena bo svoboda tiska, besede, zborovanj, v kolikor služijo interesom in utrditvi socialističnega režima. — Nova ustava v izvlečku je vzbudila mnogo pozornost v vsem svetu. Splošno jo smatrajo kot mamilo in vabilo kot pa resnico. Treba bo pač čakati, če se bo Rusija v doglednem času res vrnila k osnovnim načelom človečanske družbe. Zakaj so Angleži popuščali Italij i? stano letaia nad numi boina letala v polnem boinem redu £ ^ ■ . -r-r ■ , , . ,/TT ,,, V v , hodnjo nedeljo dne 26. m opremi. Ko je britanski velikan "Hood • velicastveno - - plul iz Gibraltarja v Aleksandri jo, sta nenadoma zaplula pred njim dva MASA v smeri proti jugu, a že čez kratek čas sta se ista dva čolna pojavila za njegovim hrbtom vikar si boste poželeli, od hladnega piva pa do gorkega ko-feta; tudi krofi in torte bodo na razpolago in druge zabave ne bo manjkalo. Zvečer se bo pa plesalo pod vodstvom izvrstne gcdbe, ki je dobro znana. Plesalo se bo tudi popoldne s primerno godbo. Največji družini, ki se bo udeleži-a piknika, se bo podelila nagrada in sicer na pikniku ob >srni uri zvečer. Tem potom vabimo vse čla-iice SŽZ., kakoir tudi vse pri-atelje in znnnce od blizu in laleč, kot iz Chicage, So. Chi-:age, Rockdale in drugih bližnjih mest, da nas posetijo. Že sedaj vam kličemo na veselo snidenje v nedeljo 26. julija v Rivals parku na pikniku. — — Vse članice in citate!je ter naročnike Amerikanskaga .Slovenca pozdravlja Pripravljanj odbor. ---O- RAZNO IZ LA SALLE La Saile, III. Predzadnje dni smo se šele malo ohladili in dobili nekoliko dežja. Gotovo je, da La-saalčanje ne bomo. pozabili j hude suše, zlasti pa dneva 13. |in 14. julija, ker je toplomer |kazal 114 vročine. Za marsikaterega je bila ta vročina katastrofalna in iih ie tudi nekaj umrlo. Dne 15. julija je bil tu izročen materi zemlji Valentin Cigoley, ki je kar na hitro jumrl. Dne 17. julija sta pa šla dva slovenska fantiča z drugi- Iz vsega tega moremo sklepati, da zavlačevanje mirovne akcije ni samo posledica zamotanih diplomatskih klavzul, marveč tudi treznega študiranja in primerjanja pomorskih bojnih sil med Italijo in Veliko Britanijo. -o-- Protikatoliška gonja nazijev V Nemčiji so še vedno temne protikrščanske sile na delu. Na praznik sv. Trojice se je vršilo v wetsfalskem mestu Muenster veliko versko zborovanje, ki so ga nacisti razpršili z motornimi brizgalkami. — Katoliški listi umirajo. V zadnjem tednu so bili ustavljeni spet trije tedniki. — Sodnijska postopanja proti katoliškim. redovnikom se nadaljujejo. Muensterski škof Galen je ogorčeno protestiral proti sramotenju redovništva po hitlerjanskem časopisju. Nedavno je stalo pred sodiščem 106 članov laji-škega reda frančiškancev, katere so prijeli na podlagi nekih sumničenj. Narodno-socialistični listi pa so pisali ob tej priliki o "senzacionalnem procesu proti 276 frančiškanom". OD DR. SV. TEREZIJE ŠT. 13. DSD. Chicago, 111. Naznanja se vsem članicam omenjenega društva, da se vse udeležijo prihodnje seje, ki bo v ponedeljek 27. julija ob 8. uri zvečer. Seja je važna, ker imamo važno stvar za rešiti, zato prosim, da pridete vse. ^Če pride samo nekaj člar.ic na sejo, ne moremo nič koristnega ukreniti za društvo in ne za Družbo. Nadalje bi prosila članice, da bi nekoliko bolj agitirala za novimi članicami v odr^st* li, ah pa v mladinski oddelek, ker vem, da se še vedno dobijo, ki niso pri nobeni jednoti zavarovani, pa take nagovarjajte, da pristopijo v naše' društvo sv. Terezije. Pomnite, da človek nikoli ne ve, kedaj ga zadene nesreča ali celo smrt. Zato sosestre, upoštevajte ta moj opomin in pridite na sejo. Na tej seji bodo tudi nadzornice poročale polletni račun in boste spoznali kako obstoji društvena blagajna. Upoštevajte torej ta moj opomin in oglasite se na prihodnji seji. Nadalje tudi opominjam, da bi te, katere ste zaostale z asesmentom in vse tiste, katere ste na rezervi, pridite, da boste videle koliko ima še katera v rezervi pri glavnem uradu, oziroma Družbi sv. Družine. Tozadevna poročila mi je poslal glavni tajnik sobrat Wedic. — Sesterski pozdrav. Amalija Anzelc. ta j. -o-- O TEM IN ONEM IZ SOUTH lepega petja. Gotovo bodo tam tudi kaj zapeli. — Drugi piknik na katerega vas opozarjam je v nedeljo 2. avgusta in sicer ga priredi društvo Svoboda št. 36, ZSZ. Tudi sem ste