Dopisi in novice. Prva učna razstava v Gorici l. 1875. Poročilo razst. odbora. (Kon.) B. »Jury« kot učne pomočke ljud. in mešč. šolam »priporoča«: I. Od razst. Pichler-jeve vdove & sina na Dunaji: Wagner-jeve podobe za nazorni nauk (nemšk. š.). Siider-jevo razdelitev časa (Zeiteintheilung). Schreiber-jeve svetopisemske podobe nove zaveze. Gunter"jeve metr. mere in uteži; malo, srednjo in veliko zbirko. Zbirko geom. teles, malo, srednjo in veliko (t. j. št. I. II. III.). Lindner-jevo računanje v podobah. Ltlben-ov atlant sesalcev (barvan). Fiedler-jeve anatomijske table. Patek-ove navadne barve. Handke-ve polutki, Nemčijo, Avstrijo, Azijo in Afriko. Bauer-jevo Avstrijo (nemško in herv.). Schotte-jev globus in tellurium. Holle-vo Palestino, Avstralijo in Ameriko. II. Eazst. W6kulat v Gorici: Heimerdinger-jeve kalupe za risanje. Fiedler-jeve in Kundrat-ove anatomijske tablice. III. Razst. Tempsky-ga v Pragi: Patek-ove navadne barve. IV. Razst. prof. Spinner-ja v Gradcu: knjižice za risanje. V. Razst. K. Winikar-jeva v Brnu: Eoller-jeve risarske zgledne podobe (Zeichenvorlagen). VI. Kazst. J. Giontini-jeva v Ljubljani: Kamil Mašekovo šolo za petje (za otroke). Bauerjevo Avstrijo. ,,Posebno priznanje" je razstavna sodnija (»jury«) izrekla 14 osebam in 42 šolam ia zavodom. Ti so: P. n. gg. Bolle Ivan, voditelj c. kr. sviloprejskega poskuševališča v Gorici, za svilorejsko-telmično in znanstveno delovanje. Castiglioni Viktor, prof. v Terstu, za šolo raznih opravkov v otroških vertih in za spis »Otroški verti«. Gallo Anton, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za računsko mašino in za pisne knjižice. Goljevšček Anton, voditelj c. kr. avstr. - ogerske ljudske šole v Carigradu, za računsko mašino. Hribar Anton, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za muzične skladbe. Mona Angelj, ravnatelj dež. kmetijske šole v Gorici, za posebno velio pri vrenji vina in za pripravo, s katero se vino segreva. Pich Jožef, voditelj pripravljavniški v Teržiču (Monfalkonu), za šolske klopi in za reliefne zemljevide. Pocar Jakob, ueitelj v Strassoldo-u, za slogovne tablice s podobami. Poniž Ambrož, učitelj v Rihenbergu, za zbirko gospodarstvenih priprav, vsega pohišja in kmet. orodja v mali obliki, pa za zbirki merčesov in rudnin. Srebernič Jožef, učitelj v Čepovanu, za zbirke rudnin, rastlin in semen pa za relififen zemljevid. Štegnar Feliks, učitelj v Ljubljani, za rusko mašino. Tomšič lvan, c. k. vadnice učit. v Ljubljani, za »Vertec« in za druge spise mladini primerne. Vodopivec France, c. k. okr. šolski nadzornik, za prizadetje v sestavljanji načertov za šolske hiše in za zemljevid Goriške dežele. Zingerle France, učitelj v Terstu, za prizadevanje v skladanji muzikalij mladini primernih. Gospodična Emelija pl. Kallmunzer-jeva, učiteljica ročnih del v c. kr. žensk. izobraževališči v Gradcu, za priprave in tabele za skupno podučevanje v ženskih rokodelih (Massenunterricht). C. kr. dež. šl. svet v Gradcu za zemljevid kažoč razredbo šolskih občin. C. kr. okr. šol. svet okdlice GorišJce za inventarije šolsk. priprav in pomočkov, in za okrajne učiteljske knjižnice. C. kr. svilorejsJco poskuševališče v Gorici glede na razstavljene prav primerne priprave, naprave, zbirke in na odlične mikroskopične podobe raznih organov zdrave in bolne sviloprejke. Kmetijska šola deželna v Gorici, glede na praktično rabnost raznoterih kmetijskih