Celje - skladišče D-Per
III 5/1989
SRJINJSKI ■OBČIN
Leto XII Številka 12 December 1989
Srečno, 4|§|* ampak res srečno 1990
»Alea iacta est!« ali »Kocka je padla!« je vzkliknil Cezar ter prekoračil reko Rubikon z vojsko, s tem pa kršil zakon, ki je določal, da mora vsak vojskovodja, ko pride do reke Rubikon, to je preden vstopi v Rim, razpustiti vojsko. S tem se je takrat začela državljanska vojna. Pri nas je kocka padla že davno in že večkrat. Dachauski procesi, cestna afera, nehumani eksperimenti v šolstvu in drugih področjih življenja, pa ljubljanski proces, mitin-gaška križarska vojna, proces proti Azemu Vllasiju, napovedani miting resnice v Ljubljani, njegova prepoved, srbska blokada in kaj jaz vem kaj še (oz. kaj še bo). Zgoraj ugotovljeno pravzaprav pomeni, da postaja federalna skupnost Jugoslavija Alicina dežela sedmih čudes, nepredvidljiva bodočnost, posebne vrste igra na srečo.
Vse je odvisno od tega, kako dolgo bomo lahko plačevali padanje kocke in njeno večno obračanje na eno samo piko.
Pred nami je novo leto. Kaj nam bo prineslo? Kakšne volitve? Kakšno federacijo? Kakšno sožitje? Kakšno socialo? Stari ljudje znajo povedati, da pravzaprav vse to ni važno, da bo le mir v naši deželi. In prav imajo. Naučimo se predvsem ljubiti to našo majhno deželo tega našega po številu majhnega naroda ter spoštovati mir. Zato v naslovu poudarjeno in zaželjeno res srečno 1990.
Naj bosta ta podoba brezskrbno in pravljično spečega otroka ter verzi pesnika Simona Gregorčiča smisel voščilnice, ki jo ob novem letu vsem občankam in občanom naslavlja ZSMS Žalec.
G.V.
»Njo le bom ves čas življšnja ljubil iz sreà globin:
Ljuba moja je — Slovenija,
Jaz pa Slave zvést sem sin!«
(S. Gregorčič: Eno dévo le bom ljubil; Poezije)
Že na 10. kongresu ZKS smo se komunisti v naši republiki vprašali, ali je to, kar živimo, sploh še socializem.
Živimo namreč življenje v kate-rem/se nenehno soočamo s krizo, z razvojnim zaostajanjem, z gospodarsko neučinkovitostjo, z nezadovoljstvom ljudi in podob-
nim.
Komunisti v Sloveniji smo sprejeli izziv krize. Naš odgovor pa je zapisan v programskem dokumentu za 11. kongres ZKS, ki nosi naslov »Za evropsko kakovost življenja«.
Programski dokument je namenjen tako članom ZKS, kakor tudi nečlanom. Člani morajo v celoti izraziti svoj odnos do njega. Jasno morajo povedati, ali in koliko dokument izraža politično usmeritev, kakršna je tudi v njihovi zavesti, v spoznanjih, v politični misli. Nedvoumno morajo tudi povedati, ali se lahko s tem programom poistovetijo. V njem se bodo ali pa tudi ne prepoznali v političnem, miselnem in akcijskem smislu kot nosilci nastajanja novih odnosov pri nas in tudi širše. Če to ne bomo storili, bo ta program le mrtva črka na papirju, morda res lepo napisana, a vendarle mrtva.
Program je odraz neprijazne resničnosti našega življenja in zato ponuja podobo prihodnosti Slovenije in Jugoslavije. Kljub marsikaterim spremembam pa komunisti, tudi v bodoče, ostajamo zvesti nekaterim osnovnim vrednotam našega gibanja, in sicer:
socializmu, samoupravljanju, nacionalni enakopravnosti.
Svojo politiko pa že zastavljamo za uveljavljanje:
demokracije, človekovih pravic in svoboščin, pluralizma lastnin, enakopravnosti ljudi v delovnem procesu in pri delitvi, ohranjanju narave in okolja, enakopravnosti in enakovrednosti spolov in družbenih manjšin, pravne države, drugih vrednot.
Da bi vse to zmogli, se spreminjamo tudi sami. Razmere doma in v svetu terjajo od nas novih pogledov, razlag in dejanj. Pri tem pa ostaja Čebinski manifest tisti temelj, ki nas zavezuje in opredeljuje pri našem delu.
Procesi razvijanja socializma
po meri človeka so se začeli že pred leti, še pred 10. kongresom ZKS. Takrat so se porodila prva spoznanja, da je nujna naša ločitev od države in osvoboditev države od partijske identitete. To so začetki razmišljanj o pravni državi. Kontinuiteto teh procesov predstavlja tudi konferenca ZKS.
Zdaj si kot smoter zastavljamo evropsko kakovost življenja. Pri tem se ne sprašujemo več, ali je to, kar živimo, socializem, ampak se sprašujemo, kakšen bo svet v bodoče. Ali bo še razdeljen na svet kapitalizma in na svet socializma ali ne. Ali bo morda nastala nova civilizacijska ureditev, ki bo iz socialistične misli prevzela njeno humanistično in osvobodilno idejo in ekonomsko demokracijo, ki bo upoštevala le svet brez izkoriščanja in zatiranja ljudi in narodov in kjer bodo temelji sveta in odnosov med ljudmi DELO, USTVARJALNOST IN ENAKOPRAVNOST.
Tako bo upoštevana družbena narava proizvodnje, večja po-družbljenost sodobnih proizvajalnih sredstev, večja povezanost in soodvisnost sveta, ljudi, narodov in držav. V večji meri bo varovan mir in močnejša obramba proti vsemu, s čemer človek vse bolj ogroža sebe in svoj planet. Še bolj kot sedaj bo spoštovana potreba po svobodnem pretoku blaga, storitev, ljudi in idej.
Ta dokument naj ne bo le programski dokument, temveč tudi program za novo politično legitimacijo na volitvah. Svojo legitimnost želimo preizkusiti, ne zato, ker mislimo, da je nimamo, ampak zato, da bi to legitimnost potrdili demokratično, na volitvah. Kakšne pa te volitve naj bodo, smo zapisali v programskem dokumentu.
Kakšna bo bodoča Jugoslavija?
V dokumentu smo zapisali tudi naše gledanje na to, kako iz krize in kako v bodoče živeti v Jugoslaviji. DO kongresa ZKJ moramo doseči, da bo ZKJ vzpostavila mehanizme za demokratično preseganje razlik. ZKJ se mora pripraviti na to, da bo znala živeti z razlikami, kjer pač bodo ostale.
Dokument naj bi se dograjeval vse do kongresa pa tudi na kon-
gresu samem. Tako oblikovan naj bi predstavljal podlago za delo v bodoče. S takšnim programom pa želimo sodelovati tudi pri ustvarjanju novega programa ZKJ.
Program »Za evropsko kakovost življenja« ponujamo partijski in širši javnosti kot zamenjavo za boj proti meščanski desnici, proti kontrarevoluciji in separatizmu.
Glede na to, da Slovenci mejimo z gospodarsko uspešnima Avstrijo in Italijo, hitreje in bolj jasno zaznavamo, da je nujno takojšnje slovo od realnega socializma. Zato smo namesto ljudske demokracije že na konferenci ZKS ponudili demokracijo za socializem po meri človeka. Naša sedanja odločitev za »Evropo zdaj« pa je še korak naprej.
Pri tem ne gre za naš fizični vstop v Evropo, ampak predvsem za to, da pričnemo po evropskih merilih delati in živeti. Takšna merila in cilji pa pomenijo tudi večjo odprtost za pozitivne in napredne izkušnje najboljših držav Evrope in celotnega sveta.
V	dokumentu ne upoštevamo le visokih ciljev in vrednot. Zavedamo se, da je odločilni prostor potreben danes in tukaj in da je povezan z dvigom učinkovitosti gospodarjenja in s skrbjo za razvoj, ki bo prijazen do ljudi in narave.
V	ospredju so spremembe, reforme, družbena prenova in preobrazba lastne organizacije. Ob svobodi, enakopravnosti, pravičnosti, poštenosti in humanem in zdravem okolju pa ne pozabljamo tudi na druge vrednote, kot so
delo, ustvarjalnost, odgovornost in solidarnost. Ne pozabljamo tudi na prvine, kot so, na primer, socializem, samoupravljanje, federalizem, neuvrščenost, torej prvine, ki zdržijo tudi kritično presojo mednarodnih razsežnosti.
Nekatere klasične teme so zamenjale nove, kot — na primer — ekologija, pluralizem lastnin, politična konkurenca, preizkušnja legitimnosti na vsakokratnih volitvah, ohranjanje različnosti in enakovrednosti vsakršnih manjšin, vprašanj žensk, rekreacije in podobno.
Komunisti v Sloveniji bomo v politično pluralni slovenski družbi in znotraj ZKJ zastavili vse svoje sposobnosti, moči in vpliv za uresničitev tega programa. Pri tem pa družbi svojih odločitev ne bomo več vsiljevali. Zato družbi pač ponujamo usmeritve, za katere bomo prejeli toliko podpore, kolikor nam bo ta družba zaupala. Vse to pa bo izraženo v volilnih rezultatih.
Z lastno vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko prenovo postaja ZK Slovenije stranka družbene prenove. Postaja spodbujevalka in nosilka demokratičnih družbenih sprememb, prepričana, da je demokratični socializem Slovencem ter drugim narodom in naro-dostim v Jugoslaviji po meri.
K ustvarjanju pogojev in uvelja-njanju politike pa poleg svojih članov vabi tudi ostale.
P. S.: O posameznih vsebinskih sklopih programskega dokumenta pa bomo kaj več napisali v naslednji številki Savinjskega občana.	Božo Andoljšek
Priznanja oboroženih sil
Na priložnostni svečanosti so za dan oboroženih sil podelili priznanja, prejeli pa so jih: Mladen Melanšek (priznanje republiškega sekretarja za LO), Peter Knapič (zlati znak občine), Janja Ropaš (srebrni znak občine), rezervni kapetan Borivoj Rijavec (pohvalo komandanta TO Slovenije), rezervni kapetan Ervin Korun, rezervni kapetan Stane Leskovšek, rezervni vodnik Marko Ocvirk, rezervni vojak Bogomil Po-lavder, rezervni vojak Peter Dajčar (vsi pohvalo komandanta TO Zahod-noštajerske pokrajine), rezervni poročnik Peter Helbel, rezervni vojaki Branko Pavlič, Ivan Povše, Darko Šalamon, Šerif Podžič (pohvalo komandanta TO občine Žalec). Za najboljšo enoto teritorialne obrambe Žalec je bila proglašena enota pod poveljstvom rezervnega kapetana Ervina Koruna. Priznanja Občinske konference ZRVS so prejeli krajevna organizacija ZRVS Žalec, rezervni kapetan I. razreda Emil Pižorn, rezervni kapetan Franc Breznikar in vodnik I. razreda Jože Pajk. jk
OB BLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH PRIJETNO PRAZNOVANJE,
V NOVEM LETU 1990 PA USPEHE PRI DELU
IN OSEBNE SREČE
želijo
Skupščina občine Izvršni svet
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Uredništvo Savinjski občan
Poziv ekologov
Zaščitimo smreko in jelko
V času božičnega in prednovoletnega vzdušja vzemite za okraševanje nadomestke smrečic in druge okraske, kjer boste uporabili le vejice teh dreves. Uporabite domišljijo okrasnih predmetov, ki so lahko tudi plod domačega dela.
Omislite si jelko ali smreko iz domačega vrta, ki jo boste lahko vrnili v naravno okolje, ne da bi okrnili domače vzdušje, ki jo da okrašeno drevo v prednovoletnem času.
Ekološka komisija pri OK ZSMS Žalec
Obdarili 5500 otrok_____________________________
Občinska zveza društev prijateljev mladine je tudi letos pripravila pakete za obdaritev otrok ob prihodu dedka Mraza. Tudi letos bodo obdarili okrog 5500 otrok, in sicer od dopolnjenega drugega leta starosti do četrtega razreda osnovne šole. Kot je povedala sekretarka Občinske zveze DPM Žalec Leonida Močivnik, se bodo prireditve po vrtcih, krajevnih skupnostih in šolah pričele tam okrog 25. decembra. Še posebne večdnevne prireditve bodo v marsikateri krajevni skupnosti.
T.T.
complete
tourist
service
Telefon: (063) 714-155

SM
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
Programske seje krajevnih organizacij SZDL


m
■BHHbhHHBI
najpomembnejša naloga
Kot smo v prejšnji številki našega časopisa že napovedali, so konec novembra in v začetku decembra potekale programske seje krajevnih organizacij SZDL. Udeležba na njih je že bila prvo merilo in znamenje, na katere in koliko ljudi lahko socialistična zveza računa pri uresničevanju svojega programa predstavljenega v prejšnji številki. Kaj je raz-pravljalce na teh sejah najbolj motilo?
Najprej sicer nujne, vendar preveč mimo javnosti pripravljene spremembe v organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih upravnih organov. Največ bojazni je bilo izražene v zvezi z nadaljnjim finansiranjem ljubiteljske kulture in telesne kulture — torej področij, kjer smo v preteklih letih dosegli zavidljivo raven. Finansiranje delovanja krajevne samouprave je bil naslednji tak sklop problemov. Dosedanji sistem smo vsi kritizirali ali bili z njim samo delno zadovoljni. Na sejah v preteklih letih smo zahtevali, naj se uredi vsaj finansiranje tajnikov. V predlaganih spremembah v upravnih organih je sedaj predvideno, da bodo tajniki krajevnih skupnosti od 1. 1. 1990 zaposleni »na občini« in tudi prejemali osebne dohodke tam. Razprava v krajevnih organizacijah je pokazala, da je to le delna rešitev. Pojavila so se namreč vprašanja: Kaj pa tiste krajevne skupnosti, ki še nimajo profesionalnih tajnikov, ali to ne pomeni nadaljnje delitve med krajevnimi skupnostmi, ali lahko krajevna skupnost zaposli tajnika samo za 4 ure, in najpomembnejše, »čigav«
bo tak tajnik in kdo mu bo dajal naloge, ga imenoval in razreševal. Na ta in še marsikatera vprašanja bi z večjo mero razumevanja tistih, ki pripravljajo spremembe o organizaciji, lahko odgovorili že na sejah. Skoda, spet smo izpustili priložnost, da bi ljudi o tako pomembnih stvareh vsaj informirali. Strokovnih rešitev tako nihče ni pričakoval.
Zaradi neurejenosti je komunala vedno hvaležna tema za razprave. Predvsem tisti najbolj ogroženi so izpostavili vrsto problemov — prometna ureditev Šempetra, cesta Trbovlje—La-tkova vas in kritično križišče v Vinski gori. Po eni strani se ljudje bojijo prevelikih posegov in prometa, po drugi pa terjajo samo to, kar jim je ta družba dolžna zagotoviti in jim tudi že dolga leta obljublja.
Kdorkoli bo na volitvah 1990 zmagal in dobil oblast, bo vsekakor moral odločno zastaviti akcije tudi za varovanje okolja. Verjetno se še premalo zavedamo, da smo med najbolj ekološko obremenjenimi občinami. Ne pozabimo na Trbovlje, Šoštanj, Celje, ki nas vsi »obdarjajo« z velikimi količinami SOj in ostalih plinov ter prahu. Ne pozabimo na izredno velike količine zaščitnih sredstev v kmetijstvu in vprašljivo strokovnost ali pa površnost pri delu z njimi, popolnoma neurejen promet in količine svinca, ki ga dihamo iz izpušnih plinov. Ne pozabimo nekaterih naših domačih onesnaževalcev, pa komunalne deponije na Ložnici, za katero trdijo, da je med najbolje urejenimi v Sloveniji
(le kakšne so ostale!). Na koncu pa ne pozabimo, da smo še vedno med tistimi »srečnimi občinami«, na katerem ozemlju je predvideno odlagališče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.
Marsikdo je že ali pa še bo očital prej slabo kot množično udeležbo na programskih sejah. Tudi mi bi želeli, da bi se na njih zbralo več ljudi. In prepričani smo, da se jih v bodoče tudi bo. Sicer pa smo v socialistični zvezi že »vzeli
Potem, ko člani Občinske konference SZDL niso imeli pripomb na poročilo o delu preteklih dveh let in o poteku programskih sej krajevnih organizacij, pa je bila razprava o osnutku programa precej bolj živahna. Razpravljalci so menili, da je zastavljen program preobsežen in da ga bo zaradi zahtevnosti težko uresničiti. Prazne obljube pa seveda nikomur ne koristijo. Razprava o tem, ali bo SZDL v bodoče stranka ali družbenopolitična organizacija, ni oblikovala dokončnega predloga, razpravljalci pa so terjali, naj se opredeli za stranko. Precej vprašanj je bilo tudi o tem, kaj bo s posameznimi kolektivnimi članicami, zanje se zavzemajo različne zveze, še posebej pa jih je . zanimalo, kako bo s financiranjem po ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti. Zagotovljeno jim je bilo, da bo dolžnost zago-
tisto lekcijo«, ki pravi, da se s politiko ukvarja okoli 10 % aktivnega prebivalstva, ostali pa so »nepolitični«. Zato ne pričakujemo, da bodo cele vasi ali celice drumo-ma drvele na naše seje. Zato pa so tisti, ki pridejo, zanesljivo nosilci uresničevanja našega programa. Če ga bomo uspešno uresničili, bomo pridobili tudi več ljudi. In tu se potem krog zaključi.
tavljanja sredstev prevzela občinska skupščina s proračunskimi sredstvi. Predstavnica vzgoje in izobraževanja je opozorila na težaven materialni položaj pri vzdrževanju šol, saj letna amortizacija nepremičnin ne zadošča niti za zamenjavo dveh kotlov na osnovni šoli Polzela. Da je ekologija velikega pomena, je bilo slišati tudi tokrat. Delegat iz Žalca je zahteval, da se raziskave in meritve radioaktivnosti v stanovanjih, ki so grajena z elektrofiltersko opeko (trije bloki v Pohlinovi ulici so grajeni iz te opeke), opravijo čim-prej in da se stanovalcem da prava informacija. Sedanja jih je namreč precej zbegala.
jk
ZK kot sodobna levica
KRISTIJAN MARKOVIČ
SZDL stranka ali fronta?
Za boljšo kulturno ponudbo v občini
Pojasnilo na delegatsko vprašanje
Dolgo časa so v različnih krogih potekale razprave, kako popestriti kulturno ponudbo v občini kljub majhnemu obsegu sredstev za te namene. Že pred kadrovsko spremembo v OKS so bili v samoupravnih organih sprejeti določeni sklepi za ureditev razmer (racionalizacija, širša ponudba itd.), konkretne zadolžitve posameznikov pa so bile opredeljene na odboru za svobodno menjavo po 1. juliju 1989. Da so lahko stekli prvi pogovori, kako to urediti v občini Žalec, smo se seznanili z organiziranostjo v sosednjih občinah (predvsem v Velenju).
