Poštnina plačana v gotovini, štev. 41.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Rudolf Smersu.
JRZ in delavsko vprasanfe
Valute padajo.
Razvrednotenje francoskega franka je povzročilo v evropskem gospodarstvu največjo zmešnjavo. Frank je potegnil v vrtinec nesigurnosti pretežno večino preostalih evropskih valut. Zatem sta razvrednotili svoj denar še Švica in Nizozemska, sledila je Belgija, nato Cehoslo-vaška in sedaj še Italija. Slednja je razvrednotila liro za 30—40%, pridržala pa si je pravico, da jo zniža še za 10%, če se bo izkazala taka potreba. Tudi o Avstriji se govori, da bo razvrednotila svoj šiling, le Nemčija zatrjuje, da bo obdržala marko na svoji dosedanji višini. Tudi pri nas se ni bati razvrednotenja, ker je ministrski predsednik dr. Stojadinovič svečano obljubil, da bo dinar obdržal z vsemi silami na dosedanji višini. Pač pa
ima naše gospodarstvo ogromne izgube zaradi razvrednotenja lire, ki se cenijo na četrt milijarde dinarjev. Naši izvozni-čarji imajo v Italiji še ogromne terjatve, ki jih niso mogli dobiti, ker je bila Italija zaradi sankcij izplačevanje v klirin-gu ustavila. Vse te terjatve so sedaj izgubile skoraj polovico na svoji vrednosti, radi česar bodo izvozniki občutno prizadeti. Udarjena bo tudi naša lesna trgovina. Sklenili smo z Italijo trgovsko pogodbo ter bi zopet lahko dobavili večje količine lesa. Ker pa je padla vrednost lire, se izvoz v Italijo ne bo več izplačal. — Vse to je sedaj posledica »modre« finančne politike francoskih socialistov, ki so povzročili propast svoje valute ter s tem veliko gospodarsko škodo po vsej Evropi.
Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1936.
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Slovenija se vedno bolj industrializira. Naša vas postaja vedno bolj kmečko-de-lavska vas in socialno vprašanje vedno bolj važno vprašanje.
Ko se je dr. Korošec pred poldrugim letom vrnil iz konfinacije, se nas je zbralo kakih 30 fantov na skrivaj v njegovem stanovanju v Marijanišču. Prosili smo ga, naj nam nekaj pove o nalogah slovenske mladine.
In tedaj nam je naš voditelj povedal: Dva sovražnika imamo: prvi je kapitalizem, ki nastopa v podobi inozemskega tovarnarja in delničarja, ali pa v podobi domačega liberalnega oderuha, ki izže-mata naše ljudstvo in mu pijeta kri iz telesa, ki poganjata ljudi v obup, v brezposelnost in prezgodnjo smrt.
Ta kapitalizem pa ima ravno v sedanjih režimih (mislil je na tedanjo JNS vlado) največjo zaslombo. Vse je po kapitalistih podkupljeno, vsa politika je protiljudska, protidelavska. Korupcija vlada vsepovsod.
Drugi sovražnik —- je nadaljeval g. dr. Korošec — pa je komunizem in naš domači marksizem. Pravzaprav je to še večji sovražnik, ker se dela na eni strani prijatelja delavstva, borca za njegove pravice, mu obljublja raj na zemlji, v resnici pa je zaveznik kapitalizma, orodje v rokah svetovnega židovskega kapitala, ki je ustvaril namesto raja povsod, kjer je zmagal, najtrše suženjstvo, ki pretaka potoke krvi in to ravno delavsko in kmečko kri, kot se to dogaja že 20 let v Rusiji, v Španiji ter v Mehiki in drugod.
Naša država je vsa preplavljena marksističnih agitatorjev in nikomur se ne Bkrivi niti las. Lepe državne službe imajo in vso svobodo, niti ene organizacije jim niso razpustili, nas pa so preganjali in zapirali, kaznovali in konfinirali.
In tedaj nam je naš voditelj naročil: Niso daleč novi časi, ko bomo prevzeli krmilo države v roke in bo treba državni voz potegniti iz kapitalističnega in komunističnega blata in bo treba delavsko vprašanje vzeti resno v roke, dati delav-Btvu svobode in dobro socialno zakonodajo. Tega dela pa vlada ne bo zmogla, treba bo delati med ljudmi, treba bo ljudi socialno izobraževati; treba bo vzgojiti župane in poslance, ki bodo socialno čutili in se na socialne potrebe razumeli, treba je naše delovno ljudstvo organizirati v strokovnih in stanovskih organizacijah; z eno besedo: treba bo ustvariti dobre socialne delavce, ki bodo rešili naše ljudstvo iz rok kapitalizma in razkrinkali lažnjivost in demagogijo marksizma.
—	To so bile besede našega voditelja, tako radikalne, tako krepke in sodobne, da smo bili nad njimi presenečeni.
In ko je — hvala bodi Bogu — nastopil trenutek, ko so naši možje vzeli državno krmilo v roke, tedaj je nastopil za naše delovno ljudstvo resnično nov čas. Seveda čez noč se razmere niso zboljšale, ker se čez noč ne da popraviti nobena podrta hiša — in naša država je po zaslugi poprejšnjih režimov bila podobna podrti hiši . . .
Polagoma pa vztrajno so se začele boljšati tudi naše socialne razmere. Letos n. pr. je bilo v Sloveniji zaposlenih okoli 10 tisoč delavcev več kot prejšnje leto in letos so se prvič po petih letih padanja začele zopet dvigati delavske plače. Prejšnji režimi delavstvu niso dajali svobode, da si izposljuje boljše delovne pogoje. Štrajki so bili prepovedani. Danes daje vlada polno svobodo delavstvu, da si z vsemi zakonitimi sredstvi poskuša izboljšati svoj položaj. Če bi vlada ne bila z delavstvom in bi podpirala oderuški kapitalizem, bi ne pustila, da si danes delavstvo poskuša s stavkami izboljšati razmere. Delavstvo razume to vladno postopanje in je hvaležno vladi. Seveda se vtihotapljajo med delavstvo razni temni elementi, ki ga hujskajo na razna nedovoljena dejanja. Toda delavstvo je pokazalo toliko treznosti in discipline, da se komunistična misel, po kateri naj bi se koncem avgusta in v začetku septembra ustvarilo tako revolucionarno razpoloženje pri nas, da bi tekla kri, da bi izbruhnila generalna stavka in da bi nastala
Letni prirast članstva znaša v avgustu + 8.699 napram + 7.527 v juliju. Na prvem mestu so gradnje nad zemljo + 2.242 delavcev ali 46.14%. Slede po vrsti: Gradnje železnic, cest in vodnih zgradb + 1.747 delavcev ali 46.14%., tekstilna industrija + 1.442 delavcev ali 11.25%, industrija kamenja in zemlje + 1.123 delavcev ali 23.65%, kovinska industrija + 996 delavcev ali 16.44% itd. itd.
Konjunkturno nazadovanje izkazujejo samo tri industrije, in sicer: Gozdno-ža-garska industrija — 652 delavcev ali 9.78%, trgovina —184 delavcev ali 4.94% ter denarni in zavarovalni zavodi — 59 delavcev ali —11.94%. Najbrž je nazadovanje vseh treh industrij še posledica nedavnih sankcij prqti Italiji.
Sezija je dosegla v avgustu svoj letošnji maksimum. Razen oblačilne industrije z mesečnim padcem —188 delavcev ali 4.10% ne izkazuje nobena industrija ozira vrednega sezijskega nazadovanja.
Naša vlada je napovedala revizijo vseh rudarskih koncesij, ki so v rokah inozem-cev. Ogromna rudninska bogastva se pri nas ne izkoriščajo samo zaradi tega, ker so si za dotična področja dobili veliki inozemski finančni koncerni koncesijo, pa je ne izrabljajo, da svojim dosedanjim podjetjem ne delajo konkurence. Tako imajo Francozi pri nas velike rudniške koncesije, rudnikov pa ne, ker imajo ista podjetja svoje rudnike že v Maroku. Tudi petroleja je v naši državi dovolj pod zemljo, prido-
pri nas druga Španija, še malo ni posrečila.
Naša JRZ stranka je napravila sodoben socialni program, zlasti da uvede minimalne plače, starostno zavarovanje za delavce in brezposelno zavarovanje, da započne javna dela, zgradi ceste in železnice in vodovode, uredi kontrolo nad izvajanjem socialnih zakonov, ki se jih zlasti pod prejšnjim režimom ni nihče držal.
Seveda našim »delavskim voditeljem« to ni povšeči, da se stranka in vlada brigata za delavska vprašanja. Bojijo se za stolčke in za mastna korita v raznih socialnih in delavskih zavodih.
Naj navedem en primer: Vsak bi moral biti vesel osnutka zakona o minimalnih mezdah. Marksisti pa so proti njemu in delavske zbornice tudi. Po njihovem bi bilo bolje, da osnutek propade, sicer ne bodo več imeli povoda uganjati demagogije s tem vprašanjem.
Vlada je hotela uzakoniti obvezno sklepanje kolektivnih pogodb. Marksisti in delavske zbornice, ki jih imajo marksisti v zakupu, so bili proti.
Ni dolgo tega, ko ste čitali, da je Del. zbornica protizakonito odklonila registracijo katoliške delavske strokovne organizacije »Zveze združenih delavcev«. Koliko časa bomo še trpeli, da se bodo tuji elementi igrali z nami?
Mi smo danes veseli, da imamo v vladi ljudi, ki bodo za našega delavnega člove-
Navedeni izkaz OUZD-ja je najtočnejši barometer, da se razmere v našem gospodarstvu dvigajo navzgor. S prirastom zavarovanega članstva (delavstva) so se dvignile tudi delavske mezde. Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu je namreč izdal podobno statistiko o gibanju mezd, iz katere je razvidno, da doživljamo sedaj v naši državi po dolgih letih prvič zopet splošen porast mezd. Povprečna delavna mezda je namreč znašala v mesecu avgustu 21.85 Din ali Din 0.29 več, kakor v mesecu juliju. Mezde so se zvišale v primeri z lanskim letom za 9.88%. Tendenca pa je še vedno rastoča ter je pričakovati, da se bodo mezde po vsej državi še nadalje dvigale. Največji dvig bo gotovo sledil z uvedbo zakona o najmanjših mezdah, ki ga vlada pripravlja. — To so dejstva, ki najjasneje govorijo, da je gospodarska politika sedanje vlade uspešna in da ima sedanji režim srce in razumevanje tudi za delavca, kateremu gre povsod na roko.
bivamo pa ga nikjer, ker imajo koncesije za petrolejska polja veliki inozemski koncerni, katerim je več ležeče na tem, da nam prodajajo petrolej in bencin iz inozemstva, ker pri tem več zaslužijo. Vse te neizkoriščene koncesije se bodo sedaj pregledale ter bo vlada zahtevala, da se začnejo takoj izkoriščati. Tisoči in tisoči delavcev bi našli takoj novo zaposlitev in brezposelnost bi faktično takoj izginila, če bo vlada pri svoji nameri vztrajala.
ka ustvarili bolj človeka vredno življenje. Hvaležni smo dr. Korošcu, da je poklical v vlado našega najboljšega in najvztrajnejšega socialnega delavca dr. Miho Kreka, ki nam je porok, da gre naše delavstvo boljšim časom nasproti.