reči za razstavo primerno odbranih. nDružba sv. Mohora" v Celovcu za izdavanje bukev mladini primernih. »Sloveriska Matica" v Ljubljani za izdavanje bukev učiteljem primernih. Mestno šensko izobraževdlišče v Terstu za kvačkanje, pletenje, šivanje platnine, vezenje in križevato šivanje. Mestna dekliška vadnica v Terstu za belo vezenje. GojenJce otroških vertov v Terstu za dela s poveršninami, in iz ilovice in pa za izrezovanje. Mestni otroški vert »alla Madonnina" in ndi Hena vecchia" v Terstu (za izšivavanje, prebadanje in prepletanje.) Častvr. mm. Uršulinarice in šolske sestre de nNotre Damea v Gorici za zlatovezenje, vozlanje in za nežnine (drobne dela). Šola čč. mm. Uršulinarec v Gorici za vozlanje in za kerpanje. Šestrazr. dekliška Ijud. šola (mestna) v Gorici za pletenje in križevato šivanje. Zavod za gluhoneme (dekl. oddelek) v Gorici za kvačkanje, šivanje platnine, belo vezenje, križevato šivanje, vozlanje in kerpanje. Sirotišče (Contavalli-evo) v Gorici za pletenje, šivanje platnine, za križevato šivanje in kerpanje. Dvorazr. šola v Gradišči, enorazr. v Farri in enorazr. v Mariano-u za pletenje. Enorazr. šola v Fiumicello-u za kerpanje. Trirazr. (mešana) šola v Eobaridu in enorazr. v (lašk.) Št. Lovrencu pri Muši za križevato šivanje. Šola čč. sester Previdnosti božje v Korminu za šivanje platnine, vezenje in za križevato šivanje. Dvorazr. šola v Monkih za vezenje. Dvorazr. (mešana) šola v Solkanu in trirazr. šola v Teržiču (Monfalkonu) za šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu, enorazr. (mešana) šola v Čepovanu, dvorazr. (mešana) šola v Cerknem, c. k. (d.) vadnica in dež. zavod za gluhoneme v Gorici, štirirazr. (deška) šola v Korminu, trirazr. (mešana) šola v Kobaridu, enorar. (deška) šola v Medeji, enorazr. (dekl.) šola v Ogleji, in v Pieris-ih, enorazr. (meš.) šola v Bihenberg-u in štirirazr. deška šola v Teržiču za pisanje — Mestna ženska vadnica, društvo »Societa operaia" in risarska šola g. Zernitz-ova v Terstu, mestni zavod zapuščenih dečkov in dež. zavod za gluhoneme v Gorici za risanje. D. ' ,,Častno omembo" je »jury« priznala 13 osebam in 54 zavodom, šolam etc. Ti so: P. n. gg. Viktor vitez Castiglioni, mestn. žensk. izobražev. prof. v Terstu, za zbirko telovadskih pesmi. Aleksander Ciatto, učitelj v Terstu, za učenško knjižnico. Anton Gallo, učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za krajeznanstvo. Alojzij Ipavec, voditelj mestne deške ljudske šole v Gorici, za šolsko klop po Olomuški sestavi. Jožef Kodelja, učitelj v Ločniku, za računske tablice. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljut^meru, za didaktično - literarno delalnost. Ivan Lorenzutti, mizarski mojster v Gorici, za telovadske priprave. Jurij Orsetič, učitelj in otroškega verta lastnik v Terstu, za pripomočke k nazornemu uku. Jakob Pocar, učitelj v Strassoldo-u, za pripravo polajšujočo začetno čitanje (Gestell mit Setzkasten). Alojzij Štrekelj, podučitelj v Komnu, za delalnost v povzdigo kmetijstva. Taniaj, prof. v Terstu, za modele kristalov. France Timeus, ravnatelj mestn. žensk. izobraževališča v Terstu, za sestavo beril za ital. lj. šole. Vascotti Simeon, učitelj v kaznovalnici v Kopru, za ital. slovnico za ljudske šole. Šestrazr. dekl. šola (mestna) v Gorici za lezenje, šivanje platnine in kvačkanje. Zavod za gluhoneme v Gorici za pletenje. Sirotišče v Gorici za vozlanje. Šola šols. sester v Gorici