vabljeni, ker pravijo, da bodo dobro postregli. V poletnem času imamo sedaj v naši cerkvi tri sv. maše ob nedeljah in sicer je prva maša ob pol šestih (5:30) zjutraj, kar je zelo primerno za te, ki se ob nedeljah radi podajo na kak izlet in jim ni treha^iti brez sv. maše, ali pa hoditi k sv. maši v drugo cerkev. To je zelo praktična odredba. — Pozdrav. Novinar V" ^ NAŠ DOPISNIK IZ PIŠE JOLIETA joves je že pekošeno. Ostali 'pridelki, kot fižol, krompir, kumare, koruza in drugo bo uničeno, če Bog v kratkem ne Želim, da, bi moj dopis do- ipošlje dežja. — Peljal sem Joliet, lil. Richard Barry priobčuje v znani reviji Riview of Reviews zanimiv vpogled v potek zadnjega angleško-ita-lijanskega spora, ki ga je izzval italijanski vpad v Abesi-nijo. Ob četrti uri zjutraj dne 17. oktobra 1935., piše med drugim omenjeni publist, je francoski ministrski predsednik Laval poklical na telefon Mussolinija in ga vprašal, kateri so najugodnejši italijanski pogoji. Mussolini mu je odgovoril, če Angleži ne bodo spremenili odredb glede svojega brodovja, da bo Italija napadla 17 britanskih vojnih ladij, ki so zasidrane v aleksajidrijski luki. Deset minut pred četrto uro naslednjega jutra je angleški veleposlanik v Italiji Sir Eric Drummond hitel po stopnišču Beneške palače v Rimu. To je bilo točno 23 ur in 50 minut po italijanskem ultimatu. Pozneje čez dan je prišla v Rim britanska izjava, da bodo Angleži odtegnili nekaj bojnih ladij, če odpokliče Italija eno divizijo iz Libije. Vsa ta situacija je bila skrita v diplomatsko zavijanje, toda dejstvo-je, da je ob svitu imenovanega dne samo deset minut manjkalo do izbruha sovražnosti, med Italijo in Veliko Britanijo. Angleži so imeli tedaj v Sredozemskem in Rdečem morju 147 bojnih ladij, med katerimi je bilo tudi več ogromnih dred-notov in kakih 200 letal. Največja vojna mornarica na svetu je stala v imenovanih vodah s polno paro in razvitimi zastavami za boj pripravljena in pred očmi britanskih mornarjev je migljala svetla zvezda 400 letne nezlomljene pomorske slave. A Italija? Samo štiri zastarele bojne ladje, dve v dokih na suhem in dve brez pare in 15 manjših že več starih! križark. S tem orožjem Italija že več let ni niti računalu. Italija je vačunala s čisto drugim, novim orožjem: imela je pripravljenih 3000 bojnih letal s hitrostjo 250 do 300 milj na uro, in vse priprave za bombardiranje in lansiranie torpedov, imela je nad 100 novih in brzih podmornic in 300brzih motornih čolnov. Izmed vseh držav ima take čolne samo Italija. Imenujejo jih MAS. (po začetnih črtah D'Annuiiziovega gesla "Mamento audere semper" — imej vedno drznost na umu —). MAS. je zgrajen iz lahkega lesa in aluminija, in ker je izredno lahak, ozek in okreten, plove z nezaslišano hitrostjo. Njegova povprečna brzina znaša 60 vozlov na uro, napravi pa jih po potrebi tudi do 75, a eden jih je celo dosegel 80. Vsak MAS ima po dva torpeda, in vsak torpedo more uničiti največjo bojno lad jo. Pri vsem tem pa je MAS iz tako lahkega in šibkega gradiva, da ga more uničiti strel iz puške ali mo- bil vas g. urednik in vse čita-telje pri dobrem zdravju. Z menoj je kakor po navadi. V letih sem in sem jih dne 18. julija izpolnil že 81. P0 tem lahko presodite, da imam vzrok zahvaliti Boga, da se še rploh pokoncu držim. Res, vsaki dan čutim, da se moči manjšajo. Noge so utrujene in se imi otroci se kopat doli k Illi- ^kozi Južni Michigan, kjerzadn;a sem videl, da vse lepše kaže f kot na severu. Vinska trta, kako?1 izgleda, bo dobro obrodila, če jo ne zadene kaka nesreča. —- Prepeljal sem se nekoliko po jezeru, pa kako sem se začudil, ko sem videl vse polno lepih ptic. ki so v večernem hladu letale nad vodot. Sedaj naj vam pa dragi bralci nekoliko popišem mojo počitnice v Michiganu, katere sem prebil pri mojem zetu Antonu Videtiču in moja hčeri ncis River. To je bila njuna pot, kajti nazaj nista več prišla. Utonila sta v pregloboki vodi. Ta dva sta Bobi Ravnikar in Stanley Mahnich. |— Pogreb ponesrečenih fantov je bil iz hiš žalosti v nedeljo popoldne 19. julija v cerkev sv. Roka in od tam na pokopališče, ob veliki udeležbi. Naši pogrebniki Mr. Carl Simkus in CHICAGE So. Chicago, 111 se nočejo tako premikati, kot Kaj mislite, kako se pravi tem L t , , m T T , m ,o se par let nazaj. Pa, naj se pticam? Nič drugega, kot pra- lTei?