Uredništvo In uprava: Maribor,' Kopališka ul. i - Tel. 25-47 - llhaia viako »obetu Velja letno Si din, polletno 18 din, četrtletno 8 din, za Inozemstvo letno SO din Rokopisi se ne vračajo • Poit ček. rai. 11J87 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglati po ceniku
Vreme
od sobote do sobote
(Napoved od 9. do T6. julija)
V severnem in južnem predelu Slovenije nastopa po izrednem vročinskem in soparnem navalu liladnejše oblačno vreme, ki utegne držati še ves tekoči teden. Menjajoče vedro in 'Oblačno vreme. Močnejše krajevne pooblačitvo z možnostjo padavin in celo nalivov in neviht. Toplotne razmere pa se bistveno ne bodo spremenile.
Cena VSO din
Uime venomer ogrožajo plodove
kmečkega dela
Splošno obvezno zavarovanje podeželskih dobrin ie mogo-
ie in nuino
To leto je pridnemu kmetu v splošnem mnogo obetalo. Posebno naši napredni vinarji so se že veselili dobre bratve, H je bila v poslednjih letih tako pičla in slaba. Pa so v večnem strahu pred nevihtami in neurji. V tem letnem času je najbplj nevarna uima — toča, ki klesti in uničuje plodove kmečkega dela zdaj' tu, zdaj tam. Zadnjo nedeljo je pustošila po velikem delu brežiškega savsko-sotlskega kota: od Zdol čez Sromlje, Pišece in Bizeljsko pa daleč tja v Hrvatsko Zagorje do Marije Bistriške je sipala veliko nesrečo in ondod povečala že itak hudo staro bedo. Tudi delu kozjanske kotline (Podsreda—Sv. Peter pod Sv. gorami) ni prizanesla. Poročila o tem so obupna. Drevje in trsje je okleščeno, vrtno in poljsko rastlinie v tla zbito. Obupanci kličejo javno upravo na pomoč. Kdo jim more danes dovolj izdatno pomoči? Razmere so take, da je težko odgovoriti na to vprašanje. Z ’.e-
narjem? S potrebščinami? Z javnimi deli?
Pa ko bi take uime prizanašale drugim krajem! Jutri, po jutrišnjem pridejo drugi in zopet drugi okoliši na vrsto. Take nesreče se ponavljajo — danes tukaj, jutri tam — in prizadevajo iz leta v leto stomilijonske škode samo slovenskemu a-rodnemu gospodarstvu.
Učinkovita pomoč je nujna in tudi mogoča. O tem smo nekaj že napisali tudi v »Edinosti« od 23. aprila t. 1. Ponavljamo, da je najbolj »važno In nujno vprašanje pametnega splošnega obveznega zavarovanja, ki bi upoštevalo vse najvažnejše gospodarske panoge našega podeželja.« Na to smo opozarjali že pred več leti in opozarjamo tem bolj odločno danes, ko imamo vendar že nekaj let državni okvirni zakon, ki omogoča splošno obvezno zavarovanje zoper glavne uime in nesreče na podeželju po banski upravi. To vprašanje je treba rešiti ne samo nuino, mar-
■I
več tudi res smotrno in dokončno.
Kaj so doslej storili in kaj nameravajo še storiti v tem pogledu s pobudami in dejanji stara kmetijska družba, mlada kmečka zbornica, banovinski svet, razni kmetijski sveti in — ne naposled — kraljevska banska uprava sama kot najvišja za-ščitnica gospodarskih koristi kmečko-de-lavskega ljudstva v naši deželi? Samo majhne, le bolj slučajne podpore malo zaležejo. Miloščinarstvo je zavednemu kmetu zoprno.
Strokovna poverjenstva vsako leto pridno potujejo po deželi in popisujejo škode po uimah. Statistika o tem nas težko obdolžuje. Uime venomer ogrožalo plodove kmečkega dela. Urejeno splošno obvezno zavarovanje podeželskih dobrin je mogoče in nujno. Zato hitro na skupno delo za skupno korist!
Andrej Žmavc.
Me sramotite Slovenije in njenega ljudstva!
Slovenija je raznolika. Skoraj sleherna Pokrajina ima na sebi kaj posebnega. Naravnih lepot je povsod v izobilju. Posamezni kraji so znameniti in »znameniti« radi zgodovinskih posebnosti. Drugod zopet so rudna bogastva ali zdravilne vode. Povsod torej imamo kaj posebnega, radi česar slovi naša domovina kot »posebnost«. Je pa vsa tale zemlja posedena s skromnim, dobrim ljudstvom, ki se rine skoz življenje kakor gre in je mogoče. To dobro ljudstvo je povsod eno in isto, raznolikost pokrajine ne igra vloge. Ljudstvo živi in dela tiho in udano in niti domačemu, niti tujemu »plemiču« ni nikoli prizadelo hudega. Prej nasprotno!
