Giilivei*. (Dalje.) Spal sem dve uri. Sanjal sem o Svojih dragih. To me je ie bolj užalostilo, ko sem se prebudil. Bil sem v sobi, ki je bila kakih 300 korakov široka, postelja je bila okoli 4 sežnje visoka. Dokler sem gledal na pod in premišljeval, kako bi prišel tja, sem slišal za seboj neko šušljanje. Zagledal sem kmalu clve veliki podgani, ki sta tekali po postelji. Ena izmed njiju me je začela ovohavati. Druga pa je postala tako nadležna, da mi je položtla sprednji nogi na rame. Brž sem izvlekel mec in sem ga zasadil ostudni živali v trebuh. Zrušila se je pred rnano, ona prva pa je zbežala. Kljub temu pa sem imel še toliko Casa, cla sem jo zabodel v stegno. Posmatral sem ubito žival. Bila je večja od najdebelejšega prasca. Nisem je rnogel zvleči s postolje. Ležala je tam v mlaki krvi, dokler ni dospela gospodarica. Velikan je imel hčer, staro okoli devet let To je bila zelo pametna deklica. Za svoje punčke je znala jako spfetno šivati lcpe oblekce. Zdaj pa je povsem pozabila na svojo punCko — a bila je večja od mene — in se je zavzola zame. Punčkino zibelko mi je pripravila za posteljo. Da bi bil ponoči varen podgan, so obesili tedanjo mojo postelj na klin v zidu. Ona mi je šivala obleke in perilo. Tudi oblačila in umivala me .je, kakor je bila navajena storiti pri svojih punčkah. Napram meni je bila zelo ljubezniva. Če sem pokazal na kako stvar, mi je povodala ime te stvari. Tako som mogel v kratkem času v tujem jeziku zahtevati vse, kar mi je bilo potrebno. Deklko so klicali Glumadkliča, to se pravi v njihovem jeziku: punčka. Kmalu so začeli govoriti po vsej okolici, da je našel moj gospodar na svoji njivi neko živalco, veliko kakor žabo, ki je zelo podobna človeškemu bitju. Dela tudi mnogokaj kakor človek in zna ceio izgovarjati nekoliko besed. Dosti jib je prihajalo, da bi me videli. Tedaj sem moral hoditi po mizi, se klanjati, maliati s sabljo in še rnarsikaj drugega, kar me je naučila Glumadkliča. Kov jd hotelo vedno več ljudi, da me vidi, je prišla mojemu gospodarju misel, da bi me nosil po iaznih krajih in me kazal za denar. Nekega dne me je spravil v leseno škatlo, ki je bila zaprta od vseh strani. Imela je samo ena vratca, da sem mogel notri in ven, ter par špranj, skozi kalere je mogel zrak. Gospodar je zajahal konja; za njim pa je sedla na konja tudi Glumadkliča. Na krilu jc- držala škatlo, v kateri sem bil jaz. Tako smo se podali na pot. Meni ai bilo baš preveč ugodno. Konj je stopil kar 40 naših korakov naenkrat in tako sem se strašno gugal. Na srečo to potovanje ni trajalo dalje ko pol ure. Tedaj se jo moj gospodar ustavil pred neko gostilno. Razgovarjal se je kratko časa z gostilničarjom. Nato je najel človeka, da hodi po nlicah in razglasi: »V gostilni ,Pri 5.elcnem orlu' je danes videti veliko čudo. To je živalca, ki sliči človeku in ki govori in sc vcde kakor človek.« Ni trajalo dolgo in Ijudje so se začeli zbirati. Mene so postavili na veliko mizo v obednici. Pri mizi je stala samo Gkimadkliča, tla mi povc, kaj naj naredim. Tcga di.e som moral-dvajsctkrat. napravili isto in govoriti, Uar mu je Glumadkliča naročevala. Od utrujenosti in tugo malodane da se nisem zgrudil na mizo. Ljudi pa jo prišlo čimdalje več, (Da.je prihodnjič.) (Povest v slikali.) 17. Čarovnica se hvali. - Orjaka sta sedela pri vrtu v udobnih naslonjačih. Naenkrat zagledata čarovnico, ki ju nagovori z besedami: »Prinašam vama vcselo novico. Storila sem, kar sem obljubila. Miško se ne bo več vozil v aeroplanu. Vrnila se bom domu in vidva obračunajta daljc z Miškom. Z Bogom!« 18. Čarovniška palica. Orjaka se sniojita, tako sta vcsela. Orjak Jožc pravi: »Sedaj se lahko lotiva Miška. Pokliči vojake.« »Ne!« ugovarja Miha. »Prinesejo naj vojaki samo čarovniško palico.« Naročit^ malemn vojaku, ki čuva palico, nt[ j«»)i'ineso. Palica stori vse, kar sc jej naroči. • (Daljo sledi.) Osel in lev. Gsel je spremljal leva, kateremtr je služil kot Iov3ki rog, v gozd. Siečal je drugega osla, kateri ga je pozdravil: Dober dan, brate raoj!« »Xesramnež!« je bil odgovor. ¦>čemu to?« je menil drugi osel; »ali si ti radi tega, ker hodiš z levom, boljši od meae? Ali si več ko osel?<_ V cirkusu. Mibec (pri blagajni): Koliko stane najcenejši prostor?« Blagajnik »šest din'arjev.« Mihec: »Pa hom moral slati pri celi pre4slavi?« . . ¦ Blagajnik: »Seveda, saj je to za stojišče.« Mihec: »Potem, pro.sirn, plačam sarno tri dinarje, ker bom stal ves čas samo na eai nogi.« Previdsn. Jožek (vvlaku): »Mamica, ali tam dobro aediš?« Mati: »Da, mili moj!« Jožek: ATi ti ni tam mrzlo?« Mati: »NTe, dete moje.« Jožek: »Ali morda tarft ne vleče?« Ma1i: »Čisto nič.« Jožek: »Dobro, potem pusti, naj sedem jaz tja in pridi ti sem.« Hrabrost. Anica: »Mama, na»a služkinja pa se res nikogar ne boji. Včeraj ,je prišel skozi kuhinjsko okno velik vojak, pa se 'ga ni prav oič ustrašula.« To.no povedano. Gospod (da dečku milodar za slepega očeln): »Od kdaj pa ja tvoj oče slep?« Deček: »Od osmih zjutraj do osmih zve« oer.« "Bivil kralj dobi dsdlščino. Xedavno je v mestu Santander v Španiji umrl apanski plemeni-. taš de Valilecilla, ki je zapustil okrog dva mii lijona dolarjev premo/enja. Del tega bogastva bo podedoval, kakor se tuje, bivSi španski kraljevskl" par, 3 katerim je bil pokojnik velik prijatelj, *.