*' ^Tm '' lep° vrši volja božja. ve dolgokljune štorklje so to ^^ da nar™t ganljivo. — Staršem naše naj- Qorlai' na i uom r\«» XT«. .. ' i .. " ___• j i -i • i .v vi« No, sedaj sem pa iztaknil> iskrenejše sožalje. kje je vaš rojstni kraj, sem si | V St. Mary bolnišnici se na-takoj misli!.— Okrog in okrog haja rojak Mr. Anton Klopčič vse obdano z drevesi, na srt- j in sicer s pohabljeno nogo. di pa jezero. In od tukaj leta- Želimo, da se mož dobro po-Frances. Celi mesec sm0 bili ijo dolgakljune štorklje od me- [zdravi in zopet skupaj in smo se imeli. Vse je bilo r ko raj pride prav dobro -sta do mcita, od vasi do va-i med cerkveni pevsni zbor, ker no in prav mijaz-nosijo punkeljčke opazil sem, da imajo si jih naročijo. Tako tem, ki jje dober tenor pevec in se ga prav pridne in delovne otroke, vse skrbi, dasi pravijo, da Čas je nam kaj hitro minil. ni. Vsak kdor tako govori Bog za ijako pogreša. Mesec junij ni bil tako pore-,'den kot julij. Meseca julija je namreč pritiskala ^ilna vročina, da je ni bilo mogočo premagati. — Pozna pšenica in ga je Rojaki, kam pa v nedeljo popoldne? Če bo lepo vrerrte jpojdemo na piknik, ki se bo lažnik in bogokletnež. Pozdrav vsem čitateljem in'vršil na prostorih v parku pri inaročnikom, zlasti pozdrav Mr. Joe Gregoriču, ki ga goto-vsem starim znancem in sose- vo poznatel Povabljeni ste vsi, dom, katerim se za vse najlep- da nas bo več. Poročevalec' Že spet je poteklo dva tedna, kar se nisem oglasil, pa menda ja ni komu dolg čas za to. Ker pa nimam preveč časa, bom danes le na kratko poročal nekaj vesti. V mojem zadnjem dopisu sem omenil naše romanje v Lemont, da se bo vršilo kakor po že menda več kot deset let, prvo nedeljo po velikem Šmarnu ali Vnebovzetju Marijinem. Kakor smo pa zadnjo nedeljo slišali oznanilo v cerkvi, se bo romanje vršilo letos en teden poprej, in sicer 9. avgusta, to je drugo nedeljo v mesecu. Toliko o tem, da se ne boste motili. Nekaj dobrega in koristnega je to, da se je, kakor smo zadnjo nedeljo slišali v cerkvi, napravila nekaka poletna šola za katoliške otroke in sicer v Bessemer parku. To pravzaprav ni šola, je bolj nekako razvedrilo, ki bo otrokom veliko koristilo. Poučevali bodo otroke od šestega pa do 16. leta in sicer dečke in deklice. Deklice bodo poučevale katoliške sestre, dečke pa bogoslovci. Tako se staršem ni bati, da bi bili njihovi otroci v slabem kraju. Deklice bodo največ poučevali v kuhanju in ročnih delih, dečke pa v raznih strokah, potem v športu in zlasti v plavanju, kar je zelo koristno. Ta šola bo trajala nekako do konca šolskih počitnic. Omenil sem že, da priredi pevsko društvo Slovan svoj letni piknik v Egger's Grove (Forest Preserve) v nedeljo 26. julija, na katerega vabi vse prijatelje MALO POJASNILA Chicago, 111. Ker me mnogi poprašujejo o nesreči, ki je zadela mojo pokojno hčerko Ano Režek, ki je utonila v Paw Paw reki v Michiganu, sem se sama podala v Michigan, da vidim, kje je utonila, itd. Pokojnica se je šla kopat v družbi svoje prijateljice Mary Pintar. Zraven je bil tudi Chas. Pintar. Kraj, kjer so se kopali je zadaj pri Tilly Willy Springs, za Jančičevo farmo v Paw Paw reki, ki je tam nad 7 čevljev globoka. Pri obrežju se nekoliko vidi pesek in dno, in mora biti opolzko ali precej poševno takoj od kraja, ker pokojna je omahnila in takoj zginila pod vodo v globino. Kakih 20 minut zatem je dospel na lice mesta George Jančič, ki se je pognal trikrat v sedem čevljev globoko globino in še le v tretje se mu je posrečilo najti v globini že mrtvo truplo pokojne, ki jo je potegnil ven in prinesel na obrežje. Iz podanega se da sklepati, da je pokojni moglo takoj pri kraju izpodrsniti. Izpodne-slo jo je gotovo takoj v globino, kjer ji je prestrašeni najbrže zalila usta voda, da ni mogla kli- navadi' Ca" pomoč. Dr. W. J. Gunn, ki je prihitel iz Watervlieta, bližnjega mc?ti>, ji ni mogel ničesar več pomagati, kakor ugotovil je le smrt. Izjavil mi je, da kakih drugih znakov ni našel, radi katerih naj bi umrla, kakor le, da se je utopila. To je vse kar je mogoče ugotoviti o njeni smrti. Vsem, ki so v teh žalostnih urah izrazili sočutja in sožalje, me tolažili na en ali drug način, prav prisrčna hvala! Mrs. Ana Borštnik, mati poko jnice. MALO POPRAVKA Milwaukee, Wis. V zadnjem naznanilu