Omenjeni odbor je imenoval posebno delovno skupino, ki se je sestala štirikrat in obravnavala oceno stanja, na zadnji seji pa pripravila predlog makro organizacije. Znano je, da delujejo v okviru kulturne skupnosti različni izvajalci, ki naj bi se po tem predlogu združili, in sicer: Savinjski občan, Občinska matična knjižnica in ZKO občine Žalec. Tako bi se zmanjšali materialni stroški, možna bi bila tudi skupna uporaba osnovnih sredstev, predvse-sm pa bi se na enem mestu vodila finančna in administrativna dela, združili na bi tudi potrebe po tehničnem kadru. V taki organiziranosti bi bila predvidena samo
ena dodatna zaposlitev, in sicer za vodenja centra, predvsem pa za izvajanje animatorskih nalog tudi v smislu tržnega gospodarjenja (sponzorstvo itd.). Ob tem pa še vedno ostaja trajna in prednostna naloga doseči standarde in normative v Občinski matični knjižnici.
Prvo fazo prehoda v novo organiziranost izvajalcev pa nalaga ustavni zakon, ki v okviru OKS opredeljuje po 1. 1.1990 samo en organ.
V zvezi s tem so samoupravni organi občinske kulturne skupnosti sprejeli predlog, da se odbor za tisk in založništvo začasno prenese k Občinski matični knjižnici, ostali odbori izvajalcev pa v ZKO občine Žalec.
Predlog makro organizacije je pripravljen za javno razpravo, v katero se bodo vključili izvajalci programov in ostali pristojni dejavniki v občini. V prvih mesecih leta 1990 bodo izšli tudi sistemski zakoni za posamezna področja, takrat pa bo možno te zadeve doreči in urediti racionalno v skupnem interesu.
Danica
Dolinšek
Ob dnevu JLA
Potrebujemo akcijski program
Ob dobrem delu rezultati ne izostanejo
Za nami je praznik 22. december, ki ga praznujejo oborožene sile Jugoslavije v spomin na zgodovinsko noč v mestecu Rudu leta 1941, ko je bila formirana I. proletarska brigada. To pa je tudi čas proslav, podelitev vojaških, državnih in drugih odlikovanj, pohval in priznanj, ki odražajo delo in ustvarjalnost na tem področju. Mi pa smo to priložnost izbrali za oceno dela Teritorialne obrambe v občini Žalec, ki sodi po uspešnosti v sam vrh Teritorialne obrambe v Za-hodnoštajerski pokrajini pa tudi v Sloveniji.
Zato to oceno smo naprosili komandanta TO občine Žalec Adija Vidmajerja, ki nam je povedal, da se je TO v občini tudi v tem letu kontinuirano razvijala, skladno z idejnopolitičnimi normativ in doktrinami ter usmeritvami ustreznih organov na ravni federacije, republike in občine.
Njen razvoj pa je v celoti spremljal svet za SLO — DS občine Žalec.
Na vprašanje o splošni realizaciji načrta in izpeljanih nalogah pa nam je povedal.
»Tudi v tem obdobju so krepitvi bojne pripravljenosti namenjali vso pozornost. Uresničevali smo jih na koncepcijskih opredelitvah naše družbe in pri tem upoštevali mesto in vlogo TO v obrambno — zaščitnem sistemu, stopnjo ogrožanja varnosti SFRJ, še zlasti pa realne sedanje družbeno-konomske zmogljivosti naše družbene skupnosti. V ospredju pa so bile tri osrednje naloge, in sicer usposabljanje, opremljanje in vzdrževanje materialno tehničnega stanja. Za vse moram reči, da smo jih uspešno opravljali, ne glede na probleme in krize v naši družbi. Ugotavljamo, da smo uspešno opravili naloge s praktičnimi oblikami usposabljanja in naloge ocenjevanja bojne pripravljenosti enote v organizaciji gla-
vne inšpekcije oboroženih sil. Poudarek je bil dan tudi skrbi za človeka, ki mora biti v svojih nalogah — obveznostih informiran in motiviran pripadnik TO. Lahko tudi rečem, da smo izvajali učinkovitejše in racionalnejše moralno — politično, vojaško strokovno in psihofizično usposabljanje pripadnikov TO. Vsi elementi, ki smo jih med letom vgrajevali v načrte, so se obrestovali z dokaj visokimi ocenami pri usposabljanju enot in štabov ter odrazili v odnosu pripadnikov med sabo in do OŠTO (stalne sestave), krajanov do TO v občini. Vsi ti pokazatelji so pripomogli, da smo dosegli raven, s katere je možno dobro izvajati or-ganzacijsko utrjevanje enot in štabov za TO s poudarkom na krépitvi kakovosti in učinkovitosti vodenja in poveljevanja.«
Tako torej komandant TO Adi Vidmajer, mi pa še dodajmo iskrene čestitke za njihov, sicer že minuli praznik, z željo, da tudi v prihodnje stopajo po poti uspešnosti in ostajajo še naprej naša teritorialna obramba, ki je iz ljudstva za ljudstvo.
D. Naraglav
NAJ PREVLADA RAZUM
Komunisti žalske občine, zbrani na predkongresni seji Občinske konference ZKS Žalec so ocenili trenutne politične razmere v Jugoslaviji in razmišljanja strnili v naslednjo
IZJAVO
Napadi na Slovenijo so tako nizki in žaljivi, da so globoko prizadeli naše nacionalno in človeško dostojanstvo. Ti napadi nam razkrivajo prava ozadja prepovedanega mitinga in potrjujejo pravilnost naše odločitve o njegovi prepovedi, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije kot izraz volje celotnega slovenskega naroda.
Ostro zavračamo vse napade na legitimno izvoljene predstavnike slovenskega političnega vodstva.
Odločno obsojamo tudi grobo vmešavanje politike srbskega vodstva v gospodarske in medrepubliške odnose, ki bo imelo negativne posledice pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme v Jugoslaviji.
Kljub vsemu pa želimo, da prevlada razum in da z ustvarjalnim dialogom in delom ustvarjamo pogoje za evropsko kakovost življenja.
Leto 1989 si bomo mnogi zapomnili kot leto neverjetnih sprememb. Končno smo ugotovili, da v hiši ni vse tako, kot bi moralo biti, pa po instant metodi iščemo rešitev. Ena od posledic iskanja je tudi poplava novih zvez, zvezic, partij, ki so v zelo kratkem času postale pomemben politični akter v družbenem življenju. Kakorkoli se že razlikujejo med sabo, imajo vse vsaj eno skupno točko: na naslednjih volitvah hočejo zmagati. Ali pa si vsaj želijo. Ena od njih je tudi Zveza komunistov. Pa to ni tista stara ZK, ki je kraljevala dolga povojna desetletja! Nosilci nove Zveze komunistov so mladi ljudje, neobremenjeni s preteklostjo, zazrti v prihodnost. Na premici političnih partij lahko Zvezo komunistov opredelimo kot sodobno zmerno levico, ki je samo eden od političnih subjektov, ki se bojejujejo za zaupanje volivcev. Seveda so v ZK potrebne spremembe. In o njih bo verjetno največ govora na kongresu te stranke. O vsem tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali z Jankom Kosom, delegatom iz občine Žalec na vseslovenskem komunističnem kongresu. Najprej smo ga povprašali, kakšne interese bo zastopal.
Kos: Zastopal bom mnenja, želje in zahteve žalskih komunistov. Vse to je težko strniti ih reprezentirati v samo eni razpravi, zato smo vse pripombe, ki so' jih imeli po osnovnih organizacijah o programskem dokumentu in statutu poslali na Centralni komite v obliki pripomb, mnenj, stališč in alternativnih rešitev. Žalski komunisti smo mnenja, da morajo biti nekatera vprašanja odprta, tako da se lahko v programskih dokumentih opredeli tista rešitev, ki ima največjo podporo v celi Sloveniji. Sicer pa smo sedanji programski dokument ZK ocenili kot dober, želimo pa si še akcijski program, ki bi opreracionaliziral izvajanje tega programskega dokumenta. Zavedamo se, da je bilo delovanje partije v preteklosti mlačno in neodločno in to moramo popraviti.«
Verjetno pa ste imeli tudi kaj konkretnih pripomb?
Kos: »Nekaj konkretnih pripomb so imeli delavci s področja vzgoje in izobraževanja, postavljena so bila vprašanja s področja vernosti, kjer po mojem mnenju ne bi smelo priti do omejevanja, saj je vernost posameznikova osebna odločitev. Opozorili smo na previsoko članarino, pogovarjali pa smo se tudi o tem, ali je lahko komunist tudi član neke druge partije. Osebno mislim, da se na dveh stolih hkrati ne da sedeti. Zato se bo treba slej ko prej
opredeliti za eno samo stranko. V prihodnosti moramo sekretarja ZK razbremeniti funkcije vodje obrambnih priprav oz. sekretarja komiteja za SLO in DS,
Razpravljali pa smo tudi o vprašanju delovanja osnovne organizacije v organizacijah združenega dela, kjer je prevladalo mnenje, da osnovna organizacija v OZD ni potrebna. To pa zaradi dveh vzrokov: prvič, ker želimo zmanjšati vpliv politike na gospodarstvo, in drugič, ker želimo izenačiti svoje delovanje z drugimi zvezami in strankami, ki pa v posameznih gospodarskih enotah ne delujejo.«
Kaj pričakujete od kongresa?
Kos: »Pred kratkim sem poslušal zaključke iz kongresa Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Neka tovarišica je rekla: »Na tem kongresu nismo dosegli kaj bistvenega, vendar nisem razočarana, saj kaj več tudi nisem pričakovala.« Sam ne pričakujem bistvenih sprememb, ker gre za nek vmesni čas, ko nam more dozoreti zavest, ko moramo končno sprejeti parlamentarno demokracijo in ko moramo izglasovati volilni zakon, Ki nam bo omogočal delovanje.«
Kakšne so zmožnosti Zveze komunistov na pomladanskih volitvah?
Kos: »Bilo bi logično, da bi rekel, komunisti bodo zmagali. Mislim, da je dobro, če si optimist. Sicer pa imajo komunisti že zaradi svojega sedanjega položaja dovolj velike možnosti za uspeh.«
V svoji politični karieri ste bili tudi profesionalni funkcionar v sedaj bivši ZSMS. Kakšno je vaše gledanje na nove zveze in partije v naši družbi?
Kos: »Tako delovanje pozdravljam in mislim, da je edino pravilno, čeprav sotovariši z juga države menijo, da gre v Sloveniji za konzervativizem, za nedemokratičnost najslabše vrste in za teptanje človekovih pravic. Zame je to
fanatizem in klevetanje. Slovenska politika deluje v pravi smeri in po poti, ki jo je začrtala bivša ZSMS pa tudi Zveza komunistov Slovenije, ki je prva v Jugoslaviji spoznala, da jo totalitarna, nedemokratična, avtoritarna in nazadnjaška politika Zveze komunistov ne vodi nikamor.
Delovanje sedanje, pokongre-sne ZSMS pa je nadaljevanje radikalnih sprememb, ki so se pričele pred tremi, štirimi leti, ko ji je še načeloval Tone Anderlič, sedaj pa se pod vodstvom Školča samo nadaljujejo v slovenski javnosti tudi dobivajo podporo.«
Najin razgovor bi rad izkoristil še za eno vprašanje. Gre za ekološke probleme v občini Žalec.
Kos: »Ekološko vprašanje je problem celotne Slovenije. To je problem, ki smo se ga začeli zavedati prepozno ali pa se ga ni--smo hoteli zavedati, ker skrb za okolje pomeni tudi stroške. Veliko tovarn deluje brez obratnih dovoljenj in brez ekološke zaščite, da pa bi bilo še vse bolj tragikomično, pri nas v proizvodnjo vključujemo programe, ki jih v razvitih deželah, pri tem mislim na Švedsko, Dansko, Nemčijo, opuščajo, ker so predragi. To pa zato, ker v stroške vštejejo tudi ekološki dejavnik, ki pa ga pri nas kar pozabimo. Naj bom konkreten. Na tako majhnem prostoru, kot je Ložnica, kjer živim, obratuje kar nekaj ekološko problematičnih proizvodenj. Tu deluje tovarna Juteks, ki ima največjo proizvodnjo toplih podov v Evropi ali celo v svetu, potem je tu Minerva, tovarna za predelavo plastike, imamo pa tudi javno odlagališče odpadkov, ki je v neposredni bližini stanovanjskega naselja Škafarjev hrib. Potrebno, bi bilo da se ta proizvodnja čimprej ekološko sanira, da se namestijo čistilne naprave in da se prepreči nadaljnje uvajanje ekološko vprašljive proizvodnje. Potrebno bo opraviti ustrezne meritve, ki bi lahko definitivno odgovorile na strah krajanov, da so sestavine, ki jih uporabljajo v Juteksu, karcinogene. Pri javnem odlagališču pa gre za našo upravičeno bojazen, da se na to odlagališče odlagajo tudi industrijski odpadki in razni strupi, pri čemer mislim na ostanke in embalažo pesticidov iz kmetijstva. Če bi inšpekcija delovala po črki zakona, bi morali to odlagališče nemudoma zapreti, ker se z njim ne upravlja skladno s projektom.
Upam, da bo prevladal razum in da bo izvršni svet naše občine čimprej našel najbolj ustrezno špšitev. Brane Lobnikar
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk.
Odgovorni urednik: Janez Kroflič
Vodja dopisništva in tajnica : Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451	1
Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov.
«
Smelo in v prihod	i ponosno, če bo treba tudi trmasto
	ilOSt ' • • Prav‘ direktor Savinjskega magazina
	
Pred tremi desetletji so delavci Savinjskega magazina prvi v Sloveniji odprli samopostrežno trgovino z imenom »SAMOPREHRANA« v Preboldu, sedaj pa so v Ponikvi odstranili še zadnjo pregrado med kupcem in prodajalcem. Krajani Ponikve so tako dobili samopostrežno trgovino, ki so jo že težko čakali, seveda pa si želijo, da bi bila vedno tako založena, kot je bila ob odprtju. Tri desetletja posodabljanja poslovanja pa je tesno povezanih tudi s samo-odrekanjem in močno voljo kolektiva in vodstva Savinjskega magazina.
Razvojna pot Savinjskega magazina je preprežena z mnogimi uspehi, ki so rezultat pravilno načrtovanega razvoja in želje po napredku, težave in padci pa kolektiva nikoli niso iztirili. Slednje je kolektiv znal vedno prebroditi in se danes kljub zaostrenim gospodarskim razmeram s ponosom ozira na prehojeno pot. Savinjski magazin se je razvijal dokaj samorastniško, premišljeno in dinamično, kar se mu danes še kako obrestuje. V posameznih obdobjih so bila kolektivu naložena prevelika bremena, kar so najbolj občutili zaposleni, vendar jim nikdar ni jemalo volje in poleta.
»Pred nami so nove in zelo zahtevne naloge ter načrti, ki nam rišejo strmo pot, težavam pa se
bomo postavili po robu s trdno voljo in odločnostjo, da gremo naprej po ustaljeni poti z geslom: SMELO IN PONOSNO, CE BO TREBA, TUDI TRMASTO V PRIHODNOST, s ciljem za hitrejši razvoj in uspešno poslovanje Savinjskega magazina,« pravi direktor Tone Privošnik.
Z razvojem trgovine v občini je Savinjski magazin najtesneje povezan, bil pa je vedno kovačnica kadrov, ki so se kjerkoli uspešno uveljavljali. Delavci so prepričani, da bo trgovina dobila pravo vlogo v sistemu tržnega gospodarjenja, za katerega se že dolgo časa tudi zavzemajo. Številne samoupra-
vne oblike organiziranja niso temeljile na ekonomski logiki, zato so kolektivu večkrat škodile kot koristile. Kolektiv, ki uspešno opravlja funkcije poslovnega sistema in ki ve, kaj hoče, ima bodočnost.
jk
Padla je zadnja trdnjava klasične postrežbe v Ponikvi
Večina članic že v poslovnem sistemu _________________________________
^ Doslej je zaključena le formalna plat reorganizacije
S podpisom pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Hmezad je zaključen formalni vidik reorganizacije Hmezada, ki bo po novem družba z omejeno odgovornostjo. Konec novembra jo je ustanovilo enajst Hmezadovih članic, med njimi novi, in sicer Trgovsko podjetje Nama in Hranilno-kreditna služba Žalec. V prvi polovici decembra so v Hmezad pristopile še Celjske mesnine, Agrina Žalec in Sadjarstvo Mirosan. Reorganizacijske razprave pa še niso zaključene v Vrtnarstvu Celje, Jati Ljubljana, Minervi Zabukovi-ca in Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica. V Kmetijski zadrugi Savinjska dolina čakajo
še na zakon o zadružništvu in zaradi napovedanega bojkota referenduma, ki ga je napovedala Savinjska Kmečka zveza, referenduma o prenehanju sozda niso niti razpisali. Razpisal in izvedel ga je le TZO Prebold, kjer pa je bil izid negativen.
Na prvi seji skupščine poslovnega sistema so za njenega predsednika izvolili Iva Bračuna, neimenovan pa je še podpresed-nik, za katerega je bil predlagan Vlado Jurančič. Na drugi seji, v prvi polovici decembra, pa so sprejeli ponujen razvid del in nalog in tako bo v novem krovnem podjetju zaposlenih 17 ljudi, predvidenih je pet podpredsednikov, ki pa bodo opravljali še konkretne naloge po področjih. Kdo iz sedanjih skupnih služb Hmeza-
da bo sprejet v novo podjetje, se bo odločalo na seji skupščine v prvi polovici januarja. Sprejemali jih bodo namreč brez obveznosti do starega sistema. Preostanek delavcev bodo deloma razporedili v druge organizacije, vsi, ki ne bodo razporejeni, pa bodo tehnološki višek in bodo imeli le prednostno pravico pri zaposlovanju v Hmezadovih članicah.
Vse članice, ki so podpisale pogodbo, so ustanoviteljice skupnega finančnega podjetja Interne banke. Ta status pa so omogočili tudi Kmetijskima zadrugama Savinjski dolini in Slovenski Bistrici, ki ga bosta imeli najdlje šest mesecev po podpisu, oziroma tri mesece po uskladitvi z novim zakonom o zadružništvu.
MN
Zakaj težave
pri telefoniranju
Avtomatska telefonska centrala Žalec je bila vključena v promet jeseni leta 1985 z instalirano kapaciteto 3000 naročniških številk. Danes je 91-procentno zasedena, žal pa tudi prometno preobremenjena, kar čutijo naročniki pri vzpostavljanju zvez. Težav se DO PTT Celje zaveda, žal pa je njihova premostitev povezana z večjimi investicijskimi vlaganji. Investicijska vlaganja v povečavo prometne propustnosti so ocenjena na 9,4 milijarde dinarjev, od tega 8,4 milijarde za centralo Žalec in milijardo za nadrejeno centralo Šempeter.