Čeprav ni naše ljudstvo nikomur napravilo sile, nasprotno, redilo je in še jedi na svojem telesu polno zajedalcev in krvosesov, vendar lahko zasledimo v naši javnosti na zadevo, ki jo moramo obsoditi. Je to stvar o poročanju različnih izgredov. Ako pogledamo v predale nekaterih slovenskih časopisov, bomo v poročilih iz nekaterih krajev zasledili sa-nie uboje, pijanščine in pretepe. Pod za-glavjem »Ptuj« n. pr. ti žalostni »poročevalci« in »dopisniki« in poročevalski junaki ne vedo (pro3im, v današnjih časih!) dan za dnem, leto za letom drugega »poročati«, kot »cvetke«, kakor: »Nož v hrbet«, »žrtev spopada«, »Na gostiji so se stepli«, »Uboj v Runtolah«. In slično. človek dobi iz takih poročil vtis. ua so tam in tam doma sami pijanci. Pretepači, ubijalci i. sl., surov človeški mrčes — in da gospodarskih in kulturnih Potreb in nacionalnih nezaslišanosti ni na svetu, če pa obiščeš te razkričane Kraje, vidiš mirno, skromno, delavno Kmetsko rajo, ki životari pod gospodarskimi, socialnimi in nacionalnimi hlapci m valpti, srečaš dobro, udano, prav nič razborito slovensko ljudstvo, ki ga rene-gati, janičarski nemškutarji, slovenski iz-Vržek. suva v hrbet in pljuje v niegov obraz!
Tu se, mili prijatelji, oglejte za brutalnostjo, ne pa obešati na veliki zvon Če kokoš zine!
43 milijonov za bolniiniee
Ravnateljstvo Suzorja v Zagrebu je načelno med drugimi banovinami odobrilo tudi naši banovini 43 milijonov dir*"rj#v Posojila. Banska uprava namerava s tem zOsojilom zgraditi oz. izpopolniti ter povečati bolnišnice v Mariboru, Celju, Vojniku, Murski Soboti, Brežicah, Slovenj-gradcu in Novem mestu.
Opustite izzivanja
Ne kvarite naše mladine!
Z nastopom vlade dr. Stojadinoviča, koje triletnico so proslavljali letos o kresu, se je razvilo, priznati moramo, nekoliko svobodnejše društveno kretanje in pritisk, ki so ga poprej izvajali nad narodom, je popustil. Tudi pri nas v dravski banovini smo v tem oziru čutili snremem-bo. Ustanovili so nebroj političnih in nepolitičnih društev, tudi takih, ki Ho politično nepolitični; na vseh straneh se je začelo neutrudno delovanje po prosvetnih domovih in telovadnicah. Kjerkoli zasledujemo društvene pojave, povsod bomo slišali: Delamo za zdravje in veličino naroda, za upeljavo višjih načel v naše javno življenje, za Kralja in domovino! Prav in lepo! V obeh strankah so zadnje čase doma iste besede. Nikjer in nikoder ni zapisano, da moramo tičati --i v eni malhi in nositi enako uniformo! Kdor ima veselje, naj si pomaga, kakor hoče in ve, da bo prav. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi se naša mladina vzgajala
v	nestrpnosti!
Od časa do časa se pri nas pijani ljudje stepo. O takšnih pretepih čitamo ogabna poročila, kar smo v našem časopisu že ožigosali. Kaj pa naj rečemo, ako se stepo trezni	dveh nasprotnih
si društev, čeprav hočejo vzgojiti i tu i tam vrle ljudi, krepostne državljane? Stepo se, obkladajoč drug drugega z najgr-šimi priimki in imeni, iz oči jim sije naj-grši fanatizem, zmožen zločina, že šolar-ska mladina dostikrat gori od strankarske nestrpnosti do svojega bližnjega. Mi ve-
mo, da naše kmetsko ljudstvo nikoli ni znalo psovati in zmerjati — kdo je tedaj ta gonilna sila fanatizma na in oni strani? Slovensko izobraženstvo? Pač žalostna slika takšne »izobrazbe«! Namesto, da bi v teh žalostnih časih, čeprav vsak po svoji poti korakajoč, gojili v ljudstvu zmernost, resnicoljubnost in ‘ bežen do političnega, odnosno idejnega nasprotnika, pa se, kjer le mogoče, ljudje zmerjajo, da je kulturnega človeka sram.