Milwaukee, od dr. sv. Ane. št. 173, je naslov tajnice napačno natisjen in sicer bi se moral glasiti: Antonija Velkor vrh, 3122 So. Brisbane Ave., ne pa D522. Toliko v vednost članstvu. C^p KNJIGE Vse vrste slovenske knjige, ki jih je mogoče dobiti na trgu, se dobijo v Knjig ami "Am. Slovenca". Pišite po b r e z p lačni cenik! — Manila, Filipini. — Na danskem tovornem parniku Nora Maersk, je izbruhnil ogenj, ki je parnik dobesedno uničil. Potniki in moštvo se jo rešilo na bližnja otoka Mindanao in Zamboanga. Na pol že tkoro v nezavesti, se ja L^dy Beth z zadnjimi močmi izkopala iz objema mreže, ki jo je vlekla čedalje bolj na dno jezera in se pognala proti površini vode, da bi mogla zopet zajeti nekoliko zraka. Strašilo jo je edino to, če bi je morda ne opazovali na obrežju. V tem slučaju je ižgubljena. Na srečo so pa bili vsi preveč zaverovani v Arbelo, ki je tako zagrozila Velikemu žrecu Niarchusu in ki je hotela skočiti za njo v jezero, da sa jo komaj od tega odvrnili. Ko je Lady Beth ravno zajela nekoliko zraka, so ji zadonele na uho besede Niarchusa, ki je zagrozil Arbeli, z ..žarečim stebrom. Lady Beth je občudovala Arbelinc junaštvo in njeno prijateljstvo do nje Angležinje, ki se ni bala strogega Niarchusa, ne njegovih groženj s katerimi ii je grozil. Kakor neko vzvišeno bitje j© stala in zrla na Baalovega preroka in ostale. Tako lepa in lako brez moči med tem divjini ljudstvom. Ko je Lady Beth to opazovala, ne da bi jo drugi videli, je takoj zopet predrugačila svoj pr«jftnji načrt. Namenila se je bila namreč, da, ko pride ^ jezera, da poišče kak i*hod iz te kotline. Sedaj se je pa premislila, videč, kako Arbela skrbi zanjo in ji j« hotela na vsak način pomagati, naj j° stane tudi truda. Sobota, 25. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S. IZPIT V DRŽAVLJANSTVU Ta je 14. v vrsti člankov o naturalizaciji in državljanstvu. Mnogi priseljenci se ne potrudijo za naturalizacijo, ker se bojijo, da bi propadli pri natura-lizacijskem izpitu. Ta bojazen je nevtemeljena. Poprej je sodnik *■ sam izpraševal kandidate za državljanstvo v javni sodnijski razpravi. Ni pa več temu tako. Mesto tega naturalizacijski iz-praševatelj .(examiner) izprašu-je proslca in priče. To ni nika-ko sodno zaslišanje. Navadno nihče drugi ni prisoten. Ako iz-praševatelj je mnenja, da prosilec odgovarja predpisanim pogojem, priporoča, da se mu podeli državljanstvo. Ako prosilec ne zna zadasti angleški ali ne zna zadosti o ameriškem vladnem sistemu, mu pove, naj pride nazaj prihodnjič in naj zopet po-skusf. Ako priporoča prosilca za državljanstvo, mora prosilec vendarle priti pred sodnika, da ga v javnem zasedanju sodišču zapriseže. Res je sicer, da ima sodnik pravico staviti kako vprašanje, ali to se j ako redkoma dogaja. Le v državnih sodiščih mora kandidat biti izprašan na javni razpravi. Prosilec pa more vselej zahtevati, da se njegova prošnja za naturalizacijo vloži v federalnem — ne pa v državnem sodišču, in se tako izo-giblje javnemu izpitu pred sodiščem. ' Dosjtikrat se slišijo najbolj čudne govoi'ice o težkoči teh izpitov. Res je sicer, da so do nedavna v nekaterih sodnih okrajih stavili brezpomembna vprašanja o detaljnih podatkih in taka moteča vprašanja, kot "Kako visok je Bunker Hill monument?" ali "Koliko nog ima Konstitucija?". Vlada v Washingtonu pa je izrecno prepovedala, da se stavijo taka vprašanja, in nikdo se nima bati takih dovtipnih vprašanj. Vsa svrha izpita, kakor ga zakon predpisuje, je, da se pokaže kandidatova sposobnost za ameriško državljanstvo. Osebno izpraševanje prosilca in svedočan-stvo obeh prič morajo dokazati: 1) Da je kandidat stanoval v Združenih državah vsaj pet let poprej in v okraju (county) kjer je prošnjo vložil, vsaj zadnjih šest mesecev. 2) Da zna govoriti angleški in da je v stanu podpisati svojč ime. 3) Da je oseba dobrega moralnega značaja. 