Znano je, da se vrši danes strahovit boj med boljševizmom in krščanstvom. Tudi po naši državi stega boljševizem svoje roke. Največji oviri pa se mu stavljata ravno v Sloveniji in Hrvaški, kjer narodni voditelji odločno odklanjajo komunizem. Vendar se vtihotapljajo prikriti komunisti v razna društva, organizirajo razne akcije, nerede, se vnemajo za španske komuniste in anarhiste, ki uganjajo zverinstva, kakršnih svet še ni videl. Pri nas se nekateri skušajo skriti pod firmo dr. Mačka, toda dr. Maček je odločno povedal, da nima in noče imeti s komunisti, socialisti in ljudskimi frontami ničesar opraviti.
Pet let smo bili brez javnih del. Letos je dobila Slovenija — kljub praznim blagajnam, ki jih je naša vlada sprejela — nad 80 milijonov dinarjev za javna dela. Še nekaj tednov in imeli bomo v. žepu starostno zavarovanje delavstva. Našim nameščencem je rešen Pokojninski zavod itd. itd.
To so dejanja, ki jih še nobena vlada ni napravila. Zato pa smo mi ročni in duševni delavci v Sloveniji danes odločno na strani naših katoliških socialnih voditeljev dr. Korošca in dr. Kreka.
Za drugo obletnico smrti hral|a Aleksandra l.
Včeraj v petek 9. oktobra smo obhajali drugo obletnico smrti kralja Aleksandra I. Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih so visele državne zastave na pol droga in uradi niso uradovali. Prebivalstvo je tudi razobesilo žalne zastave v spomin nezabnemu viteškemu kralja. Obrtni in trgovski lokali so bili v znak žalovanja zaprti.
Sovlelska Sola.
Boljševiški list »Izvestja« v Moskvi opisuje učiteljske razmere v mestu Sta-ljinsk v zapadni Sibiriji tako-le:
V	mestu primanjkuje dobrih učiteljev, ker dobri učitelji ne zdrže v tem mestu vsled pomanjkanja stanovanj. Zato poučujejo v šolah nedovršeni učitelji, ki jih poučujejo v posebnih tečajih. Toda rezultat teh učiteljskih tečajev je nad vse žalosten. Na izpitih je ugotovljeno, da napravijo učitelji na tečajih pri sto besedah 25 napak. Strašno neznanje kažejo ti učitelji ne samo v pravopisu, temveč tudi v zemljepisu. Učitelj Bunjev, ki poučuje sicer zemljepis v nižji srednji šoli; ni vedel, katero je glavno mesto boljše-viške države. Učitelj Čerkasov je na vprašanje, kje leži glavno mesto Anglije, odgovoril: »Na Dunaju«, na vprašanje, kje je Ženeva, pa: »V Varšavi.« Učiteljica Zolotarev je odgovorila, da je glavno mesto Turčije Madrid, za glavno mesto Španije je proglasila Rim. Več učiteljev ni vedelo povedati, kje leže sovjetska velika mesta Kijev, Harkov, Baku in iz koliko dežel obstoja boljševiška država.
Tudi z leposlovnim znanjem ni boljše. Mnogo učiteljev ni vedelo razlikovati proze od poezije, niti ni vedelo navesti nobenega dela Tolstoja in ostalih ruskih pisateljev klasikov. Učitelj nemščine sploh ni maral povedati, kje se je učil tega jezika. Na nemško vprašanje, kaj vidi v sobi, je odgovoril rusko, da ne more odgovarjati, ker ima na razpolago zelo majhen nemški besedni zaklad. Ko so mu rekli, naj napiše prošnjo za pošiljatev nemških vadnic, je napisal v nemščini štiri besede, v njih pa napravil pet napak.
Boljševiški list se končno sam zgraža nad vsem tem in pravi, da polovica učiteljev ni napravilo izpita.
Tako je stanje boljševiškega sovjetskega šolstva, tistega šolstva, ki ga je krščansko-socialističen list »Ogenj« tako povzdigoval v oblake s stavki: »Oaza v puščavi, bohotnost na podolgovati poljani je sovjetska šola med šolami. Korenini na enotnosti in delavnosti. Je svobodna šola. Občudovati je delavnost ruskega učiteljstva.« Itd. Navedbe boljševiškega lista nam pravijo, da je ruska šola zares oaza v puščavi, toda oaza zaostalosti, ne pa napredka. To je priznal tudi 10. kongres Ljeninove komunistične mladinske zveze (komsomola). Poročevalec je na kongresu priznal, da je šolstvo popolnoma na tleh, in to ne samo nižje, temveč tudi višje (visoke šole, pedagogike). Lje-nin je napovedal, da bo izginila nepismenost s področja Rusije v desetih letih. Ta leta so že potekla. In kje je danes Rusija? Na tem, da prizna, da se Ljeninove napovedi niso uresničile in da kongresi postavljajo 501etno dobo za čas, v katerem upajo doseči svoj cilj, to je odpraviti nepismenost. Vprašanje pa je, če bo boljševizem dosegel svoj cilj po 50 letih, če se v bodoče s šolo ne bo vrgel na pravo izobrazbo ljudstva, temveč bo še naprej delal med ljudstvom reklamo le zase. Reklame so pa ljudje kmalu siti. Prenašati jo morajo le tedaj, če si ne morejo pomagati, kar je ravno v Rusiji pod diktaturo proletarijata — v resnici: pod diktaturo nekaj ljudi, ki so se v nedemokratičnih razmerah prerinili do vodstva‘komunistične stranke in s tem do vlade.
Kevizlta vseh rudarskih koncesi)
Politične vesti.
Otvoritev nove skupščine. V nedeljo 18. t. m. bo posvečeno novo poslopje narodne skupščine v Belgradu, ki se zida že od leta 1913. V ponedeljek bo v novem parlamentu prva seja.
Finančni minister napoveduje zakon o najnižjih mezdah. Naš finančni minister dr. Letica potuje sedaj po Liki, kjer se letos gradi nova unska železnica, ki bo vezala Hrvatsko z morjem. Ob priliki pregleda teh del se je zanimal minister tudi ža mezde, ki jih delavstvo prejema. Glede na pripombe o malih mezdah, ki jih dobivajo delavci na progi Bihač—Knin, ki se gradi v režiji Batignollesa, je gosp. Letica dejal, da ni vredno človeškega bitja, če se mu težko osemurno delo plačuje danes po 12 do 16 Din na dan. Toda to se ne dogaja samo pri Batignollesu, temveč bolj ali manj povsod v državi. Ker je kraljevska vlada to vedela, ni pri poslednjih stavkah, ki so se pojavljale zaradi nizkih mezd, dovolila v nobenem primeru, da bi intervencija oblastva preprečila delavstvu manifestacije njegovih upravičenih želja. Vlada ni dovolila aretacij delovnega ljudstva, kakor se v takšnih primerih dela drugod, kajti naš delavec v teh krajih ni dvignil svojega glasu proti državi, temveč za pravično odškodnino za svoje delo. Tudi te stavke so se s takšnim sodelovanjem oblastev končale z ugodnimi uspehi za delavstvo. Vlada dr. Stojadi-noviča ni pozabila tega vprašanja. Kakor je vso svojo skrb združila na kmeta in gospodarstvenika, tako hoče urediti tudi vprašanje vsakdanjega kruha za naše delavstvo, ki dela zunaj vasi, naj bo že zaposleno v kmetijstvu ali živinoreji ali zunaj obojega, da le prihaja iz naše vasi. Vlada dr. Stojadinoviča bo izdala v kratkem odlok o najnižjih mezdah, pod katerimi ne bo smel plačevati noben podjetnik. Te mezde bodo najnižje izhodišče in bodo take, da ne bodo žalile človeškega dostojanstva ne vrednosti njegovega dela. Tem minimalnim mezdam se bo morala pokoriti tudi družba Batignolles in bo upravičenim pripombam, ki sem jih tukaj slišal, v celoti ustreženo. Izjava finančne* ga ministra je važna posebno v sedanjih dneh, ko so se začeli socijalisti in komunisti v naših krajih zopet združevati za občinske volitve z največjim sovražnikom našega delavstva — JNS ter tvorijo z njo razne »gospodarske« liste in liste »ljudske fronte«. To, česar socijalisti, ki so bili leta skupaj z JNS na vladi, delavstvu niso dali, mu pripravlja sedanja vlada, ker ve, da bo edino dobro plačan delavec zadovoljen državljan.
Končno so se znašli v bratskem objemu. Jevtičevci in JNS so se končno združili. Poslanci obeh žalostnih ostankov nekdanjega vsemogočnega režima so sedaj v skupnem klubu JNS. Vendar pa ta čudna ženitev ni šla brez pretresov. Jevtiča je zapustil znaten del njegovih privržencev ter osnoval svoj lastni klub, pa tudi v JNS se opaža velika protivnost proti 2iv-koviču, ki je sprejel Jevtiča v svojo stranko. Najhujši nasprotnik nove zveze je stari Uzunovič. V naši politični javnosti je ta združitev ugodno odjeknila, saj so se končno znašli v enem taboru vsi tisti elementi, ki so proti napredku in pomir-jenju države in bo sedaj borba proti njim mnogo lažja.
Občinske volitve. V Sloveniji se vrše občinske volitve v etapah. Vsako nedeljo se vrše v gotovem številu občin. Na sličen način se vrše volitve tudi na Hrvatskem, kjer so preteklo nedeljo volili v 50 občinah. V vseh je zmagala samo Mačkova stranka, udeležba pa je bila skrajno slaba ter je po nekod dosegla jedva 6%. V Primorski banovini bodo občinske volitve v vseh občinah 15. novembra, v Dunavski banovini pa tudi v sredi novembra.