Dosedaj so bila opravljena potrebna dela_ v centrali Šempetr, za centralo Žalec pa sta potrebni oprema in tehnična dokumentacija že naročeni in plačani, vendar še oprema ni v celoti dobavljena. Po kompletiranju potrebne opreme, ki jo pričakujemo konec januarja 1990, pa bo potrebno zagotoviti še 3 milijarde dinarjev za izvedbo del v centrali Žalec. Celotna sanacija bo predvidoma končana v aprilu 1990.
Navedena dela ne pomenijo povečanja nazivne kapacitete centrale, pač pa le zagotovitev
V računu ptt storitev za mesec november 1989 smo zaračunali naročnino (šifra 08) za mesec december v znesku, ki je veljal v mesecu novembru (300.000 din oziroma 250.000 din). Ker je ZIS dovolil povečanje cen ptt storitev za december potem, ko so bili računi že natiskani, smo morali natiskati račune PTT, storitev še enkrat, kjer smo naročnikom zaračunali razliko cene telefonske naročnine za mesec december (200.000 din oziroma 150.000 din).
normalnega odvijanja prometa za že vključene naročnike, mogoče pa bo tudi nadaljnje vključevanje naročnikov do nazivne kapacitete, ki je zaradi sedanjega stanja blokirano. Z omenjenim posegom pa se bo povečalo tudi število direktnih priključkov na račun dvoj-niških. To pa pomeni, da bo nekaterim naročnikom tudi potrebno zamenjati klicne številke. Sama izvedba del pa bo opravljena na delujoči centrali, kar pomeni dodatne težave pri vzpostavljanju zvez v času del.
DO PTT Celje si finančno in organizacijsko zelo prizadeva sanirati stanje, od naročnikov pa pričakuje razumevanje in strpnost do zaključka del, od katerih pričakuje obojestransko korist.
Podpis pogodbe o ustanovitvi skupne finančne organizacije Hmezada, univerzalne pravne naslednice Interne banke.
Žalski hotel mešano podjetje
Lastnika sta Hmezad in Fanika Lomovšek
Hmezadova delovna organizacija Golding, nosilec gostinstva in turizma v občini, in Fanika Lomovšek, dosedanja vodja RTC Rogla, sta ustanovila mešano podjetje Hotel Žalec. V mešano podjetje bosta vložila kapital v razmerju 70:30, takšno razmerje pa bo tudi v delitvi dobička.. Se po daljši agoniji tega hotela, gostinstvu in turizmu v Žalcu obetajo boljši časi? Fanika Lomovšek, ki je enajst let uspešno vodila rekreacijski center Rogla, pravi, da je mešano podjetje Hotel
Žalec zanjo nov izziv, ki gotovo daje možnost kreativnosti, strokovnosti in kakovosti. »Zavedam se, da je dobrega gosta možno privabiti le s kakovostno ponudbo, predvsem pa se zavedam, da se moramo gostu približati in ga s pestro ponudbo zvabiti v hotel. Računamo zlasti na goste Savinjske doline in tranzitne turiste pa tudi tujce.
V komerciali mi bo pomagala Slavica Mulavec, ki je že sedaj delala v zunanji trgovini v Kovinotehni. Ponudbo bomo torej prilagajali gostom, dejavnost pa
še precej razširili. Žalec ima dobre pogoje za kongresni turizem, kar so potrdili tudi Gorju-povi dnevi, zanimiva pa je tudi širša turistična ponudba. Pričakujem, da bomo z zainteresiranimi našli skupen jezik in sodelovanje. Mislim pa, da bi za razvoj stacionarnega turizma veliko pridobitev pomenil bazen,« pravi Fanika Lomovšek, mi pa ji želimo kar največ poslovnega uspeha. Upamo tudi, da tokrat ne gre samo za obljube, kot je bilo to v preteklosti.
jk
Zavarovalnica Triglav
Realna vrednost zavarovanja in odškodnin
Če vas bodo obiskali predstavniki zavarovalnice, je prav, da vas pred tem opozorimo, kako pomembno je skleniti pogodbo, ki vam bo ohranila realno vrednost morebitne odškodnine. Namreč ni malo takšnih, ki so stanovanjsko in požarno zavarovanje sklenili brez revalorizacijske stopnje, ko pa so uveljavljali odškodnino, so imeli občutek, da jih je Zavarovalnica Triglav ogoljufala. Zato lahko zavarovanje sklenete tako, da se problemu izognete z revalorizacijsko stopnjo, ki vam ohrani realno vrednost zavarovanja, za kar pa je prispevek seveda tudi višji. Pri takšni obliki zavarovanja obročno odplačevanje seveda ni mogoče, plačati ga je treba v
ei irvi ameni znesku.
»Zaradi visoke inflacije, ki ji ne moremo slediti, se s težavami srečujemo tudi v Zavarovalnici Triglav Celje. Zavarovanje z upoštevanjem mesečne revalorizacijske stopnje pa nam in predvsem zavarovancem zagotavlja realno vrednost premoženja občanov. Pripravljamo spremembe tudi za življenjsko zavarovanje, zavzemamo se za devizno plačlno sredstvo, ki nam ga sedanja zakonodaja še ne dopušča. S tem smo oškodovani-tako Zavarovalnica pa tudi občani,« pravi direktor Franc Mirnik in dodaja, da želi Zavarovalnica Triglav še naprej negovati medsebojno zaupanje in pomoč občanom.	jk
Hudi LB ohranja I vrednost denarja
I
Glede na to, da varčevalcem Ljubljanske banke ni povsem jasen obračun in pripis obresti njihovih hranilnih vlog, žiro in tekočih računov, v Ljubljanski banki pojasnjujejo, da tudi pri njih obračunavajo obresti ob vsaki spremembi glavnice in revalorizacijske stopnje, vendar pa jih banka pripisuje trimesečno. To pomeni, da je znesek, ki ste ga naložili v nekem mesecu, obrestovan po takrat veljavni stopnji, v naslednjem mesecu pa je glavnica povečana za obresti in celoten znesek obrestovan po novi, veljavni stopnji. Sicer se trudijo, da bi prešli na mesečni pripis obresti in bi tako omogočili tudi sproten dvig le-teh, kar bodo storili takoj, ko bo to možno. Zagotavljajo pa, da njihovi varčevalci zaradi takšnega načina obračuna niso prikrajšani za višino obresti, čeprav jih bodo kar kmalu lahko tudi mesečno dvigovali.
Trenutno banka obračunava obresti v višini 76 % od vsakokrat veljavne mesečne revalorizacijske stopnje in ta znaša za pretekli mesec 42,4 %, kar pomeni, da bo banka obračunala obresti po stopnji 32,2 %.
V. Cerovšek
I I
I
L
“1
I
I I I
I
J
Pomoč socialno ogroženim
upokojencem
Društvo upokojencev občine Žalec in OK ZSMS Žalec sta se na decembrskem neformalnem pogovoru dogovorili, da za območje naše občine ustanovijo posebno humanitarno sekcijo, ki bo občasno nudila oblike pomoči najbolj ogroženim skupinam upokojencev naše občine. Gre za okopavanje vrtov, hišna opravila in podobne storitve, ki jih ti posamezniki finšnčno in fizično ne zmorejo več sami. Po svetu obstajajo takšne dobrovoljne oblike pomoči v različnih oblikah in tudi služijo različnim socialno ali zdravstveno ogroženim skupinam ljudi. V takšne organizacije se ponavadi aktivno vključujejo ljudje,
tako da nudijo svojo dobro voljo in pripravljenost nudenja fizične in manuelne pomoči, ali pa se vključujejo v te humanitarne organizacije skupine ljudi, organizacije in posamezniki, ki pomagajo z denarnimi in blagovnimi prispevki.
Društvo upokojencev in ZSMS se bosta v januarju dogovorila za interna pravila delovanja in evidenco ogroženih posameznikov, ki jih bodo registrirali in evidenčno vodili na Društvu upokojencev. S pozivom v naslednjih številkah Savinjskega občana vas bomo pozvali, kako se tudi vi lahko včlanite v naš human projekt ali pa kako drugače pripomorete k reševanju socialne krize, za katero država ne najde več rešitev.
G. V.
Častni predsednik celjske turistične zveze prof. Zoran Vud-ler podeljuje priznanje Zvonetu Štormanu.	f. TAVČAR
Priznanja gostincem
Celjska turistična zveza je v sodelovanju z obrtnimi združenji občin celjskega območja izbrala najboljša zasebna gostišča. V akciji, ki je trajala več kot mesec dni, so ocenili okrog štirideset gostišč. Razglasitev rezultatov je bila v gostišču Zvoneta in Milice Štorman, saj je to gostišče po oceni najboljše pri nas. Med pet najboljših iz celjskega območja se je uvrstilo tudi gostišče Matjaž s Polzele.
0 kolektivnih pogodbah
Občinski svet ZSS Žatec je pred kratkim organiziral zanimivo predavanje o koletivnih pogodbah, področju, ki postaja z novo organiziranostjo delovnih organizacij v podjetja še marsikomu nejasno. Predavanja, ki ga je imel sam avtor kolektivnih pogodb Gregor Miklič iz RS ZSS, so se udeležili predsedniki in sekretarji nekaterih večjih delovnih organizacij v občini. Mariskatere nejasnosti so bile pojasnjene, čeprav je potrebno v isti sapi tudi dodati, da je sedanji dokument o kolektivnih pogodbah samo osnutek in da bo prišlo še do nekaterih sprememb.
D. N.
90 let Zajčeve mame
V Borcu, reviji za zgodovino NOB in ohranjanje revolucionarnih tradicij, je izšlo Spominsko pričevanje Marije Logar, ene od petih sester, ki so vodile znani hotel v Logarski dolini. Sestre so 28. X. 1942 aretirali sovražniki in jih odgnali v Auschwitz. Štiri so se vrnile, Magdalena pa je v taborišču umrla. Hotel so Nemci leta 1944 požgali. Drugi del pričevanja govori o vrnitvi domov, o obnovi doma itd. Opisuje trpljenje po vrnitvi domov, saj še živilskih kart niso dobile, češ, da so obrtnice.
Bila je osumljena, da je sodelovala pri prebegih čez mejo, zaprta v Kočevju. V Spominskem pričevanju navaja, da so k njim prihajali partizani. V prilogi je objavljen unikatni dokument, žal le fragment nekega podrobnega poročila o sodelovanju Logarjevih s partizani. Iz njega je moč razbrati, da je že avgusta 1941 prišla k Logarjevim Pavla Potočnik, ki je prinesla propagandni material in material za zastave. Oktobra 1941 so prevzeli partizani več zabojev streliva, vsak zaboj je tehtal 100 kg. Strelivo je bilo poslano iz Spodnje Savinjske doline, prevzel ga je kmet Rok Suhadolnik, ki ga je pripeljal vse prestrašen, saj so mu sledili nemški vojaki, pred ho-
V posameznih številkah Savinjskega občana smo že opozarjali na naravno dediščino naše doline. Opisali smo jamo Pekel in Kamnito hišo, pa Krvavico in Mrzlico ter graščinski park Šenek na Polzeli. Premalo se zavedamo, da imamo vrsto dvorcev s čudovitimi parki, ki jih Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine uvršča med naravne dediščine. Tudi to je naša kulturna dediščina, a se vse premalo zavedamo, da na kulturi temelji suverenost posameznega naroda, gospodarstvo, politika . . .
Ti parki so, poleg Seneka, na katerega smo že opozorili, še pri Graščini Grmovje, ob dvorcu Novo Celje, graščinski park pri Štro-vseneku na Gomilskem in Žovne-ku.
Graščina Hofrain Grmovje se prvič pojavi v 14. ali 16. st. (različni viri), I. 1546 je sodila k deželnoknežjemu uradu v Žalcu. Graščina, ki je upodobljena na Vi-scherjevem bakrorezu iz leta 1681, je nastala v 16. ali 17. stol. Po letu 1867 je bila pozidana nova stavba, ki je tipičen primer klasične fevdalne arhitekture. Kapela v parku je bila I. 1892 obnovljena v novogotskem slogu. Je pa tipičen primer kapele v neogotskem stilu. Park naj bi se obnovil in ohranil zaradi svojih značilnosti in zaradi kulturnih vidikov. V Inventarju naravne dediščine je park opisan takole: »Park z graščino leži na vzpetini ob cesti Pernovo—Galicija. Najbolj ohranjena sestavina parka je manjši plato ob severozahodni fasadi
' Prejšnji mesec je izšel tretji zvezek Enciklopedije Slovenije, ki govori tudi o Spodnji Savinjski dolini. V njej so tudi naslednja gesla:
FARČNIK, Franc-Krištuš se
je rodil 30. 8. 1899 v Prekopi. Član KPJ je postal leta 1920, delal je v različnih delavskih kulturno-pro-svetnih društvih, v Zvezi rudarskih delavcev Jugoslavije, sodeloval je na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah, novembra 1941 aretiran in 23. 7. 1942 umrl na Borlu za posledicami mučenja.
FLERE, Janvid, rojen 15. 5. 1914 v Letušu. Znan ekonomist. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na področje mednarodnih gospodarskih odnosov in ekonomske politike, napisal večje število zapaženih strokovnih del.
FUNKL, Lojze, rojen 9. 5. 1907 v Ljubljani. Leta 1931 je diplomiral na gozdarskem oddelku Kmetijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu. Zelo zapaženo je bilo njegovo delo na področju gozdarstva. Med drugim je pripomogel k uveljavitvi sodobnega koncepta razvoja gozdarstva.
GOLIČNIK, Janez (1737— 1807). Bil je Župnik v Grižah. Veliko se je ukvarjal s čebelarstvom. Prvi je v slovenščino prevedel knjigo A. Janše Popolnoma pod-vučenje za vse čebelarje (1792). V opombah je pojasnil Janševa
tel v Logarsko dolino. Tudi tu so bili sovražniki. Sestre so jih zamotile, tako da sta lahko Suhadolnik in Logarjev sin varno skrila strelivo v Matkovem kotu.
V decembru 1941 so bili pri njih Jože Letonja—kmet, Franc Gril— Kovač in Pavla Potočnik, kjer so imeli sestanek z Zgornjesavinjča-ni.
Že ti podatki povedo, da so bile sestre Logar povezane s partizani in da so imele zveze s Spodnje Savinjsko dolino. Kot smo že zapisali, so bile sestre oktobra 1942 aretirane. Mogoče je k temu pripomogel Franc Gril, ki so ga sovražniki poleti 1942 ujeli in je v rokah gestapa postal izdajalec. Za njim je zgrmel plaz aretacij širom doline. Aretacija Logarjevih sester je imela močan odmev. O tem priča tudi. »Lagebericht«, pröpagandno glasilo celjskega Heimatbunda od 31. 1. 1943, v katerem je zapisano: »Posebno hitro in temeljito so se za razdirajoče boljševičke ideje vnele štiri (dejansko jih je bilo pet) sestre Logar. Takoj so bile pripravljene delovati za ... namene ... »Osvobodilne fronte«. Okupator je zapisal, da so se našli hudobni jeziki, da so sestre nedolžne, kajti nemogoče je, da bi te pridne in
graščine z ostankom šesterokot-nega manjšega bazena v osi stavbe. Ob bazenu so na vsako stran simetrično sejane platane. S platoja vodijo stopnice na razgledišče, obdano s kamnito ograjo ... Na jugovzhodni strani je ohranjenih več parkovnih dreves večjih dimenzij...« Tako Stopar leta 1982. Kaj pa danes? Vodstvo doma Nine Pokorn je imelo velik posluh za kulturno dediščino. Vzorno je obnovilo staro graščino s tipičnim parketom v stavbi v obliki šahovnice, odkrilo freske s kitajskimi motivi, žal pa ni denarja, da bi se freske popolnoma odkrile in restavrirale. Republiški zavod predlaga, da bi bila potrebna sanacija obstoječega stanja in ureditev območja nekdanjega parka.
Drugi park in graščina je Štrov-senek pri Gomilskem, ki nam je znana še manj kot prej navedeni. Ta se omenja leta 1467 kot lovski dvorec Celjanov. Šmiklavž, vas, kjer stoji, se omenja prvič leta 1480 (bey Sand Nicla). Najstarejše sestavine graščine se morajo datirati pred 17. stol. Po letu 1869 je bila graščina prezidana v angleškem kastelskem slogu. Je dvonadstropna v obliki četverokotnika z notranjim arkadnim stopniščem. Inventar opisuje stanje iz leta 1870.« Park po vzoru krajinskega oblikovnega stila leži približno sto metrov vzhodno od ceste Šmatevž—Gomilsko na robu rečne trase. Sestavljen je iz mreže poti (dovozna pot, polkrožna pot po robu terase ter pot, ki vodi v glavnino parka in se razve-
navodila in opisal svoje izkušnje. Knjiga je bila 40 let edino slov. tiskano vodilo v čebelarstvu.
HABJAN, Vlado (Tabor, 13. 11. 1919), pisatelj. Med drugim je napisal dva romana: Pomlad vnukov, Zrotamora, roman o NOB na Koroškem in o usodi slovenskega naroda. Objavlja tudi zgodovinske razprave, največ v zvezi s Celjskimi grofi.
GALICIJA - UMETNOSTNI SPOMENIKI. Baročna župnijska cerkev sv. Jakoba je bila sezidana med 1772 in 1778 na starejši osnovi; od prejšnje stavbe, verjetno iz 16. st., je ohranjen zvonik na južni strani prezbiterija. Obok prezbiterija je 1779 z rokokojsko ornamentiko in figuralnimi prizori poslikala A. J. Lerchinger, oltarno steno pa 1864 Tomaž Fantoni in J. Brollo. Veliki oltar je delo J. Vurnika ml. iz 1890. Zanimiv je zvon Lienharta Giesserja iz 1565, ki so ga sem prenesli s Sv. Jungr-ti.
GOMILSKO — opisana je lega vasi. Med drugim je zapisano, da so Gomilsko vas s centralnimi funkcijami. Navedeno, da so ob glavni cesti med zaselkom Dra-gopolje in Rezana 1884 odkrili rimsko grobnico iz zač. 1. tisočletja; domnevajo, da je bila na tem območju rimska postaja Ad Me-dias.
GORA OLJKA — UMETNOSTNI SPOMENIK. Romarsko
pobožne ženske imele kakšne zveze z »banditi«. •
Preiskava je dognala, da so bile sestre Logar v najožjih stikih z banditi in da so dobro vedele za njihove namene . . .
Skupaj z duhovniki, ki so se skrivali pri njih, so poslušale inozemske radijske postaje, posebno London, za kar je bila zagrožena kazen do 15 let. Nemci navajajo, da je Elizabeta Logar z duhovniki, med njimi je bil Puncer iz Braslovč, vedela, da bodo partizani napadli graščino Štrovsenek pri Gomilskem. Napad bi lahko preprečili, če bi sovražnikom javili namene partizanov.