4) Da pozna temeljna dejstva glede vlada Združenih držav in Svedočanstvo njega in prič zadostuje za dokaz o petletnem bivanju v tej deželi. Da zna govoriti angleški se prav lahko dokaže tekom izpita, ki je po zakonu ustmen. Dobri moralni značaj se ugotavlja iz rekorda kandidata in iz njegovega naziranja napram drugini, družbi in javnosti. Na primer, inozemec, ki je zapustil da veruje v načela ustave Združenih držav. svojo družino ali eden, ki ima nerazporočeno ženo in otroke v starem kraju, pa ima novo družino v Ameriki ali nekdo, ki je izvršil kak zločin tekom zadnjih petih let, se ne bi smatral kot oseba dobrega moralnega značaja in ne bi dobil državljanstvo. Prosilec, Id je pošteno živel, uboga zakone, je delaven in izvršuje dolžnosti napram svoji družini, | se nima bati ničesar v tem pogledu. Preostaja torej dokaz o tem, kaj kandidat zna o načelih ameriške vlade. Nedavna navodila, izdana naturalizacij skim izpra-ševateljem, jim nalagajo, naj jemljejo v obzir starost in fizično stanje prosilca, njegovo zaledje prosvetne priložnosti, ki jih je imel tukaj in v starem kraju. Običajno stavljajo se nanj nekatera enostavna vprašanja o federalni, državni in mestni vladi. Utegejo vprašati nekatera vprašanja o najvažnejših dogodkih v ameriški zgodovini. To so stvari, ki jih vsak inozemec bi moral znati, tudi brez potrebe naturalizacijskega izpita. Pretežna večina prosilcev polaga naturalizacijski izpit z dobrim uspehom. Približno le po eden izmed sto prosilcev se odbija in mnogi izmed njih bolj zato, ker niso mogli dokazati dober moralen značaj, kot zaradi nesposobnosti pri odgovarjanju na vprašanja glede ameriške vlade. S prav malo učenja in truda si more vsakdo, ki hoče postati ameriški državljan, pri-baviti potrebno znanje. F.L.I.S. Oni, ki se pripravljajo za državljanstvo, dobijo prav dober pojem o potrebnem znanju za državljanski izpit iz vrste vprašanj in odgovor, uvrščene v brošuri "Ho wto Become a Citizen of the United States", katera knjižica vsebuje 64 strani. Brošuri "How to Become a Citizen Information Service, 222 Fourth jAve., New York City. Stane 25 centov. PREDSEDNIK PRI OTVORITVENI SLAVNOSTI tov", ki seveda niso bili nič drugega kot izpadne postojanke za komunistično propagando proti Angliji v Indiji. (Dalje prih.) Slika kaže predsednika Franklina Roosevelta, ki se vozi z newyorškim guvernerjem Lehmanom in newyorskim županom La Guardio, h otvoritveni slavnosti velikega križičnega mostu "Triboro Bridge". Predsednik Roosevelt je otvoril in izročil most prometu. POVRATEK RUSIJE V EVROPO Odlomek iz sodobne A. diplomatske zgodovino.) Kuhar. (Daje) Temu idealu je sovjetska diplomacija prvih dni, ki so ji pripadali zelo nadarjeni, a skrajno cinični ljudje kot Cičerin, Joffe, Krašin, Rakovski, Litvi-.ov, Sto-monjakov, Radek, posvetila vso svojo pozornost. Vmes je sicer prišla strašno krvava meščanska Vojna, ki je diplomatsko aktivnost v Aziji nekoliko zaustavila, toda iz vseh not, ki jih je takratni ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin pošiljal ned svet h pomočjo radia, ker mugih potov ni imel odprtih, zveni neprestani zasmeh Evrope, duhoviti, žolčni in vedno cinični izlivi na njeno "od kapitalizma ismraje-no kulturo", ki bi rada zaustavila napore vlade ruskih delavcev, kmetov in pomorščakov, da osvobodi človeštvo od imperialističnih psov Velike Britanije, Francije in Amerike". Cfčcrino-ve note so prav za prav poglavje zase, kajti navzlic cinizmu, ki iz njih veje, navzlic stnjpenemu Narkkzmu, ki se po njih preliva, bodo zgodovinarjem nvidile o-Kromno materiala zaročeno delovanja svetovne diplomacije v Predvojni dobi. Cičerin je namreč odprl vse cesarsko arhive in 1'azlil vso kapitalistično la/. in trohnoto po svetu, da se ob njej radujejo prijatelji s vol ode, ki zmagovito prihaja". Meščanska vojna torej — da se vrnemo nazaj k svoji tvarini — ki so jo podpirale evropske vele. ile, največ še Francija in Ve ika Britanija, je prisilila revolucionarno vladao, da je na eni strani na vse mogoče načine oblatila diplomatics metode Evrope, na drugi strani pa, da se je na svojih evropskih mejah zavarovala proti morebitnim vpadom e\ ropskih držav, ki so podpirale p- otirevo-lucijo. Šele potem se je mogla vreči nad Azijo, da si 'am poišče zaveznikov. Tako sledijo od februarja do oktobra 1920 mirovne pogodbe s sosednimi državami na Baltiku in na Kavkazu. Z Estijo je bil sklenjen mir dne 1. februarja 1920, z Gcorgijo 12. junija, z Litvo/12. julija, z Letonsko 11. avgusta, s Finsko 5. oktobra. S Poljsko so sovjeti začeli vojno, a so bili z evropsko pomočjo od-Jbiti in so tudi ž njo sklenili mir v Rigi dne 18. marca 1921. S temi mirovnimi pogodbami si je revolucionarna vlada