Jugoslavija in Italija. Naša država je sklenila z Italijo trgovsko pogodbo, ki nam prinaša znatne gospodarske ugodnosti. Ob priliki podpisa te pogodbe je podal ministrski predsednik dr. Stojadi novič novinarjem važno izjavo o pomenu pogodbe, ki je v Italiji silno simpatično odjeknila. Italijansko časopisje izraža upanje, da bo v kratkem prišlo do zbliža-nja med Belgradom in Rimom.
Seja banovinskega odbora JRZ se je vršila v Ljubljani. Predsedoval ji je dr, Korošec, ki je poročal tudi o političnem položaju. Minister dr. Krek je poročal o razdolžitvi kmetov, tajnik stranke dr Kulovec o volitvah v trgovsko zbornico, tajnik strankine pisarne Tomazin pa o pripravah za občinske volitve.
Avstrijski Heimvvehr v razkroju. V avstrijski fašistovski organizaciji Heim-wehr je že dolgo pokalo, sedaj pa je izbruhnil odkrit razkol. Vodja Heimwehra knez Starhemberg je na svečan način iz ključil iz organizacije znanega majorja Feya in dunajskega podžupana Lahra, ki sta oba voditelja dunajskih Heimwehrov-
cev. Major Fey pa se noče kar tako ukloniti diktatorskemu povelju ter se je uprl. Njegovi dunajski pristaši so za njim in sedaj se pričakuje, da bo prišlo do odkritega razkola. Tudi v ostalih deželah se heimvvehrovska organizacija krha. Štajerski heimwehrovci so postali odkriti hitlerjevci. Še pred nekaj leti vsemogočna heimvvehrovska organizacija je zapisana poginu.
Gombos je umrl. V nekem sanatoriju v Monakovem je umrl madžarski ministrski predsednik Julij Gombos. Pokojnik je zadnja leta vodil državno politiko svo-
Že domovine Madžarske. Od leta 1932 je lil na krmilu države kot predsednik. Bil je po poklicu vojak ter je imel čin generala, po vojni pa se je ves čas bavil s politiko.
Nemčija dobi dva nova armadna zbora. V Nemčiji se vrši oboroževanje ne-vzdržema naprej. Ustanovljena sta bila zopet dva nova armadna zbora, tako da ima danes Nemčija že 12 armadnih poveljstev.
Izdatki Nemčije za zimsko pomoč revnim. Dne 6. oktobra zvečer je bila otvor-jena v nemški dvorani v Berlinu od kanclerja Hitlerja ob navzočnosti več tisoč-glave množice četrta zimska pomoč. Ob tej priliki je naglašal propagandni minister dr. Gobbels velike uspehe, katere so pokazale prve tri zimske pomoči. V teh treh letih je zbral nemški narod 3 milijarde in 100 milijonov mark za revnejše sloje. Ta prostovoljni ljudski izdatek za zimsko pomoč je edinstven na celem svetu. Za Gobbelsom je še govoril Hitler, ki se je ukvarjal v svojih obširnih izvajanjih z razdiralnimi nakanami boljševizma, kateremu je pa za vselej odklenkalo v Nemčiji.
Blum bo prepovedal stavke. Socijalizem francoskega sodruga se v praksi vse drugače izvaja, kakor v teoriji. Zaradi neprestanih stavk, ki so delo komunistov, se bavi francoska vlada z namero, da bi stavke prepovedala ter uvedla oblastveno razsodišče, ki bo nekaka prva instanca v sporih med podjetnikom in delavci. Šele kadar bi razsodišče sodilo v prid delavcu, podjetnik pa sodbe ne bi upošteval, lahko delavstvo začne stavkati. Kaj porečejo naši slovenski sodrugi na ta Blumov korak? Vseh njegovih ukrepov dozdaj še prehvaliti niso mogli, pa bodo se tudi najbrže za tega ogreli. Ko pa je naša vlada nedavno objavila, da pripravlja uredbo, s katero se bodo uvedla obvezna razsodišča v mezdnih sporih, pa je bil v socijalističnih vrstah ogenj v strehi. Saj bi bili rdeči generali najbolj udarjeni, če bi se uvedla mirna poravnava v mezdnih sporih.
10.000 policistov je ščitilo francoske komuniste. Pariški komunisti so sklicali za minulo nedeljo svoj shod. Pristaši »Ognjenih križev«, kakor se naziva jo člani francoske socijalne stranke, ki jo vodi polkovnik Del Ruque pa so nameravali komunistični shod razbiti. Tisoči križarjev so zasedli izhode podzemne železnice ter niso pustili komunistov na prosto. Drugi so zaprli ceste in bi bili shod v resnici tudi onemogočili, če ne bi prišla komunistom na pomoč policija. Nad 10.000 policajev je moralo vzdrževati red, da so komunisti lahko zborovali.
Poljska proti svobodomislecem in prostozidarjem. Poljska je uvidela, kakšno razdiralno nevarnost pomenja svobodomiselstvo za narodovo življenje. Zaradi tega je prepovedala prostozidarske lože ter jih razpustila, obenem pa je tudi razpustila Zvezo svobodomislecev ter vse njene podružnice.
Anglija dobi 42 bojnih ladij. Še nikoli ni Anglija naenkrat gradila toliko novih bojnih ladij, kakor letos. V gradnji je nič manj kot 42 novih bojnih enot, vlada pa namerava zahtevati od parlamenta še nove kredite za mornarico.
Boljševizem tišči v ospredje v Londonu. 6. X. je prišlo v Londonu do spopada med komunisti in policijo. Komunisti so hoteli preprečiti zborovanje črnih srajc ali fašistov. Na shodu je govoril propagandni šef angleških fašistov Viljem Joyce in trdil, da se je angleška vlada uklonila komunističnemu terorju. Po zborovanju so se uvrstili fašisti za obhod. Iz občinstva so se dvigale stisnjene pesti kot pozdrav ljudski fronti proti fašistom. Policija na konjih je morala s silo razganjati črne srajce in komuniste, ker so grozili vsak čas krvavi spopadi. Fašistična stranka je napovedala celo vrsto shodov, ki pa bodo baje prepovedani. Ni izključeno, da bo vlada razpustila fašistične organizacije. Dne 7. oktobra je došlo v Londonu do ponovnih spopadov med fašisti in komunisti, ki so zahtevali 7 mrtvih in več ranjenih.
Na španskem bojišču komunistom kar naprej slaba prede. Uporniki so z osvojitvijo Toleda, kjer so rešili hrabre kade-
te iz obleganega Alcazarja, sklenili okrog Madrida železni obroč, ki je odprt za rdečo vlado samo še v smeri proti Valenciji. Uporniki se sedaj pripravljajo, da si na izvojevanih postojankah utrde bazo, s katere bodo napadli glavno mesto. Padec Madrida napovedujejo v nekaj tednih. Rdeči so napeli vse sile, da bi napredovanje nasprotnika zavrli, poskusili so z veliko protiofenzivo, ki se je pa razbila. Vodja uporniških čet general Franco je bil sedaj imenovan za državnega poglavarja, s čemer se je položaj upornikov še ojačil. Rdeča vlada uvideva brezupnost p&ložaja. Začela je sedaj prazniti državne blagajne ter je dala prepeljati za 13 milijard zlata v Valencijo, kjer ga namerava naložiti na ladjo ter odposlati v Ru-
sijo. Z zlatim zakladom bi radi pobegnili v Rusijo tudi rdeči voditelji. Ker pa uporniki obvladajo tudi morje, se bo beg po morju menda težko posrečil ter bi bil mogoč edino le še z letali. Uporniki sedaj pripravljajo napad na pristanišče Malago ter na glavno mesto Baskov Bilbao.
V	ječi je znorel znani boljševik Radek (preje se je zval Sobelsohn ter je židovskega pokolenja), katerega je dal Stalin zapreti zaradi soudeležbe pri zaroti Trockistov. Radek je bil dolgo let glavni urednik znanega časopisa »Izvestja«, v katerem je pisal najbolj strupene članke proti zapadnoevropski civilizaciji ter slavil boljševizem. Sedaj bi mu evropska civilizacija prav prišla. V ječi so namreč tako po boljševiško ravnali z njim, da je znorel.
Domače vesti.
Spremembe pri stolu sedmorice In pri ljubljanski policiji. Za predsednika stola sedmorice v Zagrebu za Slovenijo in Dalmacijo je imenovan g. dr. Jakob Konda, sodnik pri kasacijskem sodišču pri stolu sedmorice. Za sodnika kasa-cijskega sodišča pri stolu sedmorice pride gosp. Bogdan Petelin, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. — G. Vekoslav Keršovan, dosedanji upravnik ljubljanske policije, je prestavljen v Belgrad, kjer bo prideljen notranjemu ministrstvu in bo načelnik oddelka za zaščito javne varnosti.
70 letnico je 'obhajal v Dolah pri Litiji tamoš-nji g. župnik in duhovni svetnik Vaclav Filler, ki deluje med svojimi župljani že 37 let.
Slovesna blagoslovitev Doma za varstvo deklet v Mariboru. Lavantinski škof dr. Iv. Tomažič je zadnjo nedeljo predpoldne blagoslovil novi Dom za varstvo deklet v Mariboru. Prepotrebno zatočišče je bilo poklicano v življenje in plodonosno delovanje z zapuščino pred 30 leti umrle učiteljice Sabine Kučera in po naklonjenosti sedajne občinske uprave.
Pričetek gradnje vseučlliščne knjižnice v Ljubljani. Ban dr. M. Natlačen je ob navzočnosti zastopnikov oblasti in univerze 5. oktobra zasadil prvo lopato na stavbišču, na katerem bo stala nova vseučiliška knjižnica in je s tem dal znamenje za pričetek gradnje.
Vendar enkrat prepeljana v Maribor. Zelo veliko smo že poročali, kako je bil letos 8. julija na Pobrežju pri Mariboru v svojem stanovanju zadavljen in izropan upokojeni finančni preglednik Ivan Strajnšak. Roparska morilca Poberžana Ivan Koler ln Karl Štern sta po zločinu pobegnila v Avstrijo, kjer sta bila aretirana v Leobnu. Dne 3. oktobra so prepeljali avstrijski orožniki omenjena v Maribor in so ju izročili okrožnemu sodiščtl.