Skratka, nacisti v tem propagandnem članku navajajo, da so sestre Logar sodelovale s partizani.
Članek je poln laži, kako bi Logarjeve sestre lahko vedele za napad na Štrovsenek, ki je bil oktobra 1941. Po drugi strani pa potrjuje, da so bile sestre predane Osvobodilni fronti. Se pa ob pričevanju odpira vprašanje: kdo in kakšno strelivo je bilo, ki se je leta 1941 prepeljalo iz Spodnje Savinjske doline in se s krilo v Mat kovem kotu? Je bilo to strelivo iz vojaškega skladišča pri Galiciji?
ja v več smeri) in osrednjega motiva, ki ga prestavlja organsko oblikovan ribnik z otočkom, vodnim rastlinjem in z okrašeno kovano ograjo na prehodu čezenj. Ribnik obdaja obsežnejši kompleks parkovnega drevja (iglavci, listavci, eksote), ki na zahodu prehaja v gozd. Od ostalega inventarja so ohranjeni ostanki dveh paviljonov ter rondo-počiva-lišče z ostankom kamnite mize.«
Parkovna zasnova predstavlja primer krajinskega sloga z romantičnimi sestavinami. Poleg parkovne drevnine vsebuje tudi druge vrtno-arhitekturne oblikovne prvine. Zaradi tega ima velik pomen. Park naj bi se ohranil zaradi svojih značilnosti in s kulturnega vidika. Tu je bilo domovanje družine Haupt, ki je imela za razvoj hmeljarstva in konjerejstva v Savinjski dolini izreden pomen. Leta 1869 je postal lastnik graščine Karl pl. Haupt, ki je bil 21. V. 1881 izvoljen za prvega predsednika Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu. Leta 1880 je z Janezom Hausenbichlerjem sestavil in podpisal pravila društva, ki so jih nato potrdili v Gra-zu. Društvo je imelo izreden pomen za razvoj hmeljarstva.
Graščina je bila tudi med prvimi, ki je imela električno razsvetljavo. Leta 1917 so iz tovarne meril na Polzeli napeljali elektriko v graščino. Torej graščine že zaradi njene preteklosti ne smemo pozabiti.
O Žovneku in Novem Celju pa drugič.	F. ježovnik
podružnično cerkev sv. Križa na vrhu vzpetine je 1754—57 sezidal stavbenik Janez Nepomuk Maier, na kraju, kjer je vsaj že od srede 17. stol. stal križ in morda tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže. Zunanjščino cerkve odlikuje razgibana dvostolpna fasada z bogato členjenima čebulastima strehama — zvonikoma. Prezbiterij je ok. 1870 poslikal Tomaž Fantoni. Delo Zadnja večerja je delo F. Galla iz ok. 1766, oltarno sliko Oljska gora je naslikal F. Bergant. Pod cerkvijo je t. i. spodnje svetišče.
GOTOVLJE — tu so odkrili predmete halštatske, latenske in rimske dobe ter staroslovansko grobišče iz 11. in 12. stol.
GOVČE — zelo podrobno je opisana molilnica, ki so jo tu postavili 1589 protestanti. Bila je v evropskem merilu pomembna arhitektura.
GRIŽE — Enciklopedija opozarja na obsežno gomilno grobišče iz 7. stol. pred našim štetjem. Grobišču pripadajoča naselbina je bila na bližnjem Homu.
Pri poglavju GOTIKA, to je umet. slog iz 2. pol. 12. do 1. pol. 16. stol. Enciklopedija opozarja na kip Marije z Jezusem iz okoli leta 1320 v župni cerkvi v Šempetru. Kip je bil pred leti razstavljen v Parizu.
Bogastva te enciklopedije ni mogoče zajeti v kratkem opozorilu na knjigo. Treba jo je prelistati in prav gotovo bo vsakomur odkrila še marsikaj zanimivega o naši dolini ni širše. p. Ježovnik
Ko je poleti hitela na polje proti Ložnici, sem se večkrat vprašal, koliko neki je stara, ko poznam že njene_ pravnuke. Za Karlino ZAJC iz Žalca ne velja rek, da je ženska stara toliko kot izgleda. Kmalu po novem letu si bo naložila deveti križ, prisodil pa jih ne bi niti sedem.
Sprejela me je na svojem domu v Kardeljevi ulici. Tudi tokrat ni bila brez dela. Opraviti si je dala s pobiranjem fižola, zraven pa sva se zapletla v prijeten razgovor in marsikaj sem izvedel od nje. Je rojena »Brica« kot radi ravijo tistim, ki so iz Goriških rd. Odraščala je na kmetiji v tistem prelepem delu Slovenije, pa je že med prvo svetovno vojno morala od tam. Divjala je vojna, zato so jih preselili v Graz. Po koncu vojne pa je že leta 1921 od tam odšla za vedno. Brat, ki je že živel v Žalcu, je umrl in ona ga je nasledila. Tu se je tudi kmalu
Slovenska imena mesecev
December—gruden
Primož Trubar je leta 1557 sestavil prvi slovenski koledar s takrat znanimi slovenskimi imeni mesecev, ki so bila v rabi do obdobja jezikovne modernizacije.
December ima za svoje ime osnovo letinskega števila deset, ker je bil deseti mesec, po slovensko pa se mu reče gruden, ki so ga imenovali za grudnik, ranozimen, kolednjak, zimec.
In kaj velja zanj?
Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.
Gruden — malo vljuden.
Prvega tedna v adventu mraz trajal bo ves zimski čas.
Ako na sveti večer vino v sodu vre, dobra letina v deželo gre.
Grudna mraz in sneg — žita dosti prek in prek.
Veter na sveti dan obeta dosti snega drugega leta.
Zelen božič, bela velika noč.
Adamovo vreme drži za teden dni. (24. 12.)
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Krvodajalstvo
Krvodajalske akcije v ŠEMPETRU se je udeležilo 129 krvodajalcev, med tem pa je na akcijo v Petrovčah prišlo le 36 krvodajalcev. Žal akcija ni uspela zaradi nesporazuma v DO Zarja, od koder ponavadi pride največ krvodajalcev. Med tokratnimi krvodajalci je največkrat daroval kri Ivan Lipovšek, že 56-krat. Akciji v PREBOLDU se je odzvalo 141 krvodajalcev, od katerih jih je bilo 121 iz TT Prebold, šest iz Mika. po pet pa iz Zdravstvene postaje in osnovne šole. Največkrat so kri darovali: Franc Radnik (39-krat), Marija Rukav (31-krat) in Marjeta Vnučec (30-krat)
Ob izteku leta se občinski odbor Rdečega križa Žalec v imenu vseh krajevnih organizacij RK v imenu vseh anonimnih prejemnikov krvi in vsem krvodajalcem zahvaljuje za njihovo nesebično humanost in solidarnost, ki jo izkazujejo z darovanjem krvi. Vsekakor gre zahvala tudi vsem prostovoljnim aktivistom RK v občini in vsem, ki kakorkoli izkazujejo razumevanje in sodelovanje pri akcijah Rdečega križa.
Vsem izražajo najlepše želje z obilico zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu z željo, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali.
omožila. Mož je opravljal kovaško obrt, ona pa je kmetovala in vzgajala štiri hčerke, dokler ni zopet morala zdoma. Tudi med drugo svetovno vojno je bila pregnana v Podravsko Slatino in hčerke so se zaposlile v bližnji Slavonski Požegi. Lahko bi rekli, da ji je bilo sojeno, da potuje iz kraja v kraj. Kljub temu pa je bila rada v naravi,. na polju. Tudi z devetdesetimi leti se temu ne misli odpovedati. Ko je naporni delovnik mimo, pa rada vzame v roke knjigo, kljub temu da si mora pomagati z očali. Tudi dnevne dogodke vneto spremlja, saj je dnevni časopis njen nepogrešljiv prijatelj. Iz pogovora sem razbral, da je še ved-
To med drugim potrjujejo tudi uspehi, ugotovljeni na gospodarskem področju Planinskega društva Zabukovica. Na zadnji seji upravnega odbora je bilo ugotovljeno, da so bila opravljena vsa načrtovana dela za leto 1988, razen ceste. V koči so zamenjali okna, za kar gre posebna zahvala Slavku Škrubeju, ki jih je montiral brezplačno, Ivi Krašovec pa je za zimo pripravil drva, medtem ko so ostali člani opravili udarniško še vrsto drugih opravil. Ravno prostovoljno delo in pripravljenost posameznikov, da za društvo marsikaj naredijo brezpla-
Sem doma z Vranskega. Skrbi me za moj rodni kraj, ki vse hitreje umira. Strah me je, kako še naprej živeti na Vranskem, ko pa v njem ne najdem bodočnosti. Mlada sem še in čaka me še dolga pot, da prispem do želenega cilja. Toda v tem primeru me bolj skrbi prihodnost Vranskega, saj propada tako turistično kot politično. Pred leti je bil moj kraj vesel in razgiban, toda sedaj? Na Vranskem ni več prireditev, zabav, ki bi privabljale mlade. Propadle so kmečke tombole, kmečke igre, pustni karnevali... Nič več ni v našem kraju tistega čara, ki je združeval ljudi in jih razveseljeval. Sedaj so ukinili še kino, disko pa je že tako več let zaprt. Če lahko tej stari luknji še sploh rečemo disko. Letošnje poletje je bilo za vse krajane zelo suhoparno in dolgočasno. Naše edino veselje — bazen je odpovedal. Kam naj
Nekako »brez zveze« se mi zdi tole pisanje — toda, glede na to, da sem krajan KS Griže, obenem pa član in predsednik Godbe rudarjev in keramikov Svobode Liboje, čutim moralno obvezo, (ki je bila v dveh člankih okrog 1. novembra kar nekajkrat omenjena), da bralcem pojasnim še nekatera dejstva.
Namreč, predvsem iz prvega članka v Novem tedniku in Savinjskem občanu pod naslovom »Je 1. november še moralna obveza?« in pa tudi v odgovoru v NT z dne 7/12—89 so nekateri občani dobili nepravilne asociacije. In v čem je stvar?
Ni res, da nekoč Rudarska godba iz Zabukovice nikoli ni igrala ob 1. novembru pri spomeniku žrtev fašizma in pri spomeniku žrtev eksplozije v zabukov-škem rudniku. Vse do leta 1964 ali 1965, celo do leta 1966, ko je bil ukinjen rudnik Zabukovica, Li-bojska godba ni sodelovala na komemoracijah v Grižah. Toda potem, ko se je vodstvo godbe sprlo z vodstvom Svobode (prav na 1. november žal), je Montana — ne pa KS Griže prosila pokojnega dirigenta libojske godbe za sodelovanje godbe iz Liboj na komemoraciji pri spomeniku žrtvam eksplozije (kajti Montana je bila nosilec obveze za vzdrževanje skupne grobnice žrtev eksplozije), obenem pa je KO ZB Griže prosila za izvedbo komemoracije pri spomeniku žrtvam fažizma v Grižah, ker je pač domača godba odklonila sodelovanje tudi liboj-sko godbo.
No in tako je ta moralna obveza, predvsem zaradi sporov, »za-
no v toku dogodkov. Čeprav je že kar trinajstkrat prababica, se tako dobro drži, da bi si upravičeno zaslužila naziv »super stara mama«.
Še vedno se prav živo spominja preteklosti. Rada ima svoj kraj Žalec, to pa še posebno rada sedaj, ko dobiva svojo staro obliko. Občutek nekdanjosti jo mogoče še bolj poživlja, zato se ne občuti niti malo staro.
Za njen častitljivi jubilej, ki- ga bo kmalu obhajala kot najstarejša Žalčanka, sem ji zaželel vse najlepše. Prepričan pa sem, da bo dočakala tudi svojo stoletnico, kar so tudi želje vseh krajanov iz našega uredništva.	|j
čno, je tisto, kar pripomore k uspehu in napredku društva.
Premagane so tudi težave, ki so spomladi nastale zaradi odslovitve prejšnjih oskrbnikov postojanke Štefke in Pavleta Razbor-ška, ki sta morala prepustiti skrbništvo zaradi finančne nediscipline. Nato so v njej dežurali člani gospodarskega odseka kar sami, sedaj pa je kočo prevzela Mira Kump, ki tod tudi rada postreže. Življenje v koči je ponovno oživelo, kar dokazujejo razne prireditve in srečanja, ki se kar vrste.
torej gremo mladi? Naj začnemo pijančevati in razgrajati po gostilnah, ki so še edina tovrstna zabava v tem našem kraju? Ali pa naj posedamo na igrišču in buljimo vanj? Ne, ne, tega si nismo zaslužili! Potem pa nam dajejo starejši nauke, kako naj se uveljavimo v bodočnosti. Pomislite na izrek:
Zgleduj se po starejših! Torej, naše ljubo vransko vodstvo, pomislite malo na nas in nas pustite zaživeti! Ne moremo gledati, kako naša tradicija propada in se uničuje zaradi malomarnosti! Veliko bi lahko še napisala o tej malomarnosti, toda ne bi rada še bolj očrnila našega kraja in zanj odgovorne ljudi. Edino mesto, kjer se lahko zberemo in se malo pogovorimo, je na novo zgrajena pizzerija pri Golobu.
dela« sosednjo, to je libojsko godbo, ki pa za igranje ob 1. novembru nikoli in nikdar ni zahtevala nikakršnih honorarjev in tudi godbeniki nikoli za ta igranja niso dobili niti ficka. To pojasnilo naj velja tistim, ki so prepričani, da je libojska godba za ta igranja »kasirala«. Vse stroške v zvezi s prevozi je vsa leta potem, ko je na teh svečanostih sodelovala libojska godba, nosila Montana. Ko pa je pred tremi leti ta kolektiv (ki ga pa danes ni več) obvestil libojske godbenike, da prekinja in preklicuje vse medsebojne obveznosti (kot da bi to lahko rešilo tudi njihovo agonijo), je prevozne stroške (najbrž tudi nenadejano) prevzela KS Griže.
In še misel, za konec. Z vzajemnim medsebojnim dogovorom in ob dejstvu, da je v libojskih godbenikih globoko spoštovanje do pokojnih, smo pripravljeni sodelovati, vendar nikoli tako, da bi mi ali pa kdo drug imel občutek prevaranega ali varanca. Predlagamo igranje, oz. sodelovanje-Morda vsako drugo leto, predvsem pa dogovarjanje nikakor pa po principu gluhega z gluhim.
In še tole:
NIKOLI NE SMEMO POZABITI ŽRTEV NACIZMA IN NJIHOVIH POMAGAČEV. Nikoli ne smemo pozabiti tudi tistih, ki so se borili za lepšo bodočnost, za večji kos kruha in so sredi dela omahnili, vseh tistih, ki smo jih imeli radi, pa jih žal ni več med nami. Kajti, dokler se kje ne zaplete, se sploh ne zavedamo, kakšni moralni obvezniki smo, predvsem zato, ker pravimo, da smo ljudje.
Jože Jančič
-fj
Graščini Grmovje in Štrovsenek
Enciklopedija Slovenije
Postojanka v novih rokah
-fj
Skrbi me za moj rojstni kraj
Simona Križnik, Vransko
Morala in zopet morala
Ustanovili bodo mešano družbo
Prodajno servisni salon v Žalcu bodo vodili strokovnjaki Mikropisa

Na posnetku Janez Uplaznik, zasebni lastnik Mikropisa, (levo) je zbranim predstavil salon, v sredini Tone Bratuža, ki je svečano prerezal trak, in Miha Kanoušar (na desni), direktor Elzasa podarja predstavniku osnovne šole Žalec PC računalnik Victor s trdim diskom.
Na Šlandrovem trgu v Žalcu sta Elektrotehna Elzas iz Ljubljane in Mešana družba Mikropis iz Žalca odprla prodajno servisni salon. Namenjen je družbenim in zasebnim podjetjem, ki želijo poslovanje posodobiti z računalniško podprtimi sistemi. Za to ni odveč opozorilo strankam, da salon ni trgovina priporočajo pa najavo obiska po telefonu ali telefaksu.
In kakšna je ponudba edinega tovrstnega salona v Sloveniji? Računalniško opremo sestavljajo računalniki VICTOR, tiskalniki NEC in FUITSU, grafične postaje CALCOMP, telefaksi PANASONIC in računalniške mreže. Za ra-
čunalniško podprto poslovanje in krmiljenje proizvodnih procesov nudijo inženiring in programsko opremo. Pomembno je tudi, da zagotavljajo servisiranje računalniške opreme. Salon vodijo strokovnjaki mešane družbe Mikropis iz Žalca, ki so si z dosednajim delom že pridobili zaupanje Elektrotehne in tudi kupcev v širšem slovenskem prostoru. Ustanovili so mešano družbo s sorodno tvrdko ĐM Computer iz ZRN, v januarju pa bodo ustanovili še mešano družbo z Elektrotehno.
»Za mesto in občino Žalec bo prodajno servisni salon izrednega pomena, opremo, ki jo nudijo, pa
je v sodobnem gospodarstvu nepogrešljiva,« je med drugim na priložnostni svečanosti dejal
predsednik Izvršnega sveta Tone Bratuša.	jk
foto: L. Korber
POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO.
Pokličite nas na telefon 711-150 ali telefaks 711-262.