Res, takšnega »luksuza« se za današnje prilike nismo nadejali.
Narod, kojega nekatere člane vodi nestrpno sovraštvo in zločest fanatizem do svojega, prav tako z nestrpnim sovraštvom in fanatično jezo napolnjenegt nasprotnika, si pač ne bo s samim seboj nikoli na jasnem in ne bo mopM svojih misli nikoli obrniti v nobeno plodonosno smer. Le pomislimo, koliko in v kaj smo Slovenci do danes napredovali! In zakaj? Radi medsebojnih jalovih prepirov! — Drugi so imeli na naš račun samo dobiček!
Našo mladino treba voditi k plemenitosti in lepemu vedenju! Ne smemo dopustiti, da bi navajali otroke na pota, ki jih vsi spoznavamo za slabe. Komur ie le malo mar naša lepša bodočnost, naj soo-zna svojo krivo pot in naj se še o pravem času zave škode, ki jo napravlja narodu! Opozarjamo zato še enkrat:
Ne kvarite nam otrok, ne kvarite nam mladine!	—l—
Naša narodna bolezen pijančevanje
Ali smo zares ..babe“ ali slabiči?
Kdo trdi, da alkohol ni glavni sloven ski sovražnik? Smo ene misli, enega du-hž: Mnogo, še premnogo zla nam je povzročilo pijančevanje; saj vemo, da če je bolan posameznik, družina itd., celota gotovo ne more biti zdrava. A pijančevanje je zavratna bolezen narodova, ko se vtihotapi dostikrat v najtvornejša telesa, v naše najboljše ljudi, in jih počasi gloda, v petju in veselju in v vedrem
razpoloženju, medtem ko —  -----------
Da, medtem ko se večinoma ravno radi pijančevanja mnogo, še premnogo strada in so slovenske družine radi njega prepuščene na milost in nemilost krvavi bedi. Pustimo druge posledice, kakor pretepe, poboje, zmistimo samo na bedo, pa imamo zadosti! Le računajmo!
Delavec da za liter vina 8—12 dinarjev. Ta denar v današnjih težkih časih gotovo ni lahko zaslužen. Liter vina — kaj je to »žejnemu« človeku? Mimogrede ga požre! »slo« je 8—12 din — za nekoliko slabega »veselja«! A družina! Morebiti jedo otroci nezabeljen močnik, ker ni bilo zadosti moke za žgance. Kje šele denarja za mast! Ce bi za ta zapiti denar kupil vsaj V2 kg mesa, mar ne bi vsem skupaj teknilo enkrat na teden tudi nekoliko juhe? Uboga delavčeva žena bi gotovo pripravila vsaj človeka vredno kosilo, če ne bi nemarni dedec vsega zapil. Tako pa: zares občudovati je naše žene, ki kljub moževemu pijančevanju še nekako »vlečejo«. Dd, kakšna moč v naših ženah! In kako strašni slabiči so
PrefGmnškr dolžniki „Gdinost»“ moralo naroinlno takoj nakazati, ali pa številko vrniti, da jih črtamo!	CJai	prošnjo uprave!
Prošnja uprave
NA OGLED
pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk s poštno položnico (čekom), ki šib ni treba vračati.
KDOR ŽELI NAROČITI .EDINOST«, K! JO
JE DOBIL NA OGLED,
naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje S dni po prejemu prvih številk na ogledi, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vn-vrej. Za tekoče 1. leto — 11 mesecev, februar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din.
DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA.
ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati Naročniki 1» mariborskega poštnega okolja labko plačujejo naročnino osebno opravi.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti nal se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vra-čali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno je mnenje, da je nas tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«:
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN
TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11,787 »Mariborske tiskarne d, d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico 'zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki io ie treba samo ustrezno izpolniti. Ena potočnica lahko služi obenem za več naročnikov, kolikor jih pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadl zaradi izvld-nostL
VAŽNO JE:
lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove In prejšnje pošte.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE
ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE
NAŠA PROŠNJA,
ki jo blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«.