Otrok padel iz tretjega nadstropja ln se je samo lahko poškodoval. V Krekovi ulici v Studencih pri Mariboru je padla 7. oktobra od pol devetih zvečer skozi okno iz visočlne tretjega nadstropja 5 letna Zlata šišek. Rešilni oddelek je prepeljal otroka takoj v bolnico, kjer so ugotovili le lažje notranje poškodbe. Deklica se je mudila pri sorodnikih. Opazovala je skozi okno podstrešnega stanovanja kroženje snežink. Okno se je iznenada odprlo in otrok je padel v globino.
Smrtno ponesrečila pri obiranju orehov. Gospodinja Antonija Parašuh je padla v Mariboru z oreha in se je tako poškodovala, da je podlegla poškodbam kmalu po prepeljavi v mariborsko bolnico.
Za 2000 Din vrtnic je bilo pokradenih g. Do-linšeku, vrtnarju in drevesnlčarju v Kamnici pri Mariboru.
Nočni vlomilci so odnesli iz trgovine Ivana Kuželja na Teznu pri Mariboru 400 Din gotovine, cigaret ter jestvin za 2000 Din.
Razgrajanje v krčmi — vzrok smrti. Edvard Robič, 20 letni delavec, je razgrajal v neki krčmi v Rušah, kjer je razbil opremo. Radi divjanja je zgubil službo v tovarni in še orožniki so ga hoteli obiskati. Iz strahu pred kaznijo se je Robič ustrelil na poslovilnem večeru fantov, ko so odhajali k vojakom.
Ponarejeni 50 dinarski kovanci so se pojavili y Slov. goricah.
Skozi luknjo v zid v trgovino. V noči na 6. X. so v Rušah neznanci pod oknom izkopali v zid luknjo, skozi katero so se splazili v trgovino trgovca Joška Knifica. Odnesli so raznega blaga za več tisoč Din. Značilno za ta vlom je dejstvo, da je bilo pred leti na ravno isto način vdrto v ruško kolodvorsko restavracijo. S tem je podan sum, da so bili v obeh slučajih isti zločinci na delu.
Dva vloma. V Podovi pri Račah so obiskali v noči vlomilci trgovino Mirka Drnovšeka. Skozi zadnja vrata prodajalne so odnesli za 12.102 Din manufakturnega in špecerijskega blaga. Drugi vlom je bil izvršen na Kapli v Dravski dolini v stanovanjsko hišo posestnice Marije Urlaub. Vlomilec je odnesel razno obleko in perilo.
Smrtna nesreča viničarja. Mihael Duh, 38-letni viničar od Marije Snežne na severni meji, je padel s stopnic na Skedenj. V zavestnem stanju so ga spravili v mariborsko bolnico, kjer so ga koj operirali, a je umrl.
Zlomi hrbtenice. Karel Zavrl, 30 letni brezposelni tesar iz Zavrha pri Litiji, je pomagal kmetu pri zaviranju težko naloženega voza. Voz se je prevrnil nanj in mu je zlomil hrbtenico. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Ivan Jaušovec iz Apač, sin posestnika, je padel s hleva, si strl hrbtenico in podlegel poškodbi.
Oče šestih nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. V gozdovih krog Ribnice na Pohorju se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje očeta šestih nepreskrbljenih otrok. V gozdu posestnice Roze Podlesnik v Janževskem vrhu so spravljali zadnje dni težka debla z vrha v dolino. Med gozdnimi delavci Je bil tudi 43 letni Jurij Jamnikar, ki je na večer sam delal. Ker ga ni bilo domov, ga je šel iskat njegov 14 letni sin. Našel je očeta stisnjenega ter mrtvega med debli.
Obesila se je zaradi malenkostnega prepira
40 letna Rozalija Javornik, stanujoča na Mestnem vrhu pri Ptuju.
Družinska žaloigra na deželi. V Murščaku pri Gornji Radgoni se je odigrala zadnje dni družinska žaloigra, ki ima svoj izvor v neprestanih prepirih med zakoncema. V takem prepiru je zadnjo nedeljo 671etni posestnik Matija Rajh z dolgim dletom ubil svojo ženo Ano. Z udarci
ji je razbil lobanjo in je žena kmalu za tem umrla. Priča krvavega obračuna je bil 14 letni vnuk Prane Heric. Ubijalec se je drugi dan sam javil sodišču v Gornji Radgoni.
Brat zabodel brata. Na cesti pri Kotljah sta se sprla brata Alojzij in Jožef G. V srditosti je zabodel starejši Alojz mlajšega Jožefa v trebuh. Zabodeni se je takoj zgrudil nezavesten in so ga odpremili v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Alojzija so orožniki oddali okrožnemu sodišču v Mariboru.
Krvavo kožuhanje. V Cerknici v St. Uju v Slov. goricah so pri nekem posestniku kožuhali koruzo in so se končno stepli. Pretep je zahteval 8 ranjencev. *. Jožef Škrabi 25 letni delavec in Dominik Merc, 25 letni viničar, sta ob tej priliki izkupila tako hudo, da so ju prepeljali v mariborsko bolnico.
žrtvi fantovskega divjaštva. V Slapščini v okolici Ptuja se je vršila gasilska veselica s tombolo in prosto zabavo. Iz proste zabave se je izcimil pretep. Mirna udeleženca veselice: 17-letnega Edvarda Dominik, posestnikovega sina v Smolincih pri Sv. Andražu v Slov. goricah, in 17 letnega Alojzija Sirk, sina posestnika v Der-betincih, so pijani podivjanci brez povoda in vzroka tako hudo obdelali z noži, da so oba z zelo nevarnimi zabodljaji oddali v ptujsko bolnico.
Konjska vprega v prepadu. Na Libelskem vrhu, kjer pelje cesta skozi gozd in tik nad prepadom je zavozil hlapec Bernard Bobik, usluž-ben pri posestniku Alojziju Museju, z lesom natovorjen voz v globino. Voz se je razbil, eden konj se je ubil, drugi je ranjen in gospodar ima
10.000	Din škode.
Obračun radi paše. Na travniku pri Sv. Kungoti pri Ptuju sta se skregala radi paše Boštjan Topolovec, posestniški sin, in 301etna Liza Keiserberger, žena posestnika. Topolovec se je poslužil grabel in je z njimi pobil na tla nasprotnico. Keiserbergerjevo je prepeljal ptujski rešilni oddelek v bolnico, kjer so ugotovili poškodbe na celem telesu in zlom leve roke. Ko-nečno besedo v sporu radi paše bo imelo seve sodišče.
Iz krtine izkopane stare cvancgerce. V sadovnjaku Antona Weissa na Ščavnici v Slov. goricah je naruval krt več krtin. Eno krtino je izpral dež in iz te so izkopali 9 staroavstrijskih cvancgerc s podobo cesarja Franca Jožefa I. Najdeni denar nosi letnice:	1832,	1833,	1834
in 1835.
Posestnik po vlomu oškodovan za 15.000 Din.
V	Podlehniku v Halozah je bilo vlomljeno pri posestniku Ivanu Mauserju. Vlomilci so odnesli 3000 Din gotovine, svinjskega mesa, slanine ter obleke v skupni vrednosti 15.000 Din.
Slikarski pomočnik v bolnici umrl vsled poškodb pri padcu. Naš list je že prinesel vest, kako je padel 21. sept. 12 m globoko pri pleskanju strojev 47 letni slikarski pomočnik Bogomir Pasero s Sp. Hudinje in zaposlen pri trgovcu Gobecu v Gaberju pri Celju. Prebil si je lobanjo, nalomil desno nogo ter 3 rebra in si je izbil 9 zob. V obupnem stanju so ga oddali v celjsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam 4. oktobra.
Smrtna nesreča mladega športnika. Zadnjo nedeljo popoldne je gostoval SK Sora iz št. Vida nad Ljubljano v Mengšu in je odigral tekmo z domačim športnim klubom. Po tekmi so se napotili športniki proti postaji. 21 letni Engel-bert Podobnik iz Dravelj je stopil med potom v krčmo, dasi je bil že zadnji čas za vlak. Fant je tekel iz gostilne k vlaku in se je hotel povzpeti nanj. Lokomotiva ga je sunila tako silovito v sence, da je obležal mrtev.
Huda nesreča šoferja. Franc Perman, šofer pri pivovarni Union v Ljubljani, je peljal 2. oktobra na večer s tovornim avtomobilom proti Petrovčam pri Celju. Med vožnjo so ga udarila vrata avtomobila tako silovito, da mu je počila lobanja in so ga spravili v celjsko bolnico nezavestnega.
Vlak povozil voznika in konja — dve ženski se rešili v zadnjem trenutku. Dne 2. oktobra zvečer se je zgodila na železniškem prelazu med postajama Homec in Duplica huda železniška nesreča. Leopold Dornik, voznik pri trgovcu z apnom Francu Pernetu v Stranjah, je zjutraj peljal apno na Ježico. Ko se je zvečer vračal, sta prisedli na voz dve ženski iz Stahovice. V Mengšu so se ustavili vsi trije v neki krčmi in so na večer nadaljevali vožnjo. Zaradi živahnega medsebonjega razgovora in ropotanja voza so preslišali prihod kamniškega vlaka. Ko so bili že tik proge, so opazili nevarnost. Ženski sta zakričali ter skočili z voza. Voznik je udaril -po konju, da bi ušel preko tira, a je že bilo prepozno. Lokomotiva je čisto razmesarila Dornika in konja ter razbila voz. Od omenjenih žensk se je poškodovala ena pri skoku z voza na nogi, sicer sta pa ušli za las srečno strašni smrti.
Tatvine živine. V zadnjem času beležijo v okolici Ljutomera več slučajev živinske tatvine. Med drugim so ukradli neznani uzmoviči kravo iz hleva posestnika Martina Smodiša v Pred-gradju. Drugi dan po tatvini So našli žival v bližnjem gozdu ubito, manjkala pa ji je koža.
Dninar povožen od avtomobila. Pri gostilni Botolen pri Rogatcu je zadnjo nedeljo zvečer povozil avtomobil 43 letnega dninarja Vinka Conča iz Cerovca, čonču je počila lobanja, ima strtih več reber in poškodbe na obeh rokah.
Trčenje avtomobila s kmečkim vozom. Na cesti iz Podbrezlj proti Kranju je trčil Rlko Debeljak, trgovec iz Ljubljane, z avtomobilom v
kmečki voz, na katerm se je peljal 55 letni hlapec Jože Vogelnik iz Bistrice pri Mošnjah. Vogelniku je zlomilo levo nogo in je dobil tudi še razne poškodbe na glavi.