PROGRAMI, INŽENIRING, SERVISIRANJE MOZIRJE - ŽALEC
Žalec
Največja pridobitev vrtec
Posodobljena cesta in kolesarska steza
S svečano sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij bodo prihodnji teden zaključili letošnje praznovanje praznika krajevne skupnosti Žalec. Poleg srečanja starejših krajanov so pripravili več športnih tekmovanj. Sicer pa so pretekli teden odprli vrata novega vrtca za štirideset malčkov v dveh igralnicah, do konca januarja pa bosta urejeni še dve igralnici. Vrednost opravljenih del je tri tisoč milijard starih dinarjev, še vedno jih čaka
ureditev kuhinje, želijo pa jo dokončati v naslednjem letu. Pomembna pridobitev je tudi posodobljena cesta Žalec—Griže s kolesarsko stezo. S pomočjo Stanovanjske skupnosti in Jutek-sa so obnovili tudi prostore krajevne skupnosti. Pobuda krajevne skupnosti za obnovitev pročelij hiš je naletela na plodna tla in mesto je dobilo priznanje Turistične zveze Celje za najbolj urejeno tranzitno mesto.
jk
Pripombe na gradnjo poslovnega centra
Da so poslovni prostori Ljubljanske banke, pošte, Zavarovalnice Triglav že dolgo časa neustrezni in da mestu manjka še vrsto poslovnih lokalov, so se strinjali tudi udeleženci nedavne seje krajevne konference SZDL Žalec. Po temeljiti razpravi pa so sprejeli tudi pripombe na nameravano gradnjo poslovnega centra. Predvsem se niso strinjali, z načrtovano prometno rešitvijo, saj ta predvideva dovozno cesto in parkirišče v neposredni bližini sedanjega vrtca. Zato so predlagali, naj se predvidi dovozna cesta s Kardeljeve ulice. Ker je stanovanjska soseska strnjena v no-
vem delu mesta, so predlagali, naj se načrtovana stanovanja namenijo izkliučno za poslovne prostore. Podprli so tudi zahtevo društva invalidov, da je treba dostope v poslovni centar prilagoditi tudi potrebam invalidov. Predlagali so, da bi se v kletnih prostorih uredil prostor za zabavo mladih, predlagali pa so tudi izgradnjo pivnice, ki je mesto, ki se ponaša z metropolo hmeljarstva, žal še vedno nima. Pripombe so člani krajevne konference posredovali izvršnemu svetu, obravnavala in podprla pa jih je tudi krajevna organizacija ZKS.
jk
Avto rally v Žalcu
Pod tem imenom je Zlatka Zaplatič v Žalcu odprla trgovino z avto deli, poleg rezervnih delov za vse vrste avtomobilov pa nudi tudi obnovljene in nove plašče, dodatno opremo in
obnovljene vplinjače. V primeru, da česa nimajo na zalogi, nabavijo v najkrajšem času, lastnica pa še dodaja, da nudi blago po konkurenčnih cenah.
jk
^ Kompasov Klub tajnic	^
v Z devetimi avtobusi v München y
Saj ni res, pa je! Točno z devetimi avtobusi je Kompas Jugoslavija 15. in 16. decembra popeljal v München okoli 500 tajnic iz vse Slovenije na tradicionalni izlet in se jim tako ponovno oddolžil za zvestobo sodelovanja. Če drži, da doma žena podpira tri vogale, potem gotovo pri Kompasu najbolje vedo, koliko vogalov podpirajo v združenem delu tajnice, sicer jim ne bi namenjali tolikšne pozornosti. Kakorkoli, tržna naravnanost je pri Kompašu že nekaj let prisotna, štirideset odstotkov dohodka, ki ga ustvarijo prav s tovrstnim sodelovanjem, pa tudi ni zanemarljivih.
Torej: letošnja smer devetih najsodobnejših Kompasovih avtobusov je vodila v München, kjer so se udeleženke seznanile z evropsko kakovostjo življenja, začenši s hotelom Penta, kjer so bile nastanjene. Seveda tudi ni šlo brez okušanja znamenitega bavarskega piva v znani pivnici Hofbräuhaus, kjer je bilo celo nad-
stropje namenjeno zgolj njim. Tod je večer izzvenel v slovenski besedi s tradicionalno bavarsko glasbo, obarvano s programom in raznimi žrebanji, v katerih je kar precej udeleženk prejelo letalske vozovnice za Amsterdam, Frankfurt, Pariz, München in celo New York, darila letalskih prevoznikov Luftha'nse, Air France, LMK, Austrian Air Line, pa raznih drugih nagrad od potovalnih torb, originalnih francoskih parfumov do letovanja na Palma de Malorci.
Seveda pa so se udeleženke v bavarski prestolnici seznanile tudi z bogato ponudbo trgovskih centrov, raznih boutiquov, skratka trgovsko meko, za nas vse bolj nedosegljivo, tako da ob povratku ni bilo številnih vrečk, simbolov ugodnih nakupov izpred nekaj let. Kljub temu pa so bile udeleženke Kompasu hvaležne za dvodnevno gostoljubje kot nagrado za zvestobo, ki pa tudi zavezuje.
Vladka Cerovšek
Poleg turistične še galerijska dejavnost
Zasebna turistična agencija Dober dan v Šempetru, ki jo vodi Zlatka Masnec, je za začetek galerijske dejavnosti pripravila razstavo fotografij slovenskih fotoreporterjev, ki so jo pred kratkim zaprli. Obenem pa so že ponudili obiskovalcem novo razstavo, na kateri predstavljata del svojih stvaritev Josip Ipavec iz Šentjurja in Jure Cekuta iz Celja.
Josip Ipavec izhaja iz znane glasbene družine Ipavcev iz Šentjurja, v galeriji Dober dan pa razstavljajo njegovo serijo krajinskih olj ter zadnjo serijo akvarelov — tihožitja.
Jure Cekuta pa predstavlja
zadnjo serijo umetnin, med katerimi je nekatere podaril celjski bolnišnici. Reprodukcije teh umetnin so izšle na koledarju za leto 1990, ki so ga na tej slovesnosti predstavili številnim obiskovalcem otvoritve razstave.
Galerija in turistična agencija Dober dan pa je svojo ponudbo popestrila še z darili, ki jih je mogoče v njej kupiti. So pa to predvsem izdeiki domače-redke obrti (skrinje, lončeni in lesni izdelki itd.)
Program ob otvoritvi razstave sta popestrila Srečko Lavbič in Marija Alatič z glasbenimi vložki.
T. TAVČAR
Bodeča neža urbanistom
V Šempetru, v neposredni bližini blokovnega naselja, so te dni odprli zasebno delikatesno trgovino. Tako so končno dobili odgovor vsi, ki so se spraševali, kaj neki bo v tem objektu. Nič čudnega, da so se mimoidočim postavljala takšna vprašanja, saj po mnenju večine takšen objekt ne
sodi v to okolje. Za to si urbanisti, soglasje je prav gotovo dal občinski Zavod za načrtovanje, pa tudi sekretariat za gradbeništvo in varstvo okolja, zaslužijo bodečo nežo. Krivda sedaj leti na lastnika trgovine, ki sta pri tem bila le zavedena.
jk
Osma prodajalna v Mariboru
Ob prazniku republike je Polzela Tovarna nogavic, odprla svojo osmo prodajalno — imenovano Peggy — v podhodu nove avtobusne postaje v Mariboru. Prodajalna je ena najlepših specializiranih, kjer bodo lahko mariborski potrošniki kupovali celoten asortiman ženskih moških in
otroških nogavic Polzele.
Prodajalna s skladiščem, pisarno in sanitariji meri 62 kvadratnih metrov in je prva trgovina, ki je odprta v okviru nove avtobusne postaje v Mariboru, ki je ena najsodobnejših v Evropi.
T. TAVČAR
Prvi zasebni market
V Dobriši vasi v KS Patrovče sta pred dnevi zakonca Natalija Peternel in Matjaž Arzenšek odprla zasebni market v katerem prodajajo sadje, zelenjavo, prehrambene izdelke ter tekstilne izdelke. Poseben oddelek je namenjen prodaji kruha in peciva znane pekarne Edija Peternela iz Prebolda. Prodajajo tudi nekatere izdelke iz tujine. Lepo urejen
market z imenom M-N, je prav gotovo velika pridobitev za Petrovče in okoliške kraje, saj je bila v Petrovčah dosedaj le ena trgovina — samopostrežba Savinjskega magazina Žalec in njene — zmogljivosti že zdavnaj niso več zadovoljevale potreb krajanov.
TONE TAVČAR
Komisijska trgovina Bazar
V komisijski trgovini na drobno v Soseski V v Žalcu vam Roman Plahuta nudi usnjeno in športno konfekcijo, širok izbor akustičnih aparatov in še marsikaj zanimivega. Če želite novo blago, vam pri končni ceni odračuna vrednost starega in tako plačate samo še razliko. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, v soboto pa od 8. do ’12. ure.
jk
Marija Jager
Valter Zupanc
viji, ne more več obstajati. Tudi pri nas so procesi demokracije že davno krenili svojo pot, žal pa imamo še vedno zelo močne sile realnega socializma, ki so se utaborile zlasti v južnejših predelih države, predvsem v srbskem političnem vodstvu. Le-to se trudi, da bi zadušilo procese demokratizacije družbe v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaviranje gospodarske preobrazbe je pogojeno s precejšnjim vprašanjem družbenega razvoja. Vse prepočasi se prilagajamo tržnemu gospodar-
Darja Orešnik
uredile, da bo prevladal zdrav razum in bo vse zopet tako, kakor mora biti. Želim si miru, ne pa razprtij in groženj. Osebno sicer prisegam na delo, vendar mislim, da je danes pošteno delo premalo vrednoteno. Nekateri, ki nimajo službe, prav lepo živijo. Ne da jim zavidam, samo za svoje delo bi rada dobila nekaj dinarjev več. Pa bo vse v redu.
MARKO JELEN, 21, avtomehanik: Načeloma podpiram sedanje slovensko politično vodstvo, ker sem prepri-
Peter Pungartnik
letih in z mnogimi izkušnjami, vem, kaj je dobro, kaj je prav in kaj narobe. Iz tega izkustva lahko rečem, da je največ vreden mir, sožitje in seveda zdravje. V letu, ki prihaja, si poleg tega želim, da bi bile pokojnine dostojne človeku in njegovemu minulemu delu.«
JANEZ DERNAČ iz PARI ŽELJ: »Za leto, ki mineva, smo si želeli marsikaj lepega in dobrega, pa malo od tega, vsaj, kar zadeva javno in družbenopolitično življenje,
Janez Demač
doživeli. Za leto, ki prihaja, si želim, da bi v njem popravili mnoge napake, ki so bile storjene predvsem na škodo nas navadnih državljanov. Dobro bi bilo, da bi še tisti zaslepljeni spregledali, da bi gospodarsko uspeli, skratka, da bi vsaj začeli ustvarjati pogoje za mimo in tudi materialno bogatejše življenje.«
FRANC KEKEC iz PON-GRACA: »Obrtnik sem in v zadnjem času me likvidna nesposobnost mojih kupcev tare. Mnogi neplačani računi mi ne pustijo delati tako kot bi rad, torej si želim dobre plačilne pogoje. Poleg tega si želim zase in za vse moje zdravje, na splošno pa umiritev mednacionalnih strasti, kar bi nam omogočilo, da bi svojo pot ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih usmerili v Evropo.«	T. Tavčar
JANA GOLOB, učiteljica: »Sedanji družbeni trenutek vzbuja v človeku strah in negotovost, ki se je naselila tudi v mlada srca. Kot učiteljica zgodovine sem večkrat v neugodni situaciji, ko z otroki razmišljam o sedanjem stanju in razmerah, ki nas potiskajo k tlom. Nemalokrat sem v dilemi, kako učencem razložiti določena zgodovinska dejstva. Vse tisto, kar je bilo še včeraj sveto, se podira in ruši. To pa je zame in tudi za učence resnično neprijetno, mučno in težko dojemljivo. Priče
Franc Kekec
Jana Golob
smo razkroju avnojske Jugoslavije, Miloševičevi politiki in nerazumljivih napadov na Slovenijo. K temu pa dodaja svoje še hiperinflacija in vse težje življenje. Učenci to vsakodnevno doživljajo in zato je moje delo kot učitelja zgodovine še toliko težje...«
FRANCI DROBEŽ, kmet: »Pravzaprav ne vem, kaj naj rečem, saj je v zadnjem času toliko vsega, da človek resnično ne ve, ne kod, ne kam to vodi, tako da sem resnično zaskrbljen, kako bo. Tako kot povsod drugod pa je situacija težka in zaostrena tudi na področju kmetijstva. Pravzaprav že ne vemo več, kako dolgo bomo lahko še proizvajali. Odkupne cene naših proizvodov so še vedno daleč za realnimi, cene repromateria-lov pa astronomske, tako da je računica skoraj ničeva. Kaj bo prinesla reorganizacija v prihodnjem letu, je težko napovedati, vsekakor pa upam, da bomo končno uvideli, da je kmetijstvo nepogrešljivo in da mu gre tudi vsa podpora. Kmečka zveza je naša stanovska organizacija, pričakujem, da bo takšna tudi ostala...«
FRANC KRALJ, strokovni delavec TKS: »Z novim letom se resda marsikaj spremeni tudi na področju telesne kulture, vendar menim, da bodo tisti, ki so bili doslej delavni, tudi v bodoče deležni določenih sredstev. Mnogo teže
Franci Drobež
Franc Kralj
pa bo nedvomno za tiste organizacije in društva, ki so se naslanjali izključno na denar samoupravne telesnokulturne skupnosti. Ob ukinitvi TKS pa je za športnike pomembno predvsem to, da Zveza za telesno kulturo ostaja še naprej in da bo delala tako tudi v bodoče. Prevzela pa bo tudi del nalog, ki jih je prej opravljala loge na področju, vzdrževanja objektov, amortizacije, naloge v zvezi z izobraževanjem kadrov in še nekatere druge...«
MARIJA JAGER, vzgojiteljica: »Ob vseh teh peripetijah, reformah, ki dajejo ton sedanjim in bodočim dogodkom, ne bi smeli pozabljati na otroke. Fraza, ki jo vedno govorimo: »Otroci so naša bodočnost se bojim, bo zbledela, saj težka situacija striže peruti obojim: nam in staršem. Mislim, da je naša dolžnost, da še naprej tesno sodelujemo s starši, da jim pomagamo, da je naša vzgoja enotna in da ne bi bili otroci zaradi hitrega tempa in težkega življenja žrtev vsega, kar nas sedaj dela negotove in zaskrbljene. Ne nazadnje pa s temi spremembami prihaja tudi nov delovni čas, z njim bomo morali tudi vrtec ustrezno reorganizirati in poskrbeti, da bodo otroci imeli tudi takrat kvalitetno varstvo...«
D. Naraglav
stvu in pa novim odnosom znotraj njega. Položaj Slovenije v Jugoslaviji pa je pogojen z obstojem cele Jugoslavije. Vendar pa Jugoslavija, takšna, kot je, in takšna, kot si jo nekateri želijo, verjetno ne bo mogla obstajati. V bodoče bo morala postati država združenih držav, samostojnih federalnih enot, kjer bodo posamezne enote svoja vprašanja urejale samostojno, odgovorno, zase in za skupno državo, nikako pa ne pod enim vodstvom, pod eno zastavo, eno ustavo in enim voditeljem.«
DARJA OREŠNIK, 21 let, kuharica: Mislim, da se bodo vse te razprtije nekako
Marko Jelen
čan v pravilnost njegovega delovanja. Mislim pa, da bi to vodstvo moralo postaviti pogoje, seveda politično modre in realne, ki bi določali, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče naše nadaljnje sožitje in skupno delovanje. Seveda pa ne gre za naše resnice in našega prav vsiljevati drugim. Vse to velja tudi za druga vodstva v državi, predvsem srbsko, ki kaže pretirane želje po prevladi nad drugimi v državi. Zato se mi zdi blokada nespametno, politično maloumno dejanje. Željo za prihajajoče leto pa si bom sposodil pri Prešernu: Žive naj vsi narodi ...
B. Lobnikar
PETER PUNGARTNIK:
»Kot upokojenec, torej že v
Odpravili smo se na ulico z magnetofonom in fotoaparatom v roki. Ustavljali smo ljudi in jih spraševali, kaj mislijo o današnjem aktualnem trenutku. Odgovori so bili različni, kot smo si tudi ljudje različni. In edino tako je prav.
VALTER ZUPANC, 47, komercialist: Menim, da so sedanji trenutki dramatični, ker gre za precejšnje procese preobrazbe družbe, gre za nujne procese gospodarske reforme in gre za povsem spremenjene odnose v federaciji. Glede družbenih odnosov — družba taka, kot je v sedanjem trenutku v Jugosla-
Pa—role—ole
Ni res, da pri nas vse samo raste! Standard in delovna vnema padata!
Denar, sveta vladar! Le DINAR se ne sme imenovati.
Besede, besede, besede, ko bi denar postale, ne bi imeli več dolgov.
Znamo govoriti, le tujih jezikov ne obvladamo, pa nam ne pustijo vstopiti v Evropo.
Živi pošteno in dobil boš svoje. Znajdi se —• imel boš vse.
Poskrbeli smo, da nas mladi ne bodo pozabili — z veliko dediščino dolgov.
Delo sprošča! Zato smo torej tako zavrti — le mislimo na lepšo bodočnost.
Sadil je rožice in si sezidal spomenik.
Bil je rdeč, sedaj bo zelen. Že barva obeta.
Na mladih je bodočnost — če jih prej ne bo pokopala naša starost.
Čakanje na penzion ga je tako utrudilo, da je zaspal na delovnem mestu.
Kandidiramo...
Odločili smo se, da se z vami, bralci, vključimo v predvolilni boj za predsednika izvršnega sveta in skupščine. Seveda pa lahko zbirate med kandidati na tem posnetku. Če koga ne poznate, lahko nad njim napravite puščico. Vse, ki bodo pravilno napovedali kandidata, bomo po izvolitvi povabili na volilni golaž. Naloga je torej preprosta, na naslov uredništva pošljite vaš predlog, obljubljamo seveda popolno tajnost podatkov predlagatelja.
Danes so stoodstotne le še pogrebne storitve.
Tako dolgo so zastrupljali okolje, da se je zbudil narod.
Zelo radi bi bili na samem vrhu — pa so si tja prestavili pisarne.
Brez dela ni jela! Ampak zakaj delati, ko pa kar samo pada z neba.
Da je kultura coklja razvoja?! Mi smo že tako obuti, da smo jo vrgli na smetišče zgodovine.
Sami milijarderji! Nikjer na svetu jih ni toliko. Smo pa res v vsem med prvimi.
Kupi si konja — pa boš na konju.
So stvari brez cene, za nekatere nikoli dosegljive...
Veljaš toliko, kot daš nase. Nekateri to jemljejo dobesedno.
Imajo vse ... in vendar manj od tistega, ki nima nič.
Še tradicija ima korenine. Le kje je rasel naš um?
Pravijo, da se pameti ne da kupiti. Kako smo mi potem razprodali svojo?
Bil je nihče. Postal je nekdo. Vse dotlej nam bo tako.
Živeti z naravo! Zakaj se tako trudimo, da bi jo čimprej ubili.
Neznanje je mati drznosti. Plahi zato nikamor ne pridejo.
Cerkvi v Žalcu sledijo krajevni dejavniki — z obnovo pročelij.
Kralju se slabo piše! Dvignil se bo kmet pod težo njegovega bremena. Odslej bo zgodovina pisala o kmetu na Betajnovi.
Zgodila se je pamet! Razprodala se je dediščina, dirigenti so ostali! Bo golding poslej zlato in nama mana?
Manjka nam športnega duha. Na višku je treba odstopiti, ne pa vleči, vleči in čakati penzion.
Slava uspava. Kraigherjevi nagrajenci to dokazujejo. Se tudi bodočim nagrajencem obeta enaka usoda?
Filmska dejavnost je v svetu v tem stoletju postala mogočna dobičkonosna industrija. Filmi za kratek čas ali pa filmi višje umetniške vrednosti polnijo kino dvorane in prav je imel tisti mož, ki je dejal, da je mogoče veličino filma doživeti samo na velikem platnu. Za nas, čisto navadne smrtnike, pomeni kino predstava zabavo, temo za pogovor in nekaj brezskrbnih uric uživanja v krajih in situacijah, ki jih ne bi nikoli doživeli, če ne bi bilo kina. Najprej televizija in pozneje videofilmi predstavljajo slabo alternativo velikemu platnu. Žalostno je le to, da smo mnogokrat tudi s slabim povsem zadovoljni. Lepo priložnost za pogovor o kinu so zamudili tisti, ki se v soboto, 9. decembra, niso udeležili osrednje slovesnosti ob petdeseti obletnici delovanja kina Žalec v Domu II. slovenskega tabora v tem mestu.