zavarovala evropsko mejo, pohodila vse proti revolucionarne poskuse Kolča-kov, Denikinov, Vri$ngljev in se tako notranje in zunanje konso-lidirala za pohod v Azijo, ki je hitro napredoval. Že dne 3. julija 1920 objavi ljudski komisariat za zunanje zadeve "manifest na kitajsko delovon ljudstvo", v katerem mu ponuja svojo pomoč, da se osvobodi evropskih okovov. "Stoletja že hirate pod izkoriščanjem degeneriranega evropskega imperializma! Sedaj prihaja ura vašega maščevanja!" Istočasno pa ponuja kitajski vladi pogodbo, v kateri ji hoče vrniti brez vsake odškodnine vsa od ruskih cesarjev odvzeta ozemlja, ter se odpovedati vsem enostranskim pogodbam, ki jih je svoje dni "carska Rusija na konicah bajonetov in v sencah vešal vsilila kitajskemu proletariatu". Na Kitajsko sta bila takoj odposlana sovjetski diplomat Joffe ter rdeči general Boronin, ki sta nesla s seboj že vse načrte za pogodbe, kakor tudi drugo pomoč, ki sta jo imela nalog ponuditi kitajskemu reformatorju Sun Venu, da "osvobodi kitajskega kmeta in delavca" od evropskih imperialističnih krvnikov". Z njima je šla dolga procesija komunističnih agitatorjev, ki so se azlili po vsem Kitaju ter ga spodjedii tako, da še danes tre-peče od strupa, ki se ga ne more iznebiti. Dne 26. februarja 1921 je sklenjena pogodba s Perzijo. Ni se mogoče znebiti občudovanja pri prebiranju te diplomatske listine. Njen prvi član se začenja čisto v nasprotju z vsemi tisočletnimi diplomatskimi tradicijami s sledečimi besedami: "Vlada ruskih delavcev, kmetov in pomorščakov se slovesno odpoveduje vsem osvajanjem krvoločnih carjev ter vrača perzijskemu delovnemu ljudstvu brez vsake odškodnine, kar mu je bilo vzetega, in izbrisuje, kar mu je bilo vsiljenega." Občudovati je treba tudi prekanjenost prvih revolucionarnih diplomatov, kako so z eno roko znali dajati nazaj, z drugo pa jemati. V nadaljnjih Členih namreč se obe vladi obvezujeta, da bosta druga drugi stali ob strani pri pobijanju "inozemske samožrtosti". Druga drugi dovoljujeta, da "njune oborožene vojske vkorakajo v njuna ozemlja, če bi bilo treba odganjati tujega vsiljivca". Vsakdo razume, da je bila pri tem mišljena Anglija. Obe vladi sta si dovolili, da smeta organizirati "konzularne postaje ])o vsem ozemlju ■ države", perzijska vlada pa dovoljuje Rusiji, da "sme organizirati njeno poštno in telefonsko službo" (!). Dva dni pozneje, dne 28. fe-ibruarja sledi slična pogodba z I Afganistanom. Toda značilno je, kako je sovjetska diplomacija različno postopala s Perzijo in zopet različno z Afganistanom. V perzijski pogodbi beremo o "tlačenem in svobode oropanem ponosnem delavnem ljudstvu", j To pa zaradi tega, ker so ta-jkratno Perzijo imeli v rokah Angliji vdani fevdalni pelmen-|ski veleposestniki, ki jih je bilo jtreba zadeti in njihovo avtoriteto rušiti. Pri Afganistanu je po-| loža j popolnoma drugačen. Afganistanski veljaki so strastni |nacionalisti, ponosni na svojo neodvisnost in smrtni sovražniki | vsakega tujega vpliva. Ni čudno, da beremo v sovjetsko-afga-nistanski zvezni pogodbi o "proslavljenih voditeljih afganskega delovnega ljudstva,~ ki jim vlada ruskih delavcev, kmetov in pomorščakov ponuja prijateljstvo in pomoč proti skupnemu sovražniku, da bodo svoje ozemlje j branili pred evropskimi imperialističnimi volkovi". Tudi tukaj ; je klavzula o telefonski in poštni službi. Tudi tukaj je dovoljenje, da smejo sovjetske čete vkorakati v Afganistan, če bi bilo potrebno, tudi tukaj najdemo tolikanj značilno klavzulo o konzularnih postajah. In res, takoj po podpisu pogodbe so se pojavili "sovjetski konzuli" ter v Afganistanu vzelolž indijske meje organizirali kar šest "konzula- TO IN ONO ZA DOBRO IN SLABO VOLJO V železniškem kupeju sta sedeli dve dami. Prva je zatrjevala, da bo umrla, če se takoj ne odpre okno, da dobi svežega zraka. Druga je zatrjevala, da bo pri priči zmrznila, če se to zgodi, češ, da ne prenese prepiha. Dami sta postali tako glasni in sta tako vztrajali vsaka pri svojem, da so naposled pozvali sprevodnika. Ta je zaslšal obe potnici in je naposled razsodil takole: "Najprej bomo odprli okno_ da bo umrla ta, ki ne prenese prepiha. Potem bomo okno zaprli — da bo umrla še druga, ki ne prenese vožnje pri zaprtem oknu. Ko bosta obe cenjeni dami mrtvi, bo v kupeju red in mir!" IZRAŽANJE