Uboj iz ljubosumnosti. V Trbovljah v neki krčmi se je hotela zavrteti ob harmoniki manjša družba. Lojze Pušnik je zaplesal z ženo Ivana Jagodiča. Ta je postal ljubosumen in zunaj na dvorišču sta se spoprijela. V rovežu je sunil z nogo Pušnik Jagodiča tako nesrečno v trebuh, da je drugi dan v bolnici podlegel poškodbi.
Pri obrambi napada zaboden v nogo. Na Dolu pri Hrastniku sta dva neznanca napadla g. župnika. Napadenemu je priskočil na pomoč dolski mesar Jožef Štravs. S palico se je lotil enega od napadalcev, ki je imel v roki nož. Neznanec je Štravsa zabodel v levo nogo in je nato zbežal s tovarišem. Precej močno ranjenega mesarja so oddali v celjsko bolnico.
Junaški deček. V Dragi pri Gabru je izbruh1 nil nočni požar v hiši posestnika Ivana Bartola. Na podstrešju je spal 13 letni sin Ludvik, katerega so mučne sanje prebudile iz spanja in je zapazil, da je hiša res v objemu plamenov. Planil je iz ležišča, zbudil v pritličju speče domače, odprl vežna vrata in je že ves opečen stekel k sosedom po pomoč. Bartolovi so si oteli v zadnjem hipu golo življenje in gre zahvala junaškemu sinu, da ni zgorela s hišo vred še cela družina.
Večji in manjši požari. Nočni požar je uničil v Cirkovcah na Dravskem polju gospodarsko poslopje s pridelki in raznim orodjem posestniku Jurju Kmetecu. Gasilci so obvarovali pred zajemom plamenov poslopja sosedov. Posestniku Valentinu Leskovarju pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pogorela 25.000 Din vredna domačija. V dimniku so se vnele saje ter zanetile slamnato streho. Francetu Metličarju, posestniku v Gerečji vasi pri Ptuju, je zgorelo
20.000	Din vredno gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in s spravljenim senom. — V Plitvici pri Apačah je zadnjo soboto 3. oktobra zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Brun-čiču s spravljenimi pridelki vred.
ffod. kladivo!
Teorija in, praksa. Glede bivše francoske politike, ki jo je vodil Laval, smo čuli večkrat govoriti marksiste: »Ko bi Blum vladal, bi bilo vse drugače!« Sedaj vlada Blum, pa vidimo, da je ostala zunanja politika Francije prav ista. Tako je zavzel Blum do Abesinije odklonilno stališče imperialistične Francije. Sodrug L. Blum je celo prepovedal profesorju, ki je kot strokovnjak zastopal Abesinijo, da še nadalje opravlja to funkcijo. Seveda so za enkrat male severne države Blumu prekrižale račune in so glasovale za zastopstvo Abesinije. Stališču sodruga Blu-ma v zunanji politiki se seveda ni mnogo čuditi, saj je že Karl Marks zavzel do malih slovanskih narodov odklonilno stališče ,češ, da je njihova dolžnost le služiti »plemenitim« Germanom in Madžarom. Kako naj hodi učenec od mojstra različna pota? Mali narodi res od mar-sizma nimajo nič drugega pričakovati kot utopitve v morju velikih narodov. Saj pravi marksizem postavlja tudi načelo sile močnejšega v geslu diktatura proleta-rijata.
Celjska cinkarna odpušča delavstvo, že prejšnji mesec je odpustila 20 delavcev, sedaj je pa
zopet odpovedanih 32. Seveda so bili ti spomladi le začasno sprejeti, pa bati se je, da bodo segli tudi po starejših (aktivnih). Res je vodstvo tovarne nekaterim točkam delavstva ugodilo, temu se imajo pa zahvaliti predvsem starejši delavci, dočim so mlajši vedno v nevarnosti. Ko si podjetnik zida moderne peči, postavlja stroje, se na drugi strani listajo delavski zapisniki, koliko da naj se delavcev odpusti. Ne vpraša se, če je že morda 7 ali 8 let se mu odtegovalo za bratovsko skladnico in da je plačal že do 3000 Din. Ali bi ne bilo potrebno, da se uvede šesturni delovnik, da bi se zamoglo tako več ljudi zaposliti. Treba je pa tudi med delavstvom razumevanja in bratovske ljubezni, da bi se tudi s tem zadovoljili, ne pa, kakor se včasih sliši: Kaj bom zaslužil pri šestumem delavniku? Rečem ti, dragi prijatelj, ako imaš nekaj zemlje in svojo hišo, ne boš okusil tiste bede, kakor oni, ki se ga vrže na cesto. — Največji škodljivci delavstva so seveda stroji. Ti naj bi se obdavčili v toliko, da ne bi imel podjetnik pet- ali desetkratni dobiček od prejšnjih delavnih moči. — Cezurno delo se še tudi vedno vrši. Na eni strani brezposelnost, na drugi strani pa dela dovolj. V Westenovi tovarni delajo nekateri delavci od štirih zjutraj do petih zvečer, drugi pa nimajo niti koščka kruha. Tako ubogi delavec preživlja dan za dnem v nekakem strahu, kedaj bo postal berač.
Jesenice. Gospodom pri NSZ so se odprle oči.
V	»Delu« od 15. septembra t. 1. so zapisali v »Pismu delavcem in delavkam KID med drugim tudi to-le: Tudi za delavstvo KID more zmaga izvojevati samo trezna in resna armada tega delavstva. Vsak drug način borbe ima druge cilje in druge namene. Odločno pa moramo odkloniti vsako igračkanje s stavko in vsako oskrunjevanje tega našega najsvetejšega orožja. Akcijo raznih trojk odklanjamo in obsojamo, to je odklanjamo komunistične metode borbe. Vse to so same zlate resnice. Sedaj pa, da se prav razumemo. Ali niso ravno gospodje od NSZ bili prvi, ki so v letošnji pomladi prišli z demogoško trditvijo, da ker se je cena življenjskim potrebščinam zvišala za toliko in toliko, moramo zahtevati zvišanje plač? Ali niso oni bili prvi, ki so govorili o šesturni protestni stavki, ne zavedajoč se, da započete stavke ni mogoče ustaviti? Ali niso baš oni dali s tem svojim delom neposredni povod poznejšim početjem levičarskih elementov? JNS in rdeči bratci so bili svoj čas v bratskem objemu. Morda so še? Da se o vsem tem sprašujemo, imamo dovolj razlogov. Ce je prišlo pri gospodih NSZ do iztreznenja, to pozdravljamo, slepomiš-ljenje na račun delavstva pa tudi mi najstrožje obsojamo.
Združeni socialisti. Jeseniški odvetnik g. dr. Aleš Stanovnik, krščanski socialist, sestavlja za občinske volitve kandidatno listo vseh barv, kot je sam dejal na nekem volilnem sestanku. On sprejme vse, le JNSarjev ne mara. Ce bo ta pisana družba — ljudska fronta — šla po zgledu ljudskih front drugod, (za to so nam jamtsvo levičarski socialisti), smo na pravi poti v »rdeči paradiž«. (Gornje bi moralo biti objavljeno v zadnji številki, a je prepozno prispelo v naše uredništvo.)
Jesenice-Javomik. Po dolgem času so se pretekli teden zopet nadaljevala pogajanja med zastopniki delavskih organizacij in zastopniki podjetja za valjarne na Javorniku. Najtežja točka, to je valjanje železa s pomočjo vodil, je ugodno rešena.
Jesenice. V nedeljo 4. oktobra so imeli svoj sestanek jeseniški stavbinci, včlanjeni v stanovski organizaciji delavcev na Jesenicah. Sestanek je bil dobro obiskan. Razpravljali so o tekočih zadevah. Imenovana organizacija je še mlada. Ustanovili so jo jeseniški delavci na pobudo preizkušenega delavnega borca Albina Gosarja. Po jeseniškem listu »Na mejah« posnemamo:- Organizacija hoče varovati interese delavstva v pošteni borbi in delati na spremembi človeške družbe v smislu socijalnih okrožnic »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno«. Organizacija bo svoj delokrog razširila na vse tiste naše poštene delavce po raznih podjetjih, za katere se doslej nobena krščanska organizacija ni brigala. — Bog daj novi organizaciji dosti dobrih delavcev organizatorjev, mnogo borbenosti in smisla za realno življenje, da bo znala delavstvo varovati pred rovarjenjem levičarjev in ga ohraniti v poštenju, v narodni skupnosti ter neustrašeno braniti njegove življenjske interese.
Vestnik: Zveze združenih delavcev.
Loški potok. Naš kraj je pravi proletarski kraj. Mali kmetič, ki motiko in koso lahko vsak čas znamenja s plenkačo, drvar in tesač, skribant in polir, to je naš vaščan. Iz rok v usta živimo. Ce v gozdu pojo sekire, če po naših belih cestah in trdih kolovozih pokajo furmanski biči, je pri nas denar, je kruh, je življenje. Toda danes je gozd tih, tako tih, da je v njem še volka strah m ne pride vasovat v naše stoje. 2age so onemele, možje in fantje žde doma, ali pa zaman iščejo dela. Pomanjkanje in stradež sta se naselila v našem kraju in s strahom zremo v zimo, ki nas je že obiskala. Dedec že stisne pas in požre slino, toda dopovej otroku, naj bo tih, če se dere, ker mu lakota iz oči in kosti gleda. Pa ko bi nas samo koščena pritiskala! človeška zloba in zavist, tudi revščina in stradež izkorišča in politika podeželskih magnatov, še naš stradež in na otrocih razpadajoče cunje licitira za svoj profit. Tako je v našem kraju hudo bilo, da pošten in zaveden krščanski delavec ni dobil dela, če ni svojega prepričanja prodal. Za pasje ponižne hlapce in denuncijante je bil zaslužek in kruh, za nas in naše otroke pa še koruze ni bilo. Pa smo stisnili pesti in smo sklenili- vse do neke mere! Preveč smo osamljeni, premalo držimo skupaj, zaslombe nimamo. Delavsko organizacijo hočemo! Ta nas bo ščitila, ta nam bo pomagala. Saj sam ne opravim nič. Občina mi niti dopisa ne izroči, ki ga kak urad pošlje zame. Dva meseca leži na občini, pa ga gospoda ne da iz rok. V slogi je moč. Stopili smo skupaj, pripravili vse potrebno za ustanovitev podružnice Zveze združenih delavcev. Tej organizaciji smo se zaupali, ker ne licitira naših glasov, ker noče iz nas napraviti hlapcev JNSarske gospode, kot se je to dogajalo z delavci v Ribniški dolini. Mi hočemo tudi odkritih kart, ker smo krščanski delavci, Zveza združenih delavcev je v tem pogledu vredna vsega zaupanja. V nedeljo 4. oktobra smo imeli ustanovni občni zbor podružnice za Loški potok. Ta dan bo za naš kraj zelo velepomemben dan. Odslej nismo več raztepena raja, ampak organizirana, borbena, 300 mož in fantov broječa skupnost. Odbor smo izročili v prave roke. Naš predsednik Benčina Anton ml. iz Hriba, Lovrič France, njegov namestnik, in tajnik Kruc Ivan, so možje, ki so vredni našega zaupanja in se v njih ne bomo zmotili. — V nedeljo 11. oktobra bodo pri nas občinske volitve. Mi delavci imamo velik interes na tem, da pride občinska uprava v prave roke. Saj doslej za nas še koruze ni bilo. Nekateri liberalni in rdečkasti hlapčiči nam groze. Toda mi vemo, kaj je naša pravica in dolžnost. — V pondeljek 12. oktobra pa jo bomo že mahnili na Hrvaško, v slavonske šume. Daleč je, zima bo, toda živeti je treba. Trdo je tamkajšnje življenje, vendar še zdaleka ne tako hudo in strašno, kakršno je v sibirskih gozdovih, kjer nedolžni delavski in kmečki proletarci kazen prestajajo in od mraza in lakote umirajo. Pri nas je nekaj ljudi, ki bi radi imeli ožje stike z boljševiki. Pa menda nimajo pravega naslova. Ce v uredništvu poznate kakega štribana iz Sibirije, ml naslov sporočite. Pravijo, da bo letos na Hrvaškem dren in da bomo mi morali domov. Bo torej kar prav, če nam prostor napravijo. Našim tovarišem pa tole: Korajža velja! Zaupajte organizaciji ih vztrajajte! Bodite složni in nič več nas ne bodo pestili!