BILO JE NEKOČ
V začetku leta 1914 so v salonu Virantove gostilne v Žalcu vrteli neme filme ob klavirski spremljavi. Predstave je prekinila prva svetovna vojna in Žalčani so morali čakati kar četrt stoletja, da so si lahko v svojem kraju ponovno ogledali filmsko predstavo v kinu. Bilo je to 7. oktobra 1939 v kino dvorani takratnega sokolskega doma. Kinooperaterja Ivo Umek in Anton Petelin sta v nabito polni dvorani zavrtela filmski napovednik Via Mala. Prve vstopnice za kino predstavo je prodajala Milica Jošt iz Žalca. Ža primerjavo: vstopnina je takrat znašala 3,5,8 in 10 din za parter in 10 in 12 din za sedež na balkonu. Kino dvorana je bila urejena zelo sodobno, akustika pa je bila po pripovedovanju najboljša daleč v okolici. Milica Joštova se tistih časov takole spominja:
»Vstopnice za predstave smo nabavljali pri takratni finančni upravi. Martin Šketa je bil blagajnik, jaz pa njegova namestnica. Včasih pa nama je pomagal tudi gospodar kina Josip Mikuš. Delali smo iz čistega veselja in zagnanosti, saj za svoje delo nismo dobivali honorarja. Ne boste mi verjeli, vendar sem si tudi sama morala kupiti vstopnico, če sem si hotela predstavo ogledati.« Pa tudi Anton Petelin, prvi kinooperater kina Žalec, ima žive spomine na tisti čas: »Leta 1938 so mene in Ivana Umeka obiskali predstavniki sokolske organizacije iz Žalca s prošnjo, naj pomagava organizirati prve kino predstave v takrat novem domu. Že oktobra naslednje leto je stekla predstava s
filmskim napovednikom Via Mala, prva predstava za otroke pa je bila pravljica Sneguljčica. Tako sem vrtel filme vse do druge svetovne vojne, ko je prišel okupator. Pa še takrat sem moral še šest mesecev učiti Nemce, kako se ravna s kinoprojektorjem. Kasneje sem bil mobiliziran v nemško vojsko in ko sem se po vojni vrnil kot vojak ameriške armade, sem nadaljeval z delom. Filme sem vrtel še eno leto, ko me je na mojo prošnjo zamenjal kinooperater Vedlin iz Celja. Jaz pa sem občasno še kaj popravil ali zemenjal. Vedeti morate, da smo imeli takrat gorljive kinoprojektorje in smo morali zelo paziti in nismo smeli zapustiti aparata. Sedaj pa lahko gre tudi stran, na dva deci, če je žejen.«
Takšni so spomini prvih protagonistov delovanja kina v Žalcu. Da pa bi tudi obiskovalcem slovesnosti pričarali nekaj takratnih trenutkov, so nam zavrteli filmski napovednik Old Chicago. Zgodilo se je tisto, česar se kinooperaterji najbolj bojijo — utrgal se je filmski trak. Ker pa tudi sedanji žalski kinooperater ni od muh, smo si film lahko kaj kmalu ogledali do konca.
DANES
Današnje stanje se v marsičem razlikuje od tedanjega. Druga kvaliteta filmov, boljša oprema pa tudi manjše zanimanje so splošne značilnosti kino predstav v naši dolini. Da pa je mogoče poiskati tudi skupne točke z dogajanjem pred petdesetimi leti, nam zatrjuje Ivan Centrih: »Trenutno dela v kino sekcijah v Žalcu, Preboldu in na Polzeli dvajset ljudi. Vsi ti ljudje so ljubitelji in delajo skoraj brezplačno. Naš največji strošek nam trenutno pomeni čistilka, če odmislimo filmske najemnine« Ivan Centrih, vodja kino sekcije Žalec, je zaskrbljen. Upravičeno.
KAKO BO OZIROMA ALI BO JUTRI
O bodočnosti smo se pogovarjali s človekom, ki je s kinom in filmi povezan že dober del svojega življenja. Milan Bozovičar je bil od leta 1949 pa do leta 1970 vodja kino podjetja Žalec, po prenehanju delovanja le-tega pa izbira filmski repertoar in sklepa pogodbe s filmskimi distriburterji. Ker je bil pred kratkim v Žalcu tudi posvet jugoslovanskih distributerjev, smo ga povabili na kratek klepet. »Na tem srečanju smo se pogovarjali o mnogih stvareh. Med drugim tudi o videopiratstvu,
ki zadnja leta vlada pri nas. Moram povedati, da smo glede tega vprašanja ena redkih svetovnih držav, ki to dejavnost tolerira in dovoljuje, saj zaenkrat še nimamo zakonodaje, ki bi urejala tovrsten promet. Ža ilustracijo naj povem, da je v drugih deželah mogoče film kupiti na videokaseti šele potem, ko se že nekaj časa vrti v kino dvoranah. Drugo pereče vprašanje pa je bil bojkot srbskih distrubuterjev. Tako se srečanja nista udeležila Beograd film in Žvezda film iz Novega Sada, zastopnik Inexa pa je srečanje zapustil po dveh dnevih. Posledica blokade bi lahko bil precejšen izpad v naslednjem letu, tako da bomo morali program zapolniti z reprizami filmov ostalih distributerjev.«
Milana Bozovičarja smo povprašali tudi o edinem slovenskem distributerju filmov — Vesna filmu, ki je v likvidacijskem postopku. Odgovoril je: »Tudi če bi šel Vesna film v likvidacijo, ne bi prišlo do izpada, ker bi distribucijo prevzeli drugi distributerji. Ljubljanski kinematografi pa imajo npr. že danes svojo lastno distributersko mrežo. Največjo težavo nam seveda predstavlja financiranje, saj so filmske najemnine visoke, obisk pa slab.«
EPILOG
Res je. Danes so težki časi. Pa kljub vsemu ne tako težki, da bi morali izgubiti vso vedrino. Za dobro voljo si bom drznil predlagati preizkušen recept: primite svojega partnerja za roko, pa hajd v kino. Mogoče igra kakšna komedija. Smejte se in se zabavajte. Saj so tudi zato so postavili kino dvorane in kinoprojektorje vanje.
Brane Lobnikar
Trgovina kakršne še niste videli
To je slogan trgovine s pohištvom in notranjo opremo za zaščitnim znakom R-interier na Šlandrovem trgu v Žalcu. Lastnik trgovine Vojko Rovere pravi, da je vse, kar je v trgovini razstavljeno, kupcem tudi na voljo. Sicer pa poleg pohištva nudijo tudi cvetje, okrasne predmete, umetniške slike akademskih slikarjev in še marsikaj zanimivega za opremo stanovanja. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Dragi dedek Mraz!
Tebi dedek z belo brado, ki že leta poskušaš otrokom uresničiti vse želje, zato celo leto snuješ in nam na koncu prineseš kopico darov in veselja z njimi, TEBI je namenjeno to pismo, je pa v imenu vseh otrok, pa naj živijo kjerkoli ...
Vsi otroci imamo eno samo VELIKO željo: STARŠI, PODARITE NAM STARŠE, PODARITE NAM SEBE!
Lepo je, če so žene-dekleta vesele, ko izvedo, da bodo postale mamice. Hudo, hudoje, če so zaradi tega žalostne. Že takrat, ko smo še čisto majceni, pričnite skrbeti za nas, vaše bodoče otroke. Živite zdravo, da bomo zdravi mi! NE kadite, ne popivajte, negujte bradavice, da bomo potem laže pili.
In ko se rodimo, naj bo naš prvi jok vaš najlepši zvok. Stisnite nas k sebi in nam dahnite: ti si najlepše dete, najbolj moje, rada te imam. Mislite na nas, vendar naj bo vaša prva misel, da vam bo odslej z nami hudo, da ne bo več toliko prostega časa, porajajoči se dvom, ali vas bo oče poročil ...)
In potem. DOJITE NAS! Mi dojenčki ne maramo drugega mleka; pa naj bo še tako kvalitetno ali devizno, še posebej pa ne kravjega mleka. Po teh mlekih se ne počutimo dobro, ščipa nas po trebuščkih. In dude: kako hladne in plastične so. Mamice, tako lepo nam je, ko nas stisnete k sebi in zaslišimo bitje vaših src in se zazremo v vaše oči, v katerih je ljubezen vsega sveta. Prosimo, dajte nam tiste kapljice, ki nam nadomeščajo sonček, imenujejo se AD’ in so po njih naše kosti močnejše. Hranite nas z domačo hrano in ne s čokolini in njim po-
V.
dobnimi pripravki, te nam dajte le občasno.
Ko malo zrastemo in pričnemo raziskovati, nam prosim umaknite stvari, s katerimi se lahko poškodujemo. Mi namreč še ne vemo, da lahko vroča juha ali kavica, ob kateri vi tako uživate, opeče. Tudi ne znamo razsoditi, da krožniki in kozarci niso igrače in da se z njimi lahko poškodujemo. Ne vemo tudi, kako nevaren je fižol, ki si ga vtaknemo v nos ali uho, pa kocka, ki jo lahko pogoltnemo ali udahnemo, pa pisane tablete, ki jih puščate povsod in so tako vabljive ..potem pa se zdravniki bojujejo za naša življenja.
Pri teh letih je tudi čudovito reči NE in NOČEM. Hm, kako lepo je cepetati z nogami in jokati brez solz. Saj vemo: popustili boste vi in ne mi. Pa kljub temu, bodite z nami strpni. Čimveč bodimo skupaj in poskušajte nam odgovoriti na premnoge zakaj, kako, kje? Počasi nas učite, kaj je dobro in kaj ni, kaj lahko in kaj ne moremo, kam smemo in kam ne. Ne jezite se na nas za vsako malenkost.
Tudi v šoli prvi koraki za nas niso lahki. Kako lepo se je igrati in voziti s kolesom namesto učiti se smešne črke in številke. Kaj potem, če ne znamo poštevanke, če je pa zunaj tako lepo. Zato nam vi starši pomagajte in nam bodite v oporo, da nam šola ne bo pretežka, da je ne bomo zasovražili. Zjutraj, preden gremo v šolo, nas obvezno navadite pozajtrkovati, kljub temu da se nam še tako mudi in nismo lačni. Zdravniki že vedo, kako pomemben je za naše zdravje zajtrk, če ga tako priporočajo. Res pa je tudi, če bi nas zjutraj na mizi čakal pripravljen kos kruha in lonček dišečega toplega mleka, se obojemu ne bi mogli odreči.
Dr. Eva Dolničar
Ves čas pa skrbite tudi za naše bele kartončke o cepljenju, kamor v dispanzerju vpisujejo vse »pikice«, ki bi jih morali dobiti. Pravijo, da brez njih lahko zbolimo. Življenje pa je tako lepo.
Leta tečejo in prvi puh je že pod nosom. Vemo, da smo takrat izredno pametni. Kaj vi starejši sploh veste? Ali sploh kdaj pomislite, kako težko je odraščati? Nam se naši problemi zde veliki, vi pa ste že pozabili, kako hudo je, če nas Peter ali Vesna nočeta pogledati, če nas vse moti (le močna glasba, ob kateri pokajo ušesa, ne). Poskušajte nas razumeti! Ste kdaj pomislili, da bi nam včasih več pomenil pogovor z vami kot pa drag motor .., tega vam sicer na glas nikoli ne bi priznali, na tiho pa vam zaupamo, da je res tako. Pomagajte nam pri izbiri poklica in pri vseh tistih drobnih težavah. Res smo že veliki, a smo še vedno otroci.
Vidite dragi starši, to so naše želje za dedka Mraza. Vemo, da časi danes niso ravno rožnati, da se morate boriti za vsak dinar. Dajte nam ljubezen, ki se je ne da kupiti. Vseeno nam je, ali vam rečemo OČI ali TATA, vsi otroci, ne glede na barvo oči ali kože, si želimo isto: VEČ VAŠEGA ČASA IN VEČ VAŠE LJUBEZNI. Dajte obljubite nam to, ali vsaj recite, da boste poslušali in že to je nekaj.
Vsem otrokom in staršem SREČNO NOVO LETO 1990 z željo, da se čimvečkrat vidimo v dispanzerju in na sistematskih pregledih in čimmanjkrat v ambulanti, da bi se čimveč pogovarjali in čimmanj prepirali, saj si vsi želimo isto: ZDRAVE IN SREČNE OTROKE!
V imenu otrok — vaša pediatrinja
Čebelarski kotiček
Mineva leto dni, odkar je uredništvo Sav. občana v svojem glasilu odstopilo prostor čebelarjenju. Tudi v naši občinski čebelarski zvezi smo si želeli, da bi s pomočjo Savinjskega občana obveščali svoje člane o raznih dejavnosti v čebelarstvu in seznanjali tudi ostale občane občine Žalec o pomenu čebel za naravo in o vplivu njenih proizvodov na zdravje. Iz pogovora med posamezniki sem spoznal, da mnogi čebelarji naše občine največkrat prezrejo čebelarski kotiček, izražajo pripombe, da čebelarska organizacija ne stori dovolj za čebelarstvo, medtem ko je ostalim zanimivo skrivnostno življenje čebele in njihovo poslanstvo v naravi.
Najbolj pereč problem je zdravstveno stanje čebel, še zmeraj je v ospredju varoza oz. problem zdravljenja. Prav pri zatiranju varore je potrebno veliko znanja. Zadnje čase je varroa že dokazala marsikateremu čebelarju, da ne pozna njene zakonitosti razvoja. Z neučinkovito metodo zdravljenja čebel zoper varozo ostane čebelar največkrat praznih rok prav zaradi svojega nestrokovnega prijema zdravljenja, ki opravlja selekcijo med manj in bolj plodno varroo. Saj se trdoživa plodna varroa spretno izmika ter se skrbno skriva v pokritih celicah čebelje in trotovske zalege ter je na zunaj varljiv uspeh prizadevnega zatiranja varroe. Prav ta
V domači krčmi sta se slučajno srečala Ivan in Francelj. Ivan je imel že pol litra domačega v dobrem, ko je prisedel Francelj. Ali ne bi bilo pametneje, da bi kaj počel, kot pa da čepiš v tej temni gostilni, v službi pa tarnaš, da komaj preživljaš številno družino. Jamranje in bentanje ne da kruha. Tako je Francelj nasul nekaj krepkih Ivanu in da se ne bi sprla mu je predlagal, da stopita v kompanijo. Oba imava doma dovolj delovne sile. Predlagam da se lotiva proizvodnje zamaškov za vino. Moji sta ideja in prodaja, tvoja naloga pa denar. Sicer pa imam že tudi kupca, v rajnki Avstriji jih bo pobral Josef. Delila bova tako, da bo obema prav. Francelj je hitro naročil še pol litra, da bi beseda laže stekla. Po dveh
plodna varroa mu ne samo podeseteri razvoj varroe, ampak prav pridno prenaša v drugi polovici leta razne viruse, bakterije in glivice s svojimi vbodi pri sesanju čebelje hemolimfe (kri). Čez mesec dni prizadevnega zdravljenja varoze preseneti čebelarja s svojim razplodom naraščaja in s pojavom raznih bolezni: hude gnilobe, poapnele zalege akutne in kronične paralize, povezane z znaki ohromitve živčnega sistema novi virus, z imenom japanese strain of Egyptian Bee Virus, z oznako, JEBV, ki so ga odkrili na odmrli čebelji zalegi v Rothamp-stead v Angliji in zoper katerega ni zdravila. Ob pojavu teh bolezni v čebelji družini smo največkrat brez moči. Krivca iščemo zato na veterinarski službi in v čebelarski organizaciji, da laže operemo s sebe krivde za propad čebelje družine, ker nam ne nudijo pravega zdravila. Če gremo ob pojavu bolezni k zdravniku, nam ta točno določi, kako smemo uživati zdravilo.
Tćiko so tudi točna navodila na zdravilih za zatiranje varoze.
Koliko se jih držimo, je veliko vprašanje, kajti vsak čebelar želi postati velik strokovnjak pri zatiranju varroe, namesto da bi se pogovoril s čebelarji v svojem okolju za enoten in hkraten način zdravljenja varoze. Najbolj kritično zdravljenje varoze je letno zatiranje, takrat imamo 2/3 varroe v trotovski in čebelji pokriti zale-
urah sta si segla v roko, čeprav se je Ivan dolgo obotavljal. Nič koliko noči Ivan ni spal, obljubljeni dobiček pa ga je vedno bolj mamil. Napravil je natančen načrt s prigovarjanjem, kako pomemben je danes prodor na tuja tržišča, je prepričal tudi vodilne v svoji firmi. Obljubili in tudi dali so mu denar za osnovna sredstva in material. Otroci so delali noč in dan, zamaškov pa je bilo vedno več. Glej ga zlomka, Josefa iz Avstrije pa od nikoder, še danes ga Ivan ni videl. Zamaški so še vedno v njegovi kleti, če niso kam izginili. Nekaj časa se je Ivan še -nerviral«, ko pa je delo dobil plačano, dobiček pa ni bil od muh. se je le potolažil. Le zamaški so mu v kleti v napoto in če jih rabite, se kar zglasite pri njem. Francelj in Ivan pa že kujeta nove načrte, kajti biznis je biznis.
Inšpektor Mika
gi. V.tem času najraje plinimo čebelje družine večkrat zapored, s tem pa pripomoremo do rezistence varroe in čebelje hemolimfe na strupene pline. Prav nič čebelarji tudi ne zaostajajo z nestrokovnim prijemom pri uporabi fluvalinata — tako imenovanim apistan deščic. V Evropi so strokovnjaki prišli do spoznanja, da ima mravljična kislina v poletnem času še največ učinka pri zatiranju letne varroe (90%), ne glede na njeno trdoživo plodnost uniči varroo tudi v pokritih celicah zalege; nestrokovno uporabljanje pa zopet povzroča več škode kot koristi.
Pri vsakem vestnem zdravljenju se pokaže učinek zdravila. Zaradi nestrokovnega prijema in omalovaževanja navodil zdravljenja pride do velikega razploda letne varroe v mesecu juliju ali v septembru, v jeseni pa sledi propad čebelje družine. Naj zaključim ta razmišljanja o naši moči in nemoči z željo, da bi za boljšo prihodnost čebelarstva čebelarji radi posegli po knjižici o čebeljih boleznih ter uspešneje zdravili varozo in druge čebelje bolezni v letu 1990.
Rozman Anton
HKS za novoletno razpoloženje
Občinska matična knjižnica ŽALEC in Hranilno,-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva sta se odločila za vse, ki so žalostni, zamoljeni in slabe volje, pripraviti VEČER VESEUA IN POZABE.