Maribor. Kopališka ulica i.
nekateri naši slovenski možje! Možje? Babe, v najslabšem pomenu besede! In čudna resnica: Slovenska zemlja Ima mnogo močnih žena in strašno množino »bab«, le mož je malo! !n ti, ki to čitaš, vprašaj svojo vest: Koliko moža je v meni? Sem sploh mož? Bog vedi, ne bo li odgovor žalosten? Vprašanje moža pa je ravno v veliki meri slovensko vprašanje pijančevanja!
Ne vprašujemo se, je 11 pijančevanje lepo ali grdo, temveč: koliko ti koristi? Nič? Kako nič? čemu pa tedaj piješ? Za razvedrilo? In lakota poleg? ‘Beži, beži, slabič! človek, ki služi krnh s trpljenjem rok In glave, ne bi smel piti!
Kdo J« vreden svobode ?
Svoboda je najlepše, kar si moremo misliti. Zdravje Jn svoboda, dve dobroti, ki ju človek nikoli ne bi smel zapraviti. Toda ali je svobode vsakdo vreden? Ne! Kdor svobodo dela, mišljenja in besede drugemu krati, da bi sam mogel na njegov račun živeti, je vreden, da ga vkujejo v najtežje verige in da ga vržejo v najtemnejšo ječo, kjer je večen krik in škripanje z zobmi in odkoder ni povratka!
Svoboda je tudi edino, radi česar je vredno živeti. Seveda ne priznamo svobode, ki ne pozna samopremagovania in samozatajevania. Radi sočloveka, ki mu daruješ nekoliko ljubezni, se svobodno podrediš zahtevam družbe, k-je član sl, nikakor pa ne smeš biti suženj ali’ vladar. Enak med enakimi.
Vsako samopašno tolmačenje svobode, ki zrizna enemu vse, drugemu pa nič, ni več svoboda, temveč najnevarnejše nasilje. ki treba že v kali zatreti!	—ž.
7 d
domaiih
0 Pri slovenskih hranilnicah so v mesecu maju narastle vloge za 6 milijonov 326.115 dinarjev. Gibanje vlog je od meseca do meseca ugodnejše in kaže, da se je jelo povračati zaupanje v denarne zavode.
tMed pekovskimi mojstri in pomočniki
ila v Celju podpisana kolektivna pogodba. Po tej pogodbi obsega delovni čas 60 ur tedensko, plače pa so se določile naslednje: I. skupina 300, II. skupina 270 in III. skupina 210 din tedensko.
^Na Menini planini nad Tuhinjsko dolino je na praznik Sv. Petra in Pavla ustre lil lovec Grčar Cene velikega medveda, ki je že delj časa lomastil okoli in delai škodo, tako da je kmetijski odbor razpisal 1000 din nagrade za »njegovo glavo«.
0 Obisk iz Amerike. Te dni je prispe-
lo	v Slovenijo 80 članic Zveze slovenskih žen iz Amerike. Slovenskim ženam in dekletom, ki' so za delj časa obiskale syojo rojstno domovino, je bil prirejen v Ljubljani lep sprejem.
0 Na cesti iz Kranja na Jezersko se ie zaradi naliva, ki je razmočil zemeljske plasti, utrgal plaz in zasul cesto.
0 V Ljutomera je bilo pred dnevi zborovanje. Nekateri listi pišejo, da je bilo to zborovanje JNS stranke in sploh nacionalno zborovanje, drugi spet pišejo, da je bilo to kmetsko zborovanje.
0 Slovenski skladatelj dr. Anton Svab je pretekli teden preminul, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil eden najboljših slovenskih skladateljev« Bodi mu ohranjen trajen spomin!
0 Za novega češkoslovaškega poslanika v Beogradu je bil imenovan dr. Jaroslav Lipa, ki bo svoje mesto nastopil te dni. Prej je bil poslanik v Letonski.
0 Našo vlado je na praškem vsesokol-skem zletu zastopal minister za telesno vzgojo in narodno zdravje dr. Miletič Imel je ob ntej priliki navdušujoč govor o češkoslovaško-jugoslovanskem bratstvu.
0 Na Pohorju je bil pretekle dni svečano otvorjen noš Poštarski dom, ki bo lužil kot okrevališče za poštne uslužben
0 V Zagrebu je preminul znani srbski književnik in pesnik Milan Rakič. Pokjj-mk je bil tudi eden najvidnejših diplomat kih zastopnikov predvojne Srbije in kasneje tudi Jugoslavije.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič se ie pretekle dni mudil v južni Srbiji, kjer ;e je v Skoplju udeležil blagoslovitve temeljnega kamna za novo bansko palačo in pa novo gimnazijo.