Svofl h svoflm!
Na Hrvaškem obstoja več vrst strokovnih organizacij. Najprej ima tu svoje organizacije URSS, socialistična centrala s sedežem v Belgradu. Poleg njega obstoja nekaka separatistična socialistična organizacija ORS s sedežem v Zagrebu, ki jo vodi znani Haramina in ki je pod bivšimi diktatorskimi režimi imela tesne zveze z jugoslovanskimi nacionalističnimi organizacijami, med katere je spadala tudi ljubljanska NSZ. Poleg teh organizacij obstoja hrvaška krščanska strokovna organizacija RSS, Zagreb, ki stoji daleč v stran od dnevne politike. Z nastopom se-danjega režima so obnovili svojo organi-
zacijo tudi radičevci pod imenom Hrvaški radnički savez, ki je popolna ekspozitura Mačkove stranke. Kdor pozna znano krilatico »Bog i Hrvati«, se mu mora čudno zdeti, čemu mora obstojati poleg kr-ščansko-narodne organizacije še ekstremna hrvaška organizacija. Njen obstoj moremo razumeti le s stališča Mačkove strankarske moči.
Sicer je vse to stvar Hrvatov samih, na kak način najbolje branijo delavske interese in se v njo ne bi spuščali, če ne bi bil dan poseben povod. »Hrvatski rad-nik«, glasilo Mačkove organizacije, prinaša namreč v štev. 11 notico, da že dobiva mnogo pozivov iz raznih krajev »dravske banovine« (zakaj ne Slovenije), naj bi se tam ustanovile podružnice te organizacije. Pa glej ga spaka! V isti številki in v sosedni koloni ima H. R. debelo tiskan poziv svoje organizacije: »Hrvati, radnici! Upisujte se u vašu organizaciju, koja je jedina strukovna .ista radnička in hrvatska organizacija sa sjedištem u Zagrebu.«
Kot je znano, v Sloveniji ne manjka delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij različnih smeri. Nekatere od njih razvijajo svoje delovanje samo na področju Slovenije. Zato res ne potrebujemo še novih, posebno pa ne potrebuje slovensko delavstvo hrvaške organizacije za brambo svojih pravic. Čuditi se moramo tistim slovenskim delavcem, ki baje hodijo prosit Mačkovo organizacijo za pomoč, ko bi morali vedeti, da tuja organizacija ni zanje. In ko bi tudi organizirali njeno podružnico, bi bil to v Sloveniji popolnoma strankarski spaček, ki bi doživel žalostno usodo bivšega radičev-skega takega nestvora. Čudimo se tudi Mačkovim organizatorjem, ki hočejo biti Velehrvati, pa ponujajo svoje organizacije slovenskim delavcem.
Slovenski delavci! Vaša organizacija je Zveza združenih delavcev s sedežem v Ljubljani. Svoji k svojim! Organizirajte se in čvrsto se oklenite te organizacije, ki hoče neokrnjeno slovenstvo in neprikraj-šane delavske pravice. Organizacije pa, ki hočejo vsiljevati neslovensko miselnost in vas napraviti le za privesek, — odklanjajte!
Delavstvo v borbi za svole pravice.
I.
Kranjsko tekstilno delavstvo je po dolgotrajnem izkoriščanju letos prvič zahtevalo svoje pravice. Vse lepe besede, ki so jih izpregovorile strokovne organizacije, niso nič zalegle. Kdor že dalj časa zasleduje delavski pokret in delo strokovnih organizacij, ta bo priznal, da so si vse organizacije prizadevale, da bi delavstvo prišlo do svojih pravic čimbolj zakonitim potom. Zavedati se pa moramo tega dejstva, da je bilo kranjsko delavstvo dose-daj še nevedno in da tudi ni imelo nika-ke strokovne izobrazbe.
Delavske mase niso dosedaj nikdar hotele poslušati svojih voditeljev. Neštetokrat smo jih klicali v organizacije, prirejali sestanke, shode, na katerih bi jih bili počasi pripravili na veliko borbo, ki nas je čakala. Toda delavstvo ni hotelo
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
40
Muzard jo je prijel za roko in je rekel:
— Ivanka, potolažite se! Hud udarec vas je zadel, a čas bo zacelil rano.
Avto se je ustavil. Znanci so izstopili. Muzard je še spregovoril nekaj tolažilnih besed, potem se je poslovil in odšel. Na prvem križišču ulic se je ustavil in se vprašal, kam naj zavije? Rad bi šel k Andrejini, a je vedel, da ta čas ni doma. Spomnil se je Gerardovih. Ko je prišel do hiše, so mu prihiteli nasproti Gerardovi otroci in so mu sporočili:
— Ata je v delavnici. Vrata je zaklenil in ne pusti nikogar noter.
Muzard je obstal.
— Morda tudi sedaj prihajam v neprimernem času? — se je vprašal tiho.
Gerard, ki je slišal govorjenje, je odprl vrata. Ko je zagledal Muzarda, se je prisiljeno nasmehnil in ga vprašal:
— Prišel si na obed? Zal, ne morem ti postreči! Odete ni doma, a jaz ...
— Nehaj s tem! — je Muzard zamahnil z roko.
—	Prišel sem, da bi videl vesele obraze, ker me je pogled na ubogo vdovo Ivanko, ki sem jo dočakal na postaji, preveč pretresel, a vidim, da motim ... Oprosti! Saj grem!
Gerard ga je krčevito stisnil za roko in mu rekel:
— Ne, ne odidi!
Muzard ga je pogledal in je razbral z njegovega obraza, da silno trpi.
— Grem, Gerard; vidim da imaš neprilike, pozneje se bom vrnil.
— Ne! Ostani! — je prosil in velel Gerard. — Nekaj me neznosno teži, a nikogar ni, ki bi se mu mogel potožiti. Ti si moj prijatelj in edini, ki mu bom odkril svoje gorje.
Muzard je začutil Gerardove nohte, ki so se mu zbadali v meso. Pogledal je prijatelju v oči in ga vprašal:
— Lucijan, kaj se je zgodilo?
Gerard je nekaj časa okleval, potem je sklonil glavo in zaječal:
— Odeta me je prevarila!
Muzard ga je začudeno pogledal.
— Odeta? — je vprašal.
— Da, Odeta! In veš, s kom? Z onim lopovskim Leherpeuxem! In veš, zakaj? Gotovo ne iz ljubezni, ker ni mogoče, da bi ljubila tega bedaka, marveč zaradi denarja, prokletega denarja!
— Gerard, — je vprašal blagajnik — ali si prepričan o tem?
Gerard je bolestno odgovoril:
— Prepričan?... Da, popolnoma prepričan... Trgovci, ki jih on po polomu ni bil izplačal, so prišli mene tirjat... Jaz sem zahteval od Odete pojasnila in ona je vse priznala.
Muzard ni odgovoril. Nasproti Odeti, ki je varala tako dobrega moža, je čutil prezir in jezo. Kaj, ona občutljiva Odeta, ki je za vsako malenkost začela jokati, ona nežna mati, ki so jo otroci tako ljubili, se je prodala temu ostudnemu Leherpeuxu? Mar ne bi zaslužila, da bi jo ta dobri, zvesti Gerard zadavil?... Kakor blisk so se podile misli v njegovi glavi. Sedaj je obsojal Odeto, sedaj spet zagovarjal. Končno je zagledal kup zlata, ki je pritiskal k tlom njegove
znance: Locheja, Solemejeve, Nassalove in — Odeto. Obrnil se je k Lucijanu in ga vprašal:
— Kaj si storil z njo?
— Odšla je k svoji teti.
— Gerard! — je dejal s prosečim glasom blagajnik. — Odpustiti ji moraš!
— Kaj? — je vprašal rezko slikar. — Odpustiti? Nikdar! Ne morem!
— Lucijan, — je nadaljeval proseče Muzard — poslušaj me!... Ti dobro veš, da je bila Odeta pod vplivom razkošnega življenja drugih, zlasti Solčme-jevih. V času bede se je zatekla s svojo odkritosrčnostjo k Leherpeuxu, ker je bila prostodušna in ni opazila za tajnikovo ljubeznivostjo zlobe. On ji je pomagal, ji dvorjanil, jo očaral in nazadnje — zavedel. Veruj mi, da je Odeta nesrečna žrtev. Brezvestnežu je padla v roke brez prave zavesti...
— Muzard, — ga je prekinil Gerard — vsediva se in ne govori o njej — nikdar več!
Nato je poklical otroke. Posadil jih je za mizo. Nato so začeli jesti. Stregla je neka mlada deklica. Pri mizi je vladal molk, a najmlajši otrok, dveletni Paddy, je hipoma začel bridko jokati, ker mu nikdo ni razrezal njegovega kosa mesa. Gerard je tedaj zaječal in skril glavo v dlani. Muzard se je zavedal, da ga mora pustiti pri miru v njegovi boli. Poslovil se je in odšel.