Na njem si bodo prizadevali mladi harmonikarji Harmonikarskega orkestra Žalec, ki ga vodi Marjan Kozmus, z zabavnimi melodijami, na katere bi lahko zaplesali, vendar je v knjižnici za to premalo prostora, ogreli pa vas vseeno bodo. Z njimi bo vokalna skupina, s kakšno veselo pa bodo postregli člani igralskih skupin.
Če želite pozabiti na sitne čase in se razveseliti, pridete v sredo 25. 12., ob 19. uri v Občinsko matično knjižnico. Ker pa je veselje treba deliti, pripeljite tudi prijatelje. Vstop je prost in brezplačen kot po navadi.

*
*
*
*
*
Nagradna novoletna križanka
*
*
*
*
*

Rešeno križanko pošljite skupaj z izpisanim geslom v spodnjem desnem kotu na Uredništvo Savinjski občan Žalec s pripisom »za nagradno križanko« najkasneje do 5. januarja 1990. Izžrebali bomo tri pravilne rešitve, za katere bodo reševalci prejeli 1. El-mag, 2. Denarno nagrado, 3. Knjižno nagrado.
Hmezad
Poslovnim sodelavcem in kooperantom želimo AGRINA veselo praznovanje, TOK Mega srečno in uspešno
novo leto 1990
December 1989 — SAVINJSKI OBČAN — 9
VITKA
BREDA ČUVAN
Šlandrovtrg 23, Žalec
Bogata izbira otroške, ženske in moške konfekcije ter metrskega blaga po ugodnih cenah.
Vsem kupcem srečno 1990!
LIVARNA IN ORODJARNA
KEKEC FRANC
UL. IVANKE URANJEKOVE 4 63310 ŽALEC YUGOSLAVIA
vaše zaupanje - naša kvaliteta skupno zadovoljstvo
Srečno novo leto 1990
PRODAJALNA SOSESKA V ŽALEC
SREČNO NOVO LETO 1990
27. decembra bo v naši prodajalni DEDEK MRAZ obiskal in obdaril malčke.
Se priporočamo za obisk
BOUTIQUE PRODAJALNA »ART« ŽALEC
želi svojim cenjenim kupcem zdravo in srečno novo leto 1990.
CŠM*Š

v predprazničnih dneh smo za vas pripravili 20% novoletni popust za enkratne nakupe v vrednosti nad 5.000.000 din, in sicer v dneh od 20. do 31. decembra.	'
Vsako stranko pa čaka še posebno presenečenje! Srečno!
PARFUMERIJA
r^aGHaR;
DROGERIJA
Ko ljubezni in prijateljstva ne izrazimo le z besedami . . . Z iskrenimi željami za srečo v novem letu
Sagbar Žalec
	SREČNO NOVO LETO 1990
<iPTJJCf	
Jpman	- Očala
Šlandrov trg 2	- Popravila očal
Žalec	- Kontaktne leče
Tel.: (063) 712-303	- Nasveti okulista
FOTO TONICA Žalec, Šlandrov trg 9 Tel.: 063/712-252
Želi vsem bralcem Savinjskega občana srečno, mirno in uspešno 1990. leto,
se zahvaljuje za obisk v letu 1989 in se še naprej priporoča.
GOLDING
Želite preživeti najdaljšo noč v letu v prijetnem razpoloženju in pričakati NOVO LETO 1990 veseli in polni optimizma?
Vse to nudita in vas pričakujeta
HOTEL ŽALEC
in
HOTEL PREBOLD,
ki tudi tokrat organizirata SILVESTROVANJE
Postregli vam bodo z izbranim silvestrskim menujem, za zabavo in družabnost pa bodo skrbeli:
HOTEL PREBOLD — ansambel PTUJSKIH PET in TRIO CIK-CAK s SIMONO VODOPIVEC
HOTEL ŽALEC — ansambel COMET in DUO HERBY
1. januarja 1990 vabita oba hotela na tradicionalni NOVOLETNI PLES
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990 vam želi
Kolektiv GOLDING gostinstvo turizem
ROMAN PLAHUTA
Soseska V ŽALEC
tel.: 063/711-380
prodaja :
•	na drobno
•	športnega programa
•	tekstila
•	akustike
•	gospodinjske opreme ter el. naprav
Komisijska prodajalna Srečno 1990!
PODJETJE ZA PTT
PROMET
CELJE
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
1990
	
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS LJUBLJANA N. SOL. 0.
TOZD GRADBENA ENOTA CELJE
želimo vam srečno in uspešno novo leto 1990
mm
mik
MODNA KONFEKCIJA PREBOLD
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990
želi kolektiv MIK PREBOLD
in se priporoča za nakup v svojih industrijskih prodajalnah:	v
Celju, Domžalah, Mariboru in Preboldu
TOZD LESNA INDUSTRIJA TOZD MODNA KONFEKCIJA TOZD KOVINOOPREMA TOZD PLESKARSTVO DSSS
V naši industrijski prodajalni vam nudimo širok izbor otroških, ženskih in moških hlač.
Odprta je vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Nudimo 40% NOVOLETNI POPUST
KOLEKTIV ZARJE SE PRIPOROČA IN ŽELI SREČNO NOVO LETO
Spremembe političnega sistema, ki so podane s predlogom amandmajev k Ustavi SR Slovenije, in že dalj časa trajajoče razprave o smotrnejši in učinkovitejši organiziranosti telesne kulture oziroma športa nasploh moramo v tem trenutku ob dejstvu, da z januarjem 1990 prenehajo delovati TKS, razmišljati o bodočem in drugačnem modelu družbenega upravljanja in financiranja športa tudi v naši občini. (Bralci naj mi oprostijo, ker se bom z nekaterimi izrazi posodobil oziroma preprosto besedo spremenil v sodobno glede na nove tokove s spremembami političnega sistema in reorganizacijo telesne kulture v celotni SR Sloveniji).
Vsestranski razvoj, ki se uveljavlja v naši družbi, izkazuje pomembni interes tudi za razvoj družbenih dejavnosti.
Še zlasti velja to za tisti neob-hodni del, brez katerega bi ne bilo celovitega vitalnega razvoja družbe. Gre za nacionalne programe družbenih dejavnosti, med njimi za nacionalni športni program.
Za učinkovito izvajanje dogovorjenih nalog pa bo v noyo nastalih družbenih razmerjih potrebno uveljaviti drugačen model organiziranosti, ki bo povezoval racionalno organizirane izvajalce teh nalog — športne organizacije — z državnimi (upravnimi) organi. Pri upravnih organih (IS) naj bi v bodoče formirali sklade za financiranje posameznih področij, z njimi pa naj bi opravljali upravni odbori (to bodo tudi najvišji telesno-kulturni organi v občini).
Ta način upravljanja družbenih dejavnosti pa naj ne bi imel za cilj samo spremembe v metodi dela, ampak pričakujemo tudi kvalitetne vsebinske spremembe (programske).
Kot že rečeno, telesna kultura je že dalj časa sama razmišljala
(organi), da je treba bistveno spremeniti dosedanjo organiziranost. Zakaj naj bi opustili SIS?
Ta čas korenitih sprememb na vseh področjih družbenega življenja dokazuje, da je nuja po spremembah že zato, ker:
—	je delež sredstev iz BOD v telesni kulturi praktično samo še 20 %-en in že samo s tem se izgublja vloga SIS.
—	so se prispevne stopnje za področje TK, tako kot na drugih področjih skupščine SIS, sprejemale samo še formalno;
—	v telesni kulturi nikoli ni bilo mogoče ločiti izvajalce od uporabnikov, ker klasičnih uporabnikov na tem področju sploh ni;
—	je šport izrazito interesna dejavnost. V njej praktično ni nobene organizacije, v kateri bi izvajali program samo profesionalci; vse je podprto z delom vrste amaterskih in ljubiteljskih delavcev. Večji del programa se izvaja v prostem času,
—	se za množično in tekmovalno športno dejavnost dogovarjajo v ZTKO in ne SIS. Tudi doktrina množičnosti, še zlasti (v naši občini) športne rekreacije, se gradi in razvija v strokovnih organizacijah,
—	se s športom, še zlasti tekmovalnim (za dosežek) ukvarjajo predvsem mladi; le-ti pa doslej ne odločajo na nobeni ravni organiziranosti,
—	so različne zahteve družbe silile športne subjekte v pretirani normativizem in administriranje. Tudi razne delegatske in druge povezave do različnih strokovnih organizacij so vplivale na to, da je bila stroka iz leta v leto bolj zapostavljena.
Posledica takih razmer pa se je održala v neuresničevanju skupno dogovorjene politike na določeni ravni.
Seveda je to sklop vprašanj, ki predvsem zadevajo odnose do SIS oz. do novih državnih orga-nov-upravnih resornih organov.
Drugo vprašanje, ki je zadeva športnih organizacij, pa je vprašanje bodočfe organiziranosti športa samega. Tudi na tem področju je treba pričakovati velike spremembe in zato je dobro, če ob organiziranosti (v občini) v upravni sferi odgovorni razmišljajo tudi o reorganiziranosti tega področja.
Bodoča organiziranost naj bi temeljila predvsem na:
—	učinkovitosti v odločanju in izvajanju odločitev od temeljnih izvajalcev od združenj na višji ravni (čimmanj vmesnih poti),
—	učinkovitosti strokovnega dela in strokovne povezanosti ter odgovornosti,
—	logični programski zasnovi glede na možnosti in razvejanosti v občini,
—	ekonomskem poslovanju (krajša pot finan. odločitev oz. pretoka sredstev do uporabnika, imeti celovit pregled nad stred-stvi).
Da bi spoznali vso razvejanost športa (kadra, objektov, društev) v občini Žalec, bo potrebno pred formiranjem odbora, ki bo odločal o nadaljnji programski zasnovi telesne kulture v občini, potegniti črto ter analizirati vse tisto, kar se je doseglo v preteklosti in je še dobro tudi v sedanjosti.
Prepričani smo, da se bo program telesne kulture v bodoče odvijal v okviru, ki bo zajemal pravico do aktivnega udejstvovanja v športu za vse naše občane. To pravico pa uresničujejo:
—	sami (individualno)
—	v primarnih in sekundarnih izvajalcih te dejavnosti.
O novi organiziranosti na področju telesne kulture v občini bomo seznanili občane v naslednji številki Občana.
V letu 1990 želim vsem udeležencem v telesni kulturi — športu obilo prijetnih trenutkov ob razvijanju zavesti in občutka dragocenosti zdravja.
Adi Vidmajer
Gašper Založnik državni prvak
Pred dnevi se je končala letošnja sezona v motokrosu. Lep uspeh v tem atraktivnem in tudi dragem športu je dosegel Gašper Založnik iz Šempetra, in sicer z motorjem 80 kubičnih centimetrov, ko je osvojil naslov državnega prvaka za letošnje leto. O letošnji sezoni, o težavah finansiranja in o tem, kako usklajuje šolo in šport, nam je takole povedal:
»Prav gotovo moram biti z letošnjimi rezultati zadovoljen, posebej še, če upoštevam vse okoliščine, v katerih so bili doseženi. Kljub temu da sem lani zbral največ točk v državnem prvenstvu do 80 ccm ter k temu dodal še naslov republiškega prvaka v isti kategoriji, nisem uspel pridobiti sponzorja,
ki bi mi bil pripravljen izdatneje pomagati. Tako je vse ostalo na domačem, družinskem proračunu. Ta pa je dovoljeval nabavo enega motorja, ki ima 125 ccm. Tako sem lahko bolje treniral, udeležil sem se vseh dirk za republiško in državno prvenstvo. Največji uspeh sem letos dosegel z motorjem 80 ccm, ko sem postal državni prvak. Že sedaj pa kujemo načrte, kako bo v prihodnji sezoni. Kako zagotoviti denar za izpolnitev načrtov? Lanski in letošnji uspeh mi je prinesel mednarodno licenco, uvrščen sem med kandidate za ekipo, ki bo zastopala Jugoslavijo na evropskem moštvenem prvenstvu v kategoriji 125 kubičnih centimetrov do starosti 21 let. Ker pa moramo za opremo in motorje skrbeti tekmo-
valci sami, to veliko stane. Zato si želim, da bi zainteresiral kakšno delovno organizacijo ali obrtnike, da bi me kot sponzorji podprli in mi omogočili izpolnitev mojih želja. Bil pa bi zelo krivičen, če se ne bi zahvalil za dosedanjo pomoč KIV-u Vransko, Ferralitu Žalec in Strojni Grames iz Žalca ter mnogim obrtnikom, ki so mi do sedaj pomagali. Moji uspehi so prav gotovo tudi njihova zasluga, torej je to naša skupna zmaga.
Letošnje šolsko leto je veliko težje kot lansko, ker imam pouk v popoldanski izmeni. Mnogo teže organiziram trening, ker vsi, ki mi pri tem pomagajo, delajo dopoldne. Imam status vrhunskega športnika, vendar tega ne koristim. Imam razumevajočo razredničarko profesorico Naraksovo, ki mi dovoli kakšno uro izostanka zaradi priprav. Škoda da nimajo vsi profesorji takšnega odnosa do športa in športnikov.«
Mi mu želimo še veliko uspehov in brez nesreč, tako kot je bila letošnja sezona ter, da bi se našel denar, da bi lahko Gašper Založnik drugo leto nastopal ne samo doma, temveč tudi na mednarodnih tekmah.
TONE TAVČAR
Karate
Največ zmag za Bikiča
Ekipi karate sekcije pri TVD Partizan Žalec in Petrovče tekmujeta v karate ligi celjske regjje. Prvo kolo je bilo v Celju, drugo v Žalcu, tretje pa v Rogaški Slatini. Rezultati: Žalec proti 88 Rog. Slatina 4:6, proti Petrovčam 7:3, proti Oplotnici 8:2 in proti Celju 10:0. Petrovče proti 88 Rog. Slatina 6:4, proti Celju 6:4 in proti Oplotnici 6:4. Vrstni red po treh kolih je naslednji: 1. Žalec s šestimi točkami, druge so Petrovče, prav tako s šestimi točkami in tretja 88 Rog. Slatina s štirimi točkami.
Za karate sekcijo Žalec so se borili: Nedeljko Bikič, Mirko in Jože Hudovernik, Boro Sredič, Anton Škorjanc, Boris Božič in Nedeljko Ourič. Za Petrovče pa: Simon Kroševec, Marko Koželj, Mitja Stisovič, Rihard Žibrat in Boris Cede.
Borbe so bile kvalitetne, pa tudi brez večjih poškodb. Največ zmag je dosegel Nedeljko Bikič. Drugi del lige se bo pričel v januarju, prvo kolo pa bo v Petrovčah.
Žalski karateisti v ZRN
Na povabilo društva za moderni šport karate iz Aechena so se člani karate sekcije TVD Partizan Žalec med praznikom republike udeležili turnirjev v Aechenu, Garnstadtu in Mainzu, kjer so dosegli lep uspeh. Na treh turnirjih so zmagali kar dvakrat. Za ekipo so se borili: Jože Hudovernik, Nedeljko Bikič in Boro Sredič. Sodelovanje z omenjenimi klubi v ZRN je že tradicionalno, saj jih vodi mentor žalske karate sekcije dr. Rudi jakhel.
Tržišče že deluje
Zasledili smo, da Ferralit Žalec na licitaciji — javni dražbi prodaja brunarico na Vrheh pod idilično Krvavico. Delavci tako izgubljajo čudovit planinsko-rekreacijski objekt. Razveseljivo pa je, da se podjetje zaveda pomena vrednosti tega objekta, saj je temu primerna tudi cena, ki se glasi kar v dinarskih markah, in sicer 57.000 DEM. Je tudi edini objekt, ki je ocenjen v markah, preračunanih v dinarje.
Pogreb oz. zadnji ogled objekta (brunarice) je bil 13. 12. 1989. Se pravi, da tržišče že deluje, saj smo pričeli prodajati že objekte, ki so služili delavskemu razredu.	_fj
Planinci proslavili 70-letnico
Planinci planinskih društev občine Žalec so se sestali preteklo soboto na planinski postojanki na Homu, kjer so proslavili 70-letnico organiziranega delovanja in 90. obletnico prve planinske postojanke v Spodnji Savinjski dolini. V priložnostnem govoru je bilo poudarjeno, da včasih preveč radi pozabljamo na zaslužne može, ki so dali svoj prispevek k delovanju društva, kot so Frischhaus, Kocbek, Roblek in Petriček. Ob tej priložnosti so tudi podelili transverzalne značke za opravljene planinske poti. Značko slovenske planinske poti (kar štiri) so prejeli člani družine Škrubej iz Matk. Svečanosti se je udeležil tudi član izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije tov. Drago Kozole.
Ob tej priložnosti so sprejeli tudi sklep, da v občini ustanove Občinsko planinsko zvezo.
IJ
******
Pohod krajanov na Reško planino
3f.3f.3f.3f.3f.3f.
Planinsko društvo Prebold pripravlja 14. januarja 1990 že enajstič zapored pohod krajanov k domu pod Reško planino z geslom Razvijajmo zavest in občutek dragocenosti zdravja. Ta dan se bodo zjutraj od 7. do 9. ure zbrali pred hotelom Prebold, od koder bodo krenili mimo TT, Rovšnika, Završnika in Tonača proti planinskemu domu pod Reško planino. Računajo, da bodo z zmerno hojo na vrhu v poltretji uri. Pot je označena s planinskimi markacijami in se vije po gozdu in obronkih Marija Reke. Razgibajte življenje in se jim pridružite!
V. Cerovšek
Strelstvo
PRVÀ REPUB. LIGA-VZHOD
V	petem kolu prve republiške lige-vzhod sta se v Štorah srečali ekipi SD Juteks Žalec in Kovinar Štore. Zmagala je ekipa Štor s 1457 krogi, medtem ko so Žalčani nastreljali le en krog manj, to je 1456 krogov. Najboljši strelec srečanja je bil Branko Malec s 373 krogi, pri Žalčanih pa Melan-' šek s 368 krogi.
TEKMOVANJE V POČASTITEV PRAZNIKA REPUBLIKE
Strelsko društvo SOP Leskovec pri Krškem je pripravilo tekmovanje mladinskih ekip širšega dela Slovenije v počastitev dneva republike, katerega so se udeležili tudi mladinci SD Juteks Žalec, in sicer v postavi: Dušan Novak, Robi Plazovnik in Boštjan Vidmajer. V konkurenci enajstih ekip so bili odlični peti, kar je vsekakor uspeh za mlade Žalčane, med njimi pa se je še posebno izkazal Boštjan Vidmarjer, ki je s 367 krogi osvojil med posamezniki drugo mesto in srebrno medaljo. Čestitamo.