ČESTITK K 70 LETNICI KONGRESMKA ADOLF A J. SABATHA V kongresu Združenih držav .razboritem predsedniku Teddiju je običaj, da o priliki visokih Rooseveltom in značilno je, da v obletnic rojstva, ali visokih obletnic službovanja, izrazijo v zbornici tozadevne čestitke. Navadno pride to na dnevni red pred zaključkom tistočasnega zasedanja. VEDNO MLADA Rochester, N. Y. — Mi-s. Mary Bushey, je pravkar dopolnila 105 let starosti, pa je še vedno sveža in dobro razpoložena žena. Vsak dan plete iz pavole razne pletenine. Ho-li na izprehcde, se vozi po jezerih in se po takih sprehodih ne počuti dosti utrujena. |Pravi, da življenje ljubi in da je luštno na svetu. —o-- PALANDECH'S RADIO PROGRAM The John R. Palanrech, which is sponsoring a one hour radio program of classical and folklore music, every Sunday afternoon from 1 to 2 o'clock over Station WWAE, 1200 kilocycles, has enlarged the scope of its broadcast so that now the program can be heard in the entire Middle West region over the Affiliated Broadcasting Company chain. This program over the Insull chain is given every Sunday from one thirty to two P. M. except on Sundays when there is a double header baseball game in Chicago, because baseball broadcasting is always given priority over all stations. The high class program that Mr. Palandech is sponsoring is arranged by Profesor Alexander Savine, one of the outstanding musical composers and directors in America. tej dobi zopet sodeluje tu pod drugim pogumnim in hrabrim predsednikom Franklinom Rooseveltom. Pač zaslužen in pri- znanja vren moz G. Dobbins iz Illinoisa je izjavil : "Ako kdo, tedaj g. Adolf Sa-bath zasluži najvišje priznanje od nas vseh . in g- Chester Slovanov, zasluži, da se ga ob taki priliki ne prezre. Zdaj pa naj citiramo na kratko, kako se ga je spomnila ob tej priliki kongresna zbornica Združenih držav. Čestitanje k njegovemu jubileju rojstnega dneva se je vršilo dne 17. junija letos. Thompson z Illinois, ki je imel še posebej uvodni govor o jubilantu. Ob vsakem govoru je sledilo naudušeno ploskanje v po-čast jubilantu. Končno se je ob zaključku g. kongresnik Adolf J. Sabath sam zahvalil za vse izražene čestitke ob tem dogodku. Vehementno je Naj prvi mu je izrekel čestitke izjavji: «g. predsednik, gospod-g. Taylor, kongresnik iz Colo- rado, ki je rekel med drugim: "Zelo prijetno mi je in v čast si štejem, da morem na tem mestu čestitati odličnemu gospodu iz Illinoisa k njegovemu visokemu sedemdesetemu rojstnemu dnevu, g. Adolfu J. Sabathu. Zelo prijetno mi je povedati, da služim v tej zbornici kot kongresnik z g. Sabathom že 28 1st Jubilant pa deluje tu že dolgih je in gospe, moji kolegi! Ne bil bi odkrit in pravičen samemu sebi, če bi vam tu ne povedal, da visoko cenim vaša priznanja, ki ste mi jih izrekli na tem mestu, za moj sedemereseti rojstni dan. Hočem, da veste, da sem odkrit in iskren, ko izjavljam na tem mestu, da sem vedno skušal, ocl mojega prvega prihoda v to zbornico biti pravi ljudski; služabnik, služabnik velikega ame- 30 let. On je najboljši zastopnik -igkega naroda, ki mi je dal vse ljudstva, ki ga zastopa in si je stekel neprecenljivih zaslug pri delu za narod. Odkar je prišel pred 30 leti v to zbornico g. Sa- priložnosti v mojem žvljenju meni, kakor tudi milijonom drugim. Jaz sem prišel semkaj iz dežele, ki je svobodo zatirala. bath, je bilo izvoljenih nad 10jTa dežela me je pa sprejela za tisoč raznih mož kot kongresni-1 svojega in mi dala vse prilike, kov in izmed teh je g. Sabath .... u v „„„ . i , , „ Rusije m od zunanjega sveta, hoče vse prav to bolezen oku-| ^ __ 1 _ v. . _ , giti, postati bolano:, ker pač ne vidi bolezni, nasprotno, zdravje vidi, pa je le bolezen. Dobro je, da ne sledi vsaki bolezni tudi smrt, temveč v večini slučajev ozdravljenje. Vse kaže, da se v Rusiji nekako vrača ozdravljenje, dasi utegne vzeti časa, in še nikakor ni gotovo, ker bolezen je pač le bolezen. Pravijo, da je bolje preprečiti bolezen, kakor se po bolezni ozdravljati. Pravilno. Zdi se pa, da svet v širšem noče priznati tega pravila, ker nekako drvi v — rusko bolezen. Usoda Rusije je zato nekako tudi usoda vsaj velikega kosa sveta, tam namreč, kjer hočejo v bolezen, in sveta, in to prav radi omenje- Od nad in upov živimo pred vsem tudi v političnem in