Naslednjega dne, v nedeljo, je Muzard prosil Andrejino, naj pride k njemu, da bosta šla na sprehod. Deklica se je z veseljem odzvala vabilu.
— Kaj pravite, — je razigrano vprašala Muzarda — ali nisem pridna? Kakor vidite, sem prišla.
— O, vi ste zelo pridni — je odvrnil blagajnik nekoliko raztreseno.
(Konec sledi.)
slediti organizacijam in zato je ostalo — šibko.
Zato so počasi začeli zniževati mezde delavcem v tekstilni industriji. Poglejmo nekaj let nazaj, kakšni so bili zaslužki takrat in kakšni so sedaj. Pred leti je navaden delavec zaslužil na 14 dni 600 D in sedaj zasluži isti delavec pri isti ali večji produkciji le še samo povprečno 340 Din na 14 dni.
Posebno v zadnjem času se je ta taktika zelo opažala. Letos julija so ponovno postavili nov sistem, pri katerem so tudi znatno znižali delavske mezde. Tokrat delavstvo ni moglo prenesti udarca, katerega mu je zadal tuj kapital. Mi delavci smo se sedaj že bolje zavedali, kje imamo iskati oporo. Vedeli smo, da strokovne organizacije že skoraj eno leto pripravljajo materijal za kolektivno pogodbe tekstilnih delavcev Dravske banovine. Ta kolektivna pogodba se je sestavila po vzorcih češke in italijanske kolektivne pogodbe. Ko je bila kolektivna pogodba sestavljena, se je takoj poslala na banovino in vsem tekstilnim podjetjem v naši banovini z željo, da bi se čimprej vršila razprava o njej. Delavstvo je kolektivno pogodbo z velikim navdušenjem sprejelo in nestrpno čakalo, kedaj bo banska uprava sklicala prvo anketo, katere se morajo udeležiti vsa tekstilna podjetja in pa delavski zaupniki.
Banska uprava je sklicala enketo 14. 8. t. 1. Na to anketo so bili klicani vsi merodajni činitelji izmed delodajalcev in delojemalcev. Na tej anketi se ni sklenilo nič konkretnega, pač pa se je doznalo, da delodajalci ne mislijo nič resnega in da celo stvar hočejo zavleči bolj na zimo. A to se jim ni posrečilo, ker je oblast odločno posegla vmes in zahtevala, da se morajo pogajanja vršiti že meseca avgusta. Podjetniki so bili primorani na to pristati, čeprav neradi. S to anketo smo pa mi kranjski delavci tudi započeli svojo borbo. Takoj po tej anketi je centralni tarifni odbor sklenil, da priredi po vseh večjih tekstilnih centrih velike shode, na katerih naj se delavstvo obvesti o pogajanjih za kolektivno pogodbo. Tekstilna podjetja so se tudi začela takoj mrzlično pripravljati na nekaj, kar nam je bilo tako blizu. Prvi tak informativni shod se je vršil v Kranju 19. 8. 1936 v »Stari pošti«. Vsi govorniki zaporedoma so podčrtavali upravičene zahteve, katere je delavstvo po dolgih letih izkoriščanja postavilo. Na tem shodu je delavstvo zahtevalo, da morajo delodajalci takoj pristopiti k konkretnim pogajanjem. Sestavila se je resolucija, katera se je poslala vsem podjetjem v Kranju. Resolucijo so sprejeli 20. 8. t. 1., ob desetih dopoldne. Podjetja pa niso na to resolucijo nič odgovorila.
Istega dne so ob tri četrt na dve zapiskale sirene v znak, da se mora delo v kranjskih tekstilnih podjetjih ustaviti, in v najkrajšem času so vse tovarne nehale obratovati. Šlo je vse po nekem točnem načrtu.
n.
Znašli smo se kar naenkrat v stavki in kaj sedaj početi? Kmalu so se začeli glasovi: hitro zasesti telefon in pisarniške prostore. Takoj na to so se pobrali vsi ključi od skladišč in sploh od vseh vrat.
V	prvih dveh urah je bila dosežena popolna zasedba tovarne. Zatem so se takoj začeli grupirati stavkovni odbori, do tedaj je vladala seveda popolna anarhija. Prve dni ti stavkovni odbori niso mogli vršiti svoje naloge, ker jih nihče ni poslušal, zato so se kar naprej izmenjavali.
Banska uprava je takoj sklicala pogajanja, katera naj se vršijo v Kranju 21. 8. t. 1. Teh pogajanj so se udeležili: zastopnik banske uprave g. inž. Gorjanec, od Zveze industrijcev dr. Golja in kranjski podjetniki. Delavstvo so zastopale organizacije vseh treh smeri in delavski zaupniki. Po večurni debati je prišlo do sporazuma obojestransko. Sprejete so bile vse točke, ki jih je delavstvo zahtevalo, in tudi to, da se radi stavke noben delavec ne bo odpustil. Delavski obratni zaupniki so šli takoj sporočiti delavstvu, da so zahteve v celoti sprejete. Delavstvo je to z navdušenjem vzelo na znanje. Delavski zaupniki so potem delavstvo povabili na velik shod, kateri naj se vrši pri »Stari pošti«. Delavstvo se je hotelo odzvati tudi temu pozivu in je bilo pripravljeno zapustiti takoj tovarniške prostore. Sedaj so se pojavili tisti voditelji, katerim ni cilj dobrobit delavstva, ampak hočejo izvabiti vsako krušno borbo v zgolj politične namene. V tem trenutku pa je prišla njihova ura, na katero so že dolga leta težko čakali. Nastopili so ljudje, kateri so se prikazali delavstvu kot edini odrešeniki proletarijata. Med delavstvo so zasejali nezaupanje v obratne zaupnike, strokovne tajnike pa so obdolžili pro-
daje delavstva. Zato se jih ne sme poslušati, pod nobenim pogojem delavstvo ne sme zapustiti tovarn toliko časa, dokler se kolektivna pogodba v celoti ne podpiše.
Delavstvo jim je sledilo in se ni hotelo odzvati strokovnim organizacijam. Postalo je splošno geslo: Prej ne zapustimo tovarn, dokler nam ne podpišejo kolektivne pogodbe v celoti. — Sedaj se je pokazalo, da organizacije še nimajo načelno pridobljenega delavstva. Temni elementi So navajali vso vodo na svoj mlin. Po njihovih računih ni bilo to, da bi se štrajk končal že tekom 36 ur. V interesu teh je bilo, da se štrajk zavleče čim dalje časa, in to se jim je tudi žalibog posrečilo. — Štrajk se je lepo nemoteno nadaljeval. Delavstvo je živelo v prepričanju, da so rešili vso akcijo ti krivi preroki. Niso se zavedali, da so postali žrtev komunizma.
V	nadaljnih dneh se je začel pravi teater, eksponirali so se najrazličnejši ljudje na shodih, katere so prirejali vsak dan dvakrat. Na teh zborih se je oznanjevalo o izbruhih novih stavk. Bolj na tihem so že šušljali, da ako ne podpišejo 29. 8. 1.1. v celoti kolektivne pogodbe, bo stopila cela Dravska banovina v štrajk. Ce še ne bo dosti, bo stopila v stavko tudi Hrvaška in vse to vsled solidarnosti do kranjskega delavstva. Seveda vse to resnici ne odgovarja. Prišel sem v stik z mariborskim delavskim zaupnikom, izjavil je sledeče: Mariborsko delavstvo ni niti najmanj vedelo za stavko in je tudi ni želelo. Pač pa so za to vedeli razni skrajno levičarski elementi in kakšni podjetniki. Kakor so se naprej izjavili, je bila ta stavka le zgolj političnega značaja, ki so jo vpri-zorili komunisti in nacionalisti. Ko bomo pregledovali položaj naprej, bomo prišli do dejstev.
Približevali smo se vedno bolj 28. 8. temu dnevu, ki je bil za vse tekstilne delavce velike važnosti in zgodovinskega pomena. Za ta dan je banska uprava sklicala pogajanja. Delavstvo je poslalo svoje delegate na pogajanja z nado, da bo sedaj prišlo do konkretnih pogajanj. A žal se je naredilo obratno. Konferenca, ki jo je sklicala banska uprava, se je vršila na mestnem magistratu. Otvoril jo je sam g. ban in je imel tudi daljši referat. Iz referata g. bana se je jasno raz-videlo, kako globoko pojmuje socialno vprašanje. S tem se je postavil popolnoma na stališče delavcev. Ko je g. ban podal svoj referat, se je odstranil. Zatem je g. inž. Gorjanec prevzel vodstvo pogajanj. Potek pogajanj ne bom opisoval, ker to ni moj namen. Toliko bom pa omenil, kaj se je izjavil na tej konferenci tajnik Zveze industrijcev g. dr. Golja. Zelo hudo je ožigosal dogodke v Kranju. Na tej konferenci so delodajalci dali ultimat, da ne gredo prej h konkretnim pogajanjem, dokler delavstvo ne zapusti zasedenih objektov in se s tem prizna zasebna lastnina, ki je po državni ustavi in po zakonu dovoljena. S tem se je situacija precej zaostrila, le po velikem posredovanju g. bana se je položaj nekoliko zboljšal in so se pogajanja v ožjem krogu zopet nadaljevala.
Na ta delodajalski ultimat je delavstvo odgovorilo, da se naj prej podpiše v celoti kolektivna pogodba, potem se bodo šele zapustili zasedeni prostori, preje pa nikakor ne. Atmosfera je postajala vedno težja. Prišlo je tako daleč, da so se podjetja obrnila na lastna poslaništva, katera naj intervenirajo pri predsedniku vlade, da se zaščiti njihova zasebna lastnina.
Angleško in češko poslaništvo je napravilo hud pritisk na oblast, zato je bila
ta primorana, da je izdala uredbo o štraj-ku. Ban, kot vrhovni čuvar zakona v Dravski banovini je bil primoran izdati uredbo. S to uredbo se je položaj delavstva spremenil, čeprav se delavstvo tega ni zavedlo. Ne poklicano vodstvo stavkajočih se ni hotelo zavedati resnosti položaja.
Vodstva strokovnih organizacij so se dobro zavedala, da se stavka nahaja v nezakonitem stanju. Zavedala so se dobro, da bo treba način stavke spremeniti tako, da se bo stavkalo zunaj tovarne.