za vozlanje. Enorazr. šola v Ajdovščini za kyačkanje. Enorazr. šola v Cervignano-u za šivauje platnine. Enorazr. šola v Fiumicello - u za pletenje. Dvorazredna (mešana) šola v Kamenjah za kvačkanje, pleteuje in za ljudsko-šolsko knjižnico. Trirazr. (mešana) šola v Kobaridu za pletenje. Dvorazr. šola v Korminu za šivanje platnine. Enorazr. šola v Mariano-u za šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) žola v Mirnu za pletenje. Dvorazr. šola v Monkih za pletenje in šivanje platnine. Dvorazr. (mešana) šola v Solkanu za kvačkanje. Trirazred. (mešana) šola v Tominu za kvačkanje in križevato šivanje. Dekliška vadnica (mestna) v Terstu za pletenje, kvačkanje, šivanje platnine in za križevato šivanje. Žensk. izobraževališče (mestno) v Terstu za šolske klopi in telovadske priprave. Trirazr. šola v Teržiču za pletenje. Pervi otroški vert v Gorici za prepletanje. C. kr. dešJca vadnica v Gorici za risarije in knjižnico. Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu, trirazr. (meš.) šola v Kobaridu, trirazr. (mes.) šola v Tomimi, štirirazr. šola v Korminu, dvorazr. šola v Monkih in enorazr. v Medeji za risanje. Enorazr. deška šola v Ajdovščini, enorazr. dekliška šola v Ajelo-u, enorazr. (mešana) šola v Št. Andreži, enorazr. (mešana) šola na Barki- VatovIjdh, enorazr. (deška) šola v Campolongo-u, enorazr. (deška) šola v Fiutnicdio-u, jetnišnična sola v Gorici, enorazr. (deška) šola v Gradu (otoku), enorazr. (mešana) šola v Kalu, dvorazr. (mešana) šola v Kamenjah, dvorazr. (mešana) šola v Kanalu, dvorazr. (mešana) šola v Križu, enorazr. (mešana) v Kronbergu, enorazr. (mešana) šola v Lokovcu, enorazr. (deška) šola v Mariano-u, enorazr. (deška) šola v Ogleji, enorazr. (mešana) šola v Renčah, dvorazr. (dekl.) šola v Ronkih, dvorazr. (mešana) šola v Sešani, enorazr. (mešana) šola v Škerbini, enorazr. (meš.) šola v Skopem, dvorazr. (meš.) šola v Solkanu, enorazr. (meš.) šola v Šebreljah, enorazr. (meš.) šola v Btjdku, enorazr. (meš.) šola v Št. Totnažu, trirazr. (meš.) šola v Tominn, trirazr. (dekl.) šola v Teržiču, enorazr. (meš.) šola v Vertojbi — vsem za pisanje. Priobčil sem bolj obširno to razstavo. a) Ker je zgodovinsko vazna; b) da učitelji svedo, katere učne pripomočke razst. komisija hvali inpriporoča. — Iz čkšdnih zborov. Šolstvo je prišlo tudi letos pri zasedanji deželnih zborov tu bolj, tu manj na versto, ker dežele same plačujejo svoje učitelje, tedaj so tudi zbori mislili, da imajo, kot zastopovalci dežel, kaj govoriti. Ko beremo taka poročila, ne smemo nikdar pozabiti, da se konservativna stranka po deželnih zborih poganja; a) za samoupravo (avtonomijo) dežel, b) za'pravice cerkve in družine do šole, in vsled tega c) za ljudsko šolo na verski podlagi, in ker bivajo razne narodnosti kakor n. p. na Štajerskem, Kranjskem tudi za pravice narodnega jezika po šolah. Ako tega ne bomo zgubili spred oči, bomo lože razumevali debate o šolstvu, in dasiravno učitelji ne smemo politikovati, bomo vendar spregledali, s katero stranko bi mi šli, ko bi bili v takem položaji. V štajerskem deželnem zboru se je sprejela postava glede novega šolskega fonda, njemu pripadajo vse vstanove, dari in 7 % šolskega naklada po vseh krajih. Sicer so pa konservativni poslanci, ko je bila razprava o troških za šolstvo, kakor druga leta, tako tudi letos zapustili dvorano, prepustivši vso odgovornost (ogromne troške i. dr.) liberalni stranki. Koroški dežel. zborje hotel 8 letno obiskovanje šol otrokom skrajšati, t. j. nasvet, da bi bil §. 