ZAČETEK OBČINSKE LIGE
V	začetku meseca, točneje 8. decembra, se je pričela letošnja občinska liga v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke. Vsa kola tekmovanja bodo potekala na strelišču Šempeter, sodelovale pa bodo ekipe: Polzele, Liboj, Šempetra in Žalca. Za ekipo Juteks Žalec bodo pri pionirjih sodelovali: Aleš Klovar, Kristjan Pukmajster in Simon Vošnjak za prvo ekipo; za drugo pa: Matej Krašovec, Peter Herman in Simon Seibert. V ekipi pionirk, ki bo verjetno tudi edina, bodo sodelovale: Mateja Derstvenšek, Klara Bukovnik in Petra Šoštar. Tekmovanje bo potekalo v organizaciji SD Slavko Šlander Šempeter.
J. Pukmajster
Šah
Žalčani tretji v Sloveniji
V	Slovenj Gradcu je potekalo 43. republiško ekipno prvenstvo, na katerem so zmagali predstavniki ŠK Ptuj, odlični tretji pa so bili šahisti ŠK Žalec. Zmaga Ptuja pomeni presenečenje, saj je bil prvi favorit lanskoletni drugo-ligaš Marles—Kovinar, čigar šahisti so bili ob zaključku ogorčeni zaradi mladega šahista Marka Tratarja iz Stične, ki je še v letošnjem prvenstvenem tekmovanju nastopal za Murko v II. zvezni ligi, nato pa še okrepil ekipo ŠD Ptuja v slovenski ligi. Tudi v šahu so razne špekulacije, tako je bilo tudi v Slovenj Gradcu. Marko Tratar je tako moral prodati svojo partijo ekipi ŠK Vrhniki kolo pred koncem in lažirati rezultat na 5:5. Sicer pa si takšnega lažiranja šahisti ne želijo, zato bo morala Šahovska zveza Slovenije takšne ekipe takoj suspendirati. Ti dogodki v Slovenj Gradcu so neprijetni in čudimo se, da se tudi v šahu dopušča takšna kuhinja kot v nogometu, zato škoda vsakega denarja za takšno ekipno prvenstvo Sr Slovenije. Ali ni tako?
Dva hitropotezna turnirja
šK Savinjčan je pripravil zadnji letošnji mesečni hitropotezni turnir, na katerem je zmagal Jože Štorman pred Jožetom Peternelom in Jožetom Grobelnikom. Skupni zmagovalec za leto 1989 je Stane Skok, ki je zbral 162 točk pred J. Peternelom 157 točk in J. Štormanom 148 točk.
šahovska sekcija Polzela pa je s pomočjo TKS in ZTKO Žalec pripravila četrti posamezni hitropotezni turnir v šahu za OBČINO ŽALEC. Nastopilo je 28 šahistov, zmagal pa je Dušan Brinovec, ŠK Žalec, z 9. točkami pred Stanetom Skokom, ŠK Šempeter, z 8 točkami, in Karlijem Turkom, ŠK Žalec, s 7 točkami. V skupini B je zmagal mladi Mitja Urisek, ŠK Žalec, v skupini C pa Helajaj ŠS Polzela.
V	skupnem seštevku vseh štirih turnirjev je zmagal ponovno lanski prvak Jože Zorko, SK Žalec, pred Stanetom Skokom iz Šempetra.
1
GOSTIŠČE ŠTORMAN
i
ZVONE-MILICA ŠTORMAN
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990
Šlandrov trg
Nudimo vam:
—	vse vrste avto-delov (tudi po naročilu)
—	dodatno opremo za avtomobile —- gume in druge potrebščine
Se priporočamo!______________________
Vsem kupcem želimo srečno in uspešno leto 1990!
KOLEKTIV ZAVAROVALNE (.SKUPNOSTI TRIGLAV CELJE
želi občanom žalske občine
i
SREČNO in varno novo LETO 1990
lj= zavarovalna skupnost triglav
Kl*	h ma ni

Nič ni tako visoko,
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Kolektiv HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC želi vsem poslovnim sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990
A. Maček
J. Grobelnik
Nevarni odsek ceste v Mariji Reki
se ti, nič hudega sluteči, kaj kmalu znajdejo v strugi potoka. Miran Hribar, domačin, sicer predstavnik v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v KS, nam je dejal: »Prometnih nezgod je bilo na tem odseku ceste že mnogo. Cesta je že ob manjši rosi spolzka in nevarna. Pozimi pa bi morala biti bolj posipana s peskom. Sicer pa bi bilo najnujnejše postaviti železne zaščitne ograje ob cesti, če ne želimo, da se kdo ubije.«
Da pa ne bo pisano samo o nevarnosti vožnje, naj naštejem nekaj črnih točk na tej cesti. Prva je ovinek pri družinah Kreže in Koritnik. Najnevarnejši je dvojni ovinek nekaj deset metrov od konca asfalta pri družini Dolinšek. Voznika, ki ni vajen gorskih cest, pa je groza voziti po odseku od Doma pod reško planino nazaj v dolino. Od družine Gradišek pa do Hribarja ali Kranjčevega mlina pod cesto zija pravi prepad. Vsi ti deli niso zavarovani z železno varovalno ograjo, le tu in tam so v zemljo zabiti razmajani leseni koli.
Človekovo življenje nima cene. Če ga je lahko zav/arovati že z železno varovalno ograjo ob cesti, to ne sme pomeniti omembe vrednega stroška. Pa še stanovalci obcestnih domačij bodo imeli mir, ko jim ne bo treba s traktorji vlačiti razbitih avtomobilov iz struge. Naj tisti, ki je dolžan skrbeti za to cesto, končno stori, kar mu je storiti. Da ne bo prepozno.
Brane Lobnikar
Predzakonski predpisi
V dvorani SO Žalec je bilo organizirano predavanje o predzakonskih predpisih o tehničnih pregledih motornih vozil iz novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Žalec je za to poslal preko 100 vabil vsem DO, ki se ukvarjajo z avto prevozi in DO OZ tozdom, ki imajo svoj avtopark, in obrtnemu združenju. Čeprav je za vse bila to zanimiva tema, predvsem zaradi varnosti, se je predavanja udeležilo skupaj le dvajset poslušalcev. Ti so bili predvsem iz večjih DO in dva ali trije zasebni avtoprevozniki.
Predaval je predsednik republiškega odbora za promet in zveze tov. Pirtošek. Čeprav je bilo predavanje organizirano konec tedna, da bi bilo izgube čim manj — in da bi se ga lahko udeležilo čim več slušateljev, smo še enkrat dokazali, koliko nam je do varnosti poklicnih voznikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu.	K. J.
»Če lahko gre kaj narobe, se bo to zagotovo zgodilo.« Zlovešča napoved Murphyjevega zakona nas sili v akcijo, da »tisto narobe« preprečimo! In kaj je narobe? Nekaj je narobe z (nemarnostjo vožnje po cestah v vasi Marija Reka. Da si problema ne izmišljam, lahko potrdijo tisti, ki so letos videli že preko deset prometnih nezgod na delu regionalne ceste Prebold—Trbovlje v vasi Marija Reka.
Kmalu bo preteklo že drugo desetletje, odkar so krajani hribovite vasice pri Preboldu dobili prve kilometre asfaltirane ceste, ki pomeni edino prometno zvezo tega dela Savinjske doline s Trbovljami. Pred dobrimi petimi leti so asfaltirali še dobra dva kilometra odseka ceste od Kranjčevega mlina, kakor se po domače reče družini Hribar, proti Domu pod reško planino. To je v vaški živelj vneslo upanje v boljšo prihodnost za razvoj vasi. Vse bi bilo lepo in prav, če bi bila vožnja po teh cestah varna.
Pa so prometne nezgode postale že kar vaški vsakdanjik, saj le redko mine deževen dan, ko ne bi kakšen nepreviden voznik zapeljal s ceste ali se prevrnil v dva metra globoko strugo potoka Reke. Cesta namreč ob takih vremenskih neprilikah postane spolzka in nevarna. Res je, da ni vsega kriva slaba površina cestišča, svoje k nezgodi prispeva tudi neprilagojena hitrost vožnje voznikov, nevajenih skritih pasti spolzkega odseka regionalke. Pa
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC — DELOVNA SKUPNOST
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 8. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu, ki je bil sprejet na 9. seji zborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti dne 14. decembra 1989.
V. NATEČAJ
ZA NAKUP ETAŽNIH STANOVANJ V OKVIRU DRUŽBENO USMERJENE STANOVANJSKE IZGRADNJE V OBČINI ŽALEC.
Natečajna vsota znaša 174,750.000 din. oz. 15% vseh dotečenih sredstev do 31. 12. 1989.
Nakup stanovanj je možen v II. lameli, V. niza v Soseski V v Žalcu, in sicer:
•	trisobna stanovanja v izmeri 77,12 m!	6 stanovanj
•	dvosobna stanovanja v izmeri 57,16 m!	9 stanovanj
•	enoinpolsobni stan. v izmeri 48,34 m!	2 stanovanji
•	enosobni stanovanji v izmeri 41,59 m'	2 stanovanji
Cena za m’ stanovanjske površine znaša 40,537.082 din.
Pričetek gradnje v decembru 1989, predviden zaključek gradnje konec avgusta 1990.
Prosilci naj vložijo prošnjo pri Ljubljanski banki—splošni banki Celje, ekspozitura Žalec, ki daje tudi vse informacije, telefon 712-231. Te pa lahko interesenti dobe tudi pri delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, telefon 713-121.
Posojila za nakup stanovanj se dajejo največ za dobo 8 let po 40 %-ni obrestni meri.
Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je 20. januar 1990.
Prosilec mora prošnji priložiti naslednja dokazila:
—	da OZD oz. TOZD, pri kateri združuje delo, združuje , sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski
skupnosti občine Žalec;
—	predkupno pogodbo za stanovanje;
—	da namensko varčuje za stanovanjsko graditev v banki vsaj 12 mesecev;
—	podatke o odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sre,dstev vzajemnosti;
—	da nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje;
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
—	potrdilo o doseženih osebnih dohodkih prosilca in družinskih članov v letu 1988 (ker še v razpisnem roku niso znani podatki o poprečnem OD v TOZD in DS za leto 1989, kakor tudi ne poprečni OD v gospodarstvu SRS za leto 1989).
. Prednost za posojilo ima prosilec, ki:
—	ima nižji poprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana;
—	bo z nakupom stanovanja sprostil družbeno stanovanje.
Če ne bo interesentov za nakup stanovanj v etažni lastnini, se ta sredstva prištejejo k natečajni vsoti za nakup družbeno namenjenih stanovanj v tej lameli.
V mestu Žalec odkupimo stanovanjski objekt z možnostjo takojšnje vselitve.
Lastniki stanovanjskih objektov Sporočite ponudbo na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ — STROKOVNA SLUŽBA ZAVOD ZA PLANIRANJE - Ulica heroja Staneta 3, Žalec, do vključno 10. januarja 1990.
Iščemo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Informacije po telefonu: 701-090
Garsonjero v Žalcu zamenjam za večje stanovanje — prav tako v Žalcu. Tel.: 25-338
DANE KLANDER
Domžale
IZDELAVA IN MONTAŽA PLASTIČNIH ROLET TER ŽALUZIJ
Informacije in prodaja po tel.: 063/27-225
Ob boleči izgubi bližnjega nas lahko pokličete oziroma poiščete na naslovu:
Jože STRAHOVNIK, POGREBNE USLUGE, ŽALEC, Vrečarjeva 3, telefon: 712-703
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Zahvaljujemo se za zaupanje.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
BERNARDKE LEŠNIK
iz Hramš
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravnikom Zdravstvenega doma Žalec in njihovi patronažni službi za lajšanje bolečin.
Hvala govornikoma in duhovniku za opravljen obred, zastavonošem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje.
Njeni domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA KRAJNCA
iz Zabukovice 98
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se obema govornikoma KS Griže in DO Minerva za lepo izbrane poslovilne besede. Hvala godbi na pihala iz Zabukovice in pevcem za lepo odpete žalostinke. Posebna hvala zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Celju za vso skrb in nego v-najtežjih dneh.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žena in sin z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
ADOLFA
TKAVCA
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga počastili s cvetjem in darovali za maše. Posebna hvala pljučnemu oddelku PlanikaJII v Topolšici ter dežurnim zdravnikom Zdravstvenega doma Žalec. Hvala g. župniku, tajniku KS, govornikom, rudarjem, ZB, godbi Zabukovica, moškemu pevskemu zboru Griže, sodelavcem kolektiva KIL Liboje, Zarje Petrovče in Avtoobnove Maribor.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Sonja in Mari ter sinova Stane in Adi z družinami
Dežurstvo na vodovodu
Na glavnih vodih v občini Žalec od 25.12. 1989 do 29.
1. 1990.
od 25. 12. 1989 do
62/a, tel.: 723-097
	od	3.	1.	1990	do	8.
35						
	od	8.	1.	1990	do	15.
šica	5/e					
	od	15.	1.	1990	do	22.
zela	209					
	od	22.	1.	1990	do	29.
I. 1. 1990 Tone JAGER Prebold 1. 1990 Marko DOLINAR, Griže 1. 1990 Vlado ŠUPER, Vel. Pire-1. 1990 Bogdan PANTNER, Pol-1. 1990 Jakob OLIP, Pongrac 21
Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala od 12. do 12.30 v času prostih dni, ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik na sedežu DO Komunala.
Srečno in uspešno v novo leto 1990 želi kolektiv DO Komunala Žalec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
AMALIJE HERODEŽ
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-Ijerrf in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, prispevke za maše ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rizmalu za lajšanje bolečin v času njene bolezni, govorniku tov. Pungartniku za tople poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Dne 27. decembra bo minilo že leto, od kar smo pospremili k večnemu počitku
FRANCA
ORTLA
iz Topovelj 15, Braslovče.
Odšel je tiho tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
7. decembra je minilo pet let, odkar je v 31. letu starosti prenehalo biti srce našega najdražjega, edinca, moža in atija
TONIJA
JUGA
iz Žalca
Praznina v našem domu je neizmerna, vendar v naših srcih živiš in boš vedno živel.
Vsi tvoji
Ne jokajte ob mojem grobu tiho k njemu pristopite, spomnite se, da sem trpela in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, tašče, sestre in tete
MARIJE KORENT
roj. GoropevSek iz Griž,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem. Lepa hvala sestri Jasni za pomoč med njeno boleznijo. Hvala darovalcem cvetja in plačila maš, gasilskemu društvu Griže, govorniku Radu Cilenšku za besede slovesa, godbi Zabukovica, moškemu pevskemu zboru iz Griž ter g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
KATARINE ŠKORJANC
roj. Ribič, iz Dolenje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vserr) sosedom, sorodnikom, prijateljem in znanpem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. '
Posebno se zahvaljujemo za izrečene poslovilne besede govorniku in duhovniku za opravljen obred ter pevskemu zboru.
Žalujoči otroci: Ivan in Marija ter Jožica, Vida in Edi z družinami
12 — SAVINJSKI OBČAN — December 1989
MN MARKET
Dobriša vas, Petrovče
Trgovina z mešanim blagom
Odpiralni čas: od 7. do 18. ure, sobota od 17. do 15. ure.
Široka izbira in ugodne cene
Kupcem želimo srečno novo leto 1990
ROMANA SALOBIR
Žalec, Šlandrov trg 23
OPTIKA
NOVO
• velika izbira uvoženih in domačih okvirjev in stekel izredno ugodne cene
Cenjenim strankam
SREČNO NOVO LETO
w \u / URARSTVO ■'	? POLAJŽER
Šlandrov trg 19, Žalec —prodaja ur
—velika izbira pasov za ure —popravila vseh vrst ur
NOVO!
Ekspres izdelava vseh vrst ključev
SREČNO
1990

ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Tradicija treh generacij
Srečno 1990
•	predelava starega zlata
•	izdelava po naročilu
•	graviranje
•	odkup starega zlata
10% novoletni popust
SERVIS ZA IZOLACMF Tel.: (062) 305-150
VIKTOR PAJEK
VAM SKRINJA TOČI, ROSI, LEDENI, SE NE IZKLAPLJA?
Pokličite servis za izolacije!
Tel.: (062) 305-150, 413-606
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnikov. Tudi če se vašemu aparatu življenjska doba izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kot nov.
Prihranite 50 % elektrike!
Za opravljeno delo dobite garancijo!
70	ljubljanska banka
	ftari naslov
	za denarne zadeve
Tekoči račun	
• najnižji znesek čeka	300.000 din
• najvišji gotovinski dvig	3,000.000 din
• v matični banki v višini sredstev na tekočem	
računu	
• najvišji znesek	
brezgotovinskega plačila	8.000.000 din
Hranilne vloge	
• najvišji gotovinski dvig izven matične banke 8,000.000 din	
Želimo vam srečno in uspešno leto 1990	
SERVIS
gospodinjskih aparatov DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152
gorenje — elma — iskra — tiki — mikron
—	štedilniki, hladilniki, kuhinjske nape
—	sesalci, kaloriferji, likalniki
—	mikserji, feni, kavni mlinčki, var. strojčki
»Popravilo in čiščenje BOJLERJEV s 3-mesečno garancijo«
NOVO PRI NAS!
Servisiranje vseh vrst gospodinjskih in drugih aparatov znamke MIKRON-PRILEP (pogodbeni servis)
Sprejem strank: od 10. do 16. ure
HITRO — KVALITETNO — KONKURENČNO — GARANCIJA
Prepričajte se, ne bo vam žal
Želimo vam srečno 1990
SAVINJSKI
MAGAZIN
vas vabi
na najugodnejši nakup po izrednih cenah.
nama
ŽALEC
SILVESTROVANJE v Nami z nami in ansamblom Jogy band.
Rezervacije sprejema restavracija Nama telefon: 711-231
ZAVESE — pestra ponudba in ugodne cene
od 322.000 din dalje
NOVOLETNI POPUST:
pohištvo do 50 %, zimski plašči do 40 %, izdelki Zlatarne celje 30 %
Obiščite nas v prenovljeni I. etaži PRODAJNEGA CENTRA NAMA LEVEC
TOZD GO ŽALEC
želi srečno in uspešno leto 1990
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1990 VAM ŽELI
ALF ŽALEC
Vabimo vas, da nas obiščete tudi v nedeljo, 24. in 31. decembra 1989.
Ugodna ponudba in praznični popust.
Zastopa in uvaža
# Hmezad
fcxport-lmport
PRODAJA
GRAMEX LJUBLJANA in HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC
SE SAME HVALIJO
ZATO JE NAŠA NALOGA PREPROSTA POVEDATI VAM MORAMO SAMO, KJE JIH LAHKO VIDITE! HOČE. LEVEC, LJUBLJANA, KRANJ, ŽALEC
èternìt
KRITINE, KI PRINAŠAJO PROLITI
□Ob
GRADBENO INŽENIRSKI BIRO
inž. JANEZ KLUGLER
63310 ŽALEC, Ul. Bačke Palanke 6
S Kardeljeve 29 smo se preselili v Ulico Bačke Palanke 6, Žalec. Telefon: (063) 711-165
• projektiranje, gradbena dokumentacija, promet nepremičnin, cenitve objektov in nepremičnin
Srečno 1990