Centralni tarifni odbor je zato sklical anketo za vso Gorenjsko. Vršila se je v Kranju 3. septembra t. 1. Ankete se je udeležilo 60 delavskih zaupnikov poleg teh pa so bili navzoči še zastopnik Delavske zbornice g. Uratnik Filip, oblast pa je zastopal okrajni podnačelnik. Na tej anketi se je razmotrivalo, kako bi se odstranile vse tiste špice, ki pogajanja tako ovirajo. Sestavila se je resolucija, katero so objavili naslednji dan časopisi. Bilo je zopet dejstvo, da vse to, kar so sklenili delavski obratni zaupniki sporazumno s centralnim tarifnim odborom, delavstvo ni hotelo sprejeti. Samo po sebi razumljivo, da je bilo to nezaupanje delavstva le sad podtalnih elementov. Končno je še oblast sama poskusila, da bi pripravila delavstvo do tega, da bi zapustilo zasedene prostore mirnim potom, da bi ne bilo treba rabiti sile. Oblast je tudi dala garancijo, da ne bo smel v tovarne nobeden stavkokaz in aa tovarne ne bodo smele tonko časa obratovati, dokler se ne podpiše kolektivna pogodba. Vsa ta prigovarjanja in obljube oblasti niso nič pomagale. Vpričo teh dejstev je bil centralni tarifni odbor primoran, da skliče ponovno anketo delavskih zaupnikov, ta anketa se je vršila dne 10. septembra t. 1. v Ljubljani. Navzoč je bil tudi zastopnik Delavske zbornice g. Uratnik Filip. Po dveurni konferenci se je enoglasno sklenilo, da se bo sedaj naprej stavkalo zunaj tovarne, zaradi tega naj delavstvo izprazni tovarne. Istočasno pa se je poslala g. banu resolucija, ter se ga je obenem zaprosilo, da naj sprejme deputacijo delavcev. Gospod ban je takoj sprejel to deputacijo, s katero se je dolgo časa raz-govarjal. Delavska deputacija je prosila gosp. bana naj upliva na podjetja, da po izpraznitvi tovaren ne bodo začela z delom in iskala stavkokazov, da upliva nato, da sklenejo vsa tekstilna podjetja kolektivno pogodbo za vse tekstilno delavstvo. Gospod ban je na te prošnje zelo povoljno odgovoril. Izjavil je, da so delodajalci pripravljeni pristopiti v pogajanja za kolektivno pogodbo v ponedeljek in da imajo zato vse pripravljeno, samo pod pogojem, da se izpraznijo tovarne. Delodajalci so garantirali gospodu banu, da se v tovarno ne bo puščalo stavkokazov, da ne bodo izvažali blaga in da se glede stavke ne bo nihče preganjal. G. ban je vse to garantiral s svojo avtoriteto. Izjavil je, da ako bodo delodajalci prelomili dano besedo, bo proti njim postopal z vso strogostjo, in da delavstvo radi kršenja obljube lahko ponovno zasede tovarne. Delavska deputacija je imela pri g. banu popolen uspeh.
S takimi garancijami g. bana so prišli delavski zaupniki med delavstvo v tovarne. Od raznih agentov preparirano delavstvo teh garancij ni hotelo sprejeti, temveč se je vprek kritiziralo, da to vse skupaj nič ne pomeni, da je to le trik, s katerim bi radi pripravili delavstvo do tega, da zapusti tovarne in tako bi nikdar ne prišlo do kolektivne pogodbe.
(Konec sledi.)
Slika na ulici sovjetskega mesta.
Tujec vpraša v sovjetski Rusiji: »Vi se igrate vojake?«
»Ne! Mi smo protimilitaristi in se igramo samo streljanje na smrt obsojenih.«
Viničarski vestnik.
Viničarjem boljša stanovanja! »Delavska fronta« je že poročala o bedi viničarskega stanu in o težkočah, ki jih ima prestajati ubogi kmečki viničar. Ce vzamemo n. pr. viničarska stanovanja po Slov. goricah, predvsem v kmečkih vini-čarijah, vidimo največjo bedo, ki si je niti predstavljati ne moremo. Koče, kjer viničarji stanujejo, so od kmetov povečini popolnoma zapuščene in zanemarjene, črne stene so razrite, slamnata streha luknjasta tako, da teče voda v stanovanja. Mesto šip na oknih, imajo lepenko ali stare cunje. Tla so razkopana kot na cesti, smrdijo po otroški vodi in blatu, pa katerem se valjajo po cele dneve v stanovanju zaprti viničarski otroci, živino morajo ponekod celo viničarji imeti v hišah ko nastopi zima, ker so hlevi razdrti in se nihče za popravilo ne briga. Kmečki hlevi ponekod lepše izgledajo kot viničarska nehigijenična stanovanja, kjer si otroci in tudi starši lahko nalezejo raznih bolezni na posledicah slabega zraka in smradu, v katerem morajo stalno bivati v zimskih dneh. Glede skrajno slabih stanovanj, bi se naj prizadeti viničarji združevali v svoji organizaciji, potom katere bi naj zahtevali higijenično zdrava stanovanja, ki se ne smejo razlikovati od kmeta, ker tudi viničarjem je potrebno zdravje za izvrševanje službe.
Ali sile naročnik »Delavske fronte
Balkanske igre. Teden dni so se vršile v Atenah letošnje »Balkanske igre«, pri katerih tekmujejo vsako leto lahkoatletske reprezentance Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Letošnjih iger se je udeležila naša država z oslabljenim moštvom, ki je bilo v zadnjem hipu sestavljeno. Posledica tega so tudi tako slabi rezultati, kakor jih ni naša reprezentanca še nikoli pokazala. Dočim smo se na dosedanjih balkanskih igrah borili z Grki vsakokrat zelo tesno za zmago, ki se je vedno odločala šele v zadnjem trenutku s pičlo razliko točk, so nas letos pustili Grki daleč za seboj ter smo morali napenjati vse sile, da nas ne prekosijo celo Ru-muni. Letošnje Balkanske igre so podale dokaz, da na dosedanji način naš lahkoatletski šport ne more več naprej in da je potreba energičnih ukrepov, da ga spravimo v pravilen tir. Klic po izpremembi v vodstvu Lahkoatletske zveze tedaj le ni bil brez pomena in je imelo ministrstvo za telesno vzgojo popolnoma prav, če je zahtevalo volitve novega odbora. Skupni rezultat balkanskih iger je: Grčija 102 točki, Jugoslavija 51, Rumunija 46, Turčija 22 in Bolgarija 5.
Pohorski tek. Vsako leto prireja SK Maraton na Pohorju ob zaključku lahkoatletske in pričetku zimskošportne sezone gozdni tek, ki se je letos vršil preteklo nedeljo. Imel je letos značaj majhnega jubileja in sicer je bil to že peti tek. Na progi od Ruške koče do Pohorskega doma, ki meri 5 km, je startalo 20 tekačev lahkoatletov in zimskih športnikov. Tekma se je končala s krasno zmago SK Maratona, ki si je priboril vse tri razpisane pokale. Tek se je klasificiral v treh skupinah in sicer za zmagovalno moštvo, za najboljšega lahkoatleta in najboljšega zimskega športnika. Maraton je zmagal v vseh treh klasifikacijah. Zmagovalno moštvo so tvorili Maratonci Štefančič, Štrucl in Hoš, kot najboljši lahkoatlet se je plasiral Štefančič, ki je pretekel progo v 15:24 ter premagal velikega favorita Kanglerja (železničar), kot najboljši zimski športnik pa je dosegel prvo mesto Hoš.
Nogometne novice. Preteklo nedeljo so se po celi državi vršile nogometne tekme za fond Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je namenjen poškodovanim igralcem. Zaradi tega so odpadle vse prvenstvene tekme, za katere bi bilo mnogo več zanimanja, kakor za te športne prireditve. Senzacija je bila v Ljubljani igra Ljubljane proti Hermesu, ki se je končala neodločeno 1:1. Res, da je Ljubljana nastopila z drugo garnituro, Hermežani pa so poslali v ogenj svoje najboljše moštvo. Druga senzacija je bila istotam zmaga reprezentance II. razreda nad moštvom I. razreda 5:3. V Mariboru sta nastopili dve kombinirani moštvi A—B, sestavljeni iz najboljših igralcev vseh klubov, ki sta pa igrali neodločeno 5:5. V Celju je SK Celje premagalo Jugoslavijo 6:0, Olimp pa Atletike 5:3. V Belgradu: BSK—Jedinstvo 4:3, Jugoslavija—BASK 4:3, v Zagrebu Gradjanski—Concordia 4:0. Mednarodne tekme: Madjarska—Rumunija 2:1, Danska— Poljska 2:1.
Olimpijski dan. Na podlagi odredbe ministrstva za telesno vzgojo se bo praznoval odslej vsako leto 1. november kot olimpijski dan. Ta dan se bodo vršile po celi državi športne prireditve v korist olimpijskega fonda in za propagando olimpijske misli.
Juniorski gozdni tek priredi SK Maraton prihodnjo nedeljo 11. t. m. v okolici Treh ribnikov. Zbor vseh tekmovalcev ob 14. na Livadi ter nato odhod na start.
Katastrofa našega tenisa v Pragi. Naša teniška reprezentanca je nastopila proti češki v Pragi. Na podlagi dosedanjih lepih rezultatov smo pričakovali zmago našega moštva, v katerem so bili znani naši prvaki Punčec, Palada in Mitič, pri tekmah so pa vsi naši igralci zatajili ter smo izgubili z izredno visoko razliko 6:0. Zaradi tega rezultata smo tudi odpovedali mednarodno teniško tekmo s Poljsko.
Iz uprave:
Vse, ki so prejeli v tej številki »Del. fronte« položnice, prosimo, da nakažejo naročnino. One pa, ki so že prejeli položnice, a še niso naročnine nakazali, obveščamo, da jim bomo list ustavili, ako se pismeno ne oglasijo, da trenutno res ne morejo poravnati in obenem prosijo, da počakamo do gotovega časa. Tudi onim, ki so dobivali po več izvodov za kolportažo, bomo ustavili, če nam poslanih obračunskih listekov in položnic niso poravnali. So ljudje ,ki namenoma hočejo škodovati našemu listu, misleč, da ga bodo uničili. Pravijo: če dobiš .ta časopis, dobro, ne vračaj ga, naročnine pa tudi ne plačaj. Poznamo te ljudi, sami si pišejo sodbo. — Knjižica, ki je pravkar izšla »Krščanska strokovna organizacija«, o kateri je »Del. fronta« v zadnji številki že pisala, se dobi tudi v naši upravi, Maribor, Koroška cesta 1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).