75 derž. postave 9. maja zastran skrajšanja šolske dobe tudi za Koroško veljaven, je bil izročen pravno-politiškemu odseku, isto tako je bil tudi izročen nasvet, da bi dežela ne plačala za deželne in okrajne učiteljske skupščine. Deželni zbor tudi pričakuje, da bi se tistih 10.000 gl., ki jih daje deržava za šolstvo obernilo na korist občipam, kedar stavijo nove šole, tudi se je dežel. odboru naročilo, da naj tudi za 1. 1877 o pravem času prosi, te podpore. — Razne prošnje učiteljev med drugim tudi, da bi se šolske zamude tako kaznovale, kakor tudi prestopki postav, so padle pod klop. Avstrija pod Anižo. Deželni odbor je zboru poročal o šolstvu pretečenega leta in o njegovili potrebah. Od 1. septembra 1874 — do konca decembra se je za šolske stavbe potrosilo 2,260.760 gl., odkar pa je šolska postava veljava pa v ta namen 6,806.236 gl. Na Spodnje-Avstrijskem je sedaj ljudskih šol 1261, učiteljev 3992, a otrok, ki v šolo hodijo, 256.944. — Razven tega, kar se daje iz normalnega šolskega zaklada pripomočka za šolske stavbe, se je za 1. 1877 privolilo tudi 30.000 gl. — Dalje so sprejeli nasveti šolskega odseka, katere je predlagal poslanec E. Sues 4. aprila: 1. Deželna proseminišča naj se razširita na 5razredno učilnico, štipendij naj bode manj in ti tudi v manjšem znesku, da ne bode troška višej, kakor ga je bilo za 3razredno učilnico. 2. Slavna vlada se prav nujno prosi, naj vstanovi za Spodnje-Avstrijsko novo učiteljišče. V Zgornje avstrijskem deželnem zboru so letale ostre pušice na novo šolo, katere je krepko odbijal deželni poglavar, in tožil zoper rovarstvo proti novi šolski postavi. Konservativni poslanci niso glasovali pri šl. predštevu. V Tirolih se je deželni zbor sam razpnstil a v sosednjem Predarlskem deželnem zboru so predlagali načert šolske postave, kakoršni še noben deželni zbor dosihmal ni pretresoval, — šolsko postavo v kerščanskem smislu, cerkev bi šole nadzorovala, višja deželna šolska oblast bi bila iz 3 udov, 2 imenuje škof, a 1 pa deželni odbor. Deržava bi imela nalog, cerkev in družina varovati v njujnih pravicah do šole, se ve, da tudi ob enem pravico nadzorovanja. Šola bi spadala v delokrog ministerstvu notranjih zadev. Postava ie bila sprejeta s 13 zoper 8 glasov tudi v 3. branji, dasiravno je deželni glavar temu oporekoval. V Moravskem zboru jedr. Fanderlik zahteval 3000 gl. v podporo za »Matico školskoc, ker so ji svitli cesar tudi s 2000 gl. pomagali. Toda nemški ustavaki so nasvet zavergli in sedaj so češki in konservativni poslanci zbornico zapustili. Sicer so bile pa tudi, kakor v Celovcu, prošnje, da bi učiteljice enako plačo imele kakor učitelje. V Gališkem je bilo več nasvetov, da bi se učiteljem plača zboljšala. Istrijanski deželni zbor je sklenil, da se ima v Porečkein priprav- ništvu za slovenske in laške učitelje nemščina kot učni jezik odpraviti. (Dalj.) — Šola c. k. rudnika v Idriji je oproščena šolnine od drugega semestra t. 1. Šolnine oproščeni so tudi otroci starišev, ki ne spadajo pod Idrijo. — Zdihljeji k Mariji Devici našej ljubej Gospej presvetegaSerca. Besede JanezVolčič-eve, vglasbilPater Angelik Hribar. 31 Marijnih pesni velja 1 gl. 20 kr.; na prodaj pri Giontini-u, Lerher-ju, Till-u, Klerr-u in Gerberji. To novo delo slovenskega uma živo priporocamo prijateljem cerkvenega petja.