med, narodnem življenju. Sem mnenja, da bo še dolgo ostalo le pri upih in nadah, kar je povsem naravno tudi v najboljšem slučaju, ker razmere se ne prekucavajo, kakor kaže Vsepovsod zgodovina, le polagoma se razvijajo. Tu bi opomnil na mnenje, da "Sovjetska unija gre v nasorotno smer od fašizma." Tn bi bilo eno mnenje. V "K. Slov." pa je vrlo zanimiv članek v razmerah v Rusiji, ki nudi vpogled ne le v razvoj Rusije, temveč tudi v razvoj velikega dela ostalega slej volili delavci in kmetje v istem razmerju, dočim so sedaj volili delavci pet poslancev na enega kmečkega poslanca. Bodoča sovietska zastopstva bodo imela neko slič-nost z zastopstvi v .sedanjih fašističnih državah. Tudi volitev bo tajna, dovoljeni bodo celo različni, medsebojno tekmujoči volilni predlogi. Temu je treba seve dodati, da so v vseh stanovskih organizacijah in društvih med sovjeti mero-dajni samo komunisti in bo torej tudi tajna in svobodna volitev izvedena samo v okviriu komunistične stranke. Tako bo torej bodoča sovjetska demokracija močno pristrižena in se bo dala primerjati kvečjemu s kakimi volitvami v Nemčiji. (Konec prih.) -o- ZAMORSKI VOJAKI UGANJAJO GROZODEJSTVA Gibraltar. — Poročevalec chicaške "Tribune" javlja, da je izvedel na meji pri La Linea od obmejnih stražnikov, da zamorski vojaki, ki. so jih uporni generali importirali iz Moroko v južno Španijo*, izvršujejo v mnogih krajih veii- se bodo morali pozneje zdraviti. Usoda Rusije pa je zopet v rokah ruske mladine, kaktr pač prav enako povsod. O razvoju imam pred seboj dvoje mnenj. Eno se glasi: ne — ruske bolezni. Po državi gre seda i beseda v "prihajajoči demokraciii" Koncem tega leta izpmbi velia-vo odredba, ki je izkliučpval? liudi sumljivega, neprc-letar-skega pokoljenja od- volitev.' Kliub temu — Stalin je po- jTudi razlika med mestom in kazal neka.i dobre volje. Sto- jdeželo bo odpravljena, v koli-ril ie korak naprej. Morda kor jo verjeti sovjetskim li- stori še nadaljnji korak; če en stom, ki poročajo, da bodo od-•_ PRI DITE" V JUGOSLAVIJO 7 dni do vaše domovine, če potu jete na ekspresnih parnikih BREMEN EUROPA Brzi vlak v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujete s priljubljenimi eksp. parniki: COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Izborna železniška zveza od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokal, agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO 1849 W. Cermak Rd. Chicago, I1L dobite v knjigi V 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cei mak Rd., Chicago, 111. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRTST 1801 So. Ashland Avcnn-Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. ziutri; do 8:30 zvečer. ka nasilstva. Nekateri izmed zamorcev se obnašajo naravnost divjaško. Tako so, ko so zamorci zavzeli neko vojašnico, oplenili vse, kar so zagledali. Neki korporal je imel za-pestno uro na roki, ko so jo zamorci zagledali so jo hoteli imeti, ker je korporal izjavil, dajo potrebuje, so ga zamorci enostavno ustrelili in je bil najden pozneje štirikrat prestreljen. Moročani zamorci so opravljeni kot nekaki muslimani z fesi in turbani. DENARNE POŠILJA TVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir < Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite____$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 • Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPiCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerniak Road, CHICAGO, ILL. NAZNANILO Tem potom naznanjeni vsem cenjenim rojakom (kin jam) v Chicago in okolici, da poslujem in ureclujem vse vrste zavarovalnine z najboljšimi družbami. Iskreno se priporočam vsem našim Slovencem, da se obrnejo na mene v vseh zavaroval-ninskih zadevah, kajti vedno bom gledal na to, da boste pošteno in točno postrežem. Uclani vam, John J. Petrovič Tajnik Slovenian Home Federal Savings and Loan Association ij i 1901 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. gj Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. (»019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 sv M« « »tu—ur« niva « <• t _ ____, Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO■SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f\f\ in stane samo: $ ■ U t# Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,