0 Novo poslaništvo naše države bo ustanovljeno v Rio de Janeiru ter generalni konzulat v Hamburgu.
0 železarna v Zenici objavlja, da so vsa mesta zasedena in da do nadaljnjega ■e sprejema nobenih delovnih moči. Toliko v vednost onim, ki bi reflektirali na delo v Zenici.
0 Posebna angleška komisija bo pri šla v kratkem v našo državo z nalogo, da prouči vse možnosti, kako bi se dala oovečati trgovina med našo državo in An glijo. Obeta se, da bo postala v doglednem času Anglija naš največji odjemalec.
0 V Beogradu so pričela trgovinska pogajanja med ašo državo in Poljsko.
Za 8. avgusta pa se napoveduje sestanek nemško-jugoslovanskega lesnega odbora.
0 Gospodarski načrt vlade. Pred dne-
vi	je bila svečano otvorjena v Borskem rudniku nova rafinerija bakra. Svečanosti se je udeležilo več predstavnikov vlade, med njimi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je imel ob tej priliki večji govor o gospodarskem načrtu vlade. Vlada je v dosedanjem svojem delu izvedla že del načrta: Zenica, tvornica aluminija v Šibeniku, livarna za elektrolizo bakra v Boru itd. Isto je treba storiti tudi glede cinka in svinca. Temu namenu bosta služili topilnici v Kosovski mitrovici in > šabcu. Tudi jeklo se mora proizvajat! do ina, zato se ustanavlja družba »Jugoslo vansko jeklo« itd. Tako se bo država polagoma osamosvojila in težki milijoni, ki smo jih morali sedaj plačevati tujini, bodo ostali doma.
0 Sedemdesetletnico je praznoval te dni slovenski katoliški filozof in up. univerzitetni profesor dr. Aleš Ušeničnik. Ob delovnem jubileju tudi naše čestitke.
0 V Dubrovnik je prispela poljska šolska ladja »Iskra«. Tamošnje prebivalstvo je Poljake navdušeno sprejelo.
0 Pri Sv. Trojici v Slov. gor. bo v nedeljo, dne 10. t. m. velik narodni tabor na katerem bo govoril kot glavni govor nifc notranji minister dr. Anton Korošec 0 Toča je pretekle dni domala popolnoma uničila Bizeljske kraje. Neurja pa so divjala tudi drugod, vendar na niso pri idejala tako usodnih posledic kot na 'izeijskem, kjer je tamošnje ljudstvo po ilnoma obupano in pričakuje potrebne pomoči.
Večni politični romarji ali politični krošnjarji
Nai ostaneio raiši doma v svojem toplem zapečku!
majo neki naši ljudje največkrat v Zagreb, včasi v Varaždin, pa tudi v Rogaško Slatino, če je kdo iz Zagreba tamkaj na oo-trebnem oddihu, in drugam, kjer se je mogoče komu nastaviti. Vprav iz ^ooa-ške Slatine smo dobili lani celo sliko oo fotografiji s takega političnega poseta. Takšne slike zdaj ne bi mogli več vkup spraviti, ker je narodni poslanec za šmarski okraj, ki je poleg drugih na sliki, odšel drugam, daleč daleč proč in v drugo smer, od koder mu ni povratka. Tudi denar dajejo na — politične obresti.
Mi, ki smo tako blizu Zagreba, nismo Zagreba nič vprašali in Zagreb ni nam nič rekel, vendar čutimo, da so se v tem središču hrvatskega političnega življenja že davno naveličali posetov slovenskih generalov brez vojakov, ki naši dobri skupni stvari' neizmerno škodujejo in poštene slovenske množice naravnost ponižujejo povsod, koder se pojavljajo. To je velika sramota, ki naj ostane na vsiljivcih in naj ne pade na slovensko ljudstvo, ki tega res ne zasluži. Le-to ni in ne bo zapravilo svojega čistega narodovega dostojanstva in bo storilo o pravem času to, kar je prav in po njegovi volji v smislu poštene samoodločitve in samoopredelitve.
Mislimo, da je naše kmečko-delavsko ljudstvo za to že dovolj zrelo in l hko že zdaj odločno odkloni nekakšno varuštvo nad seboj po nepozvanih, nepoklicanih in nestanovitnih ljudeh, po političnih kame-
Poila ..Edinosti•
Vsak narod ima svoje »služabnike ljud- borbi bi lahko mnogo povedali. Tako ro-stva«, prave in neprave. Poslednjih je povsod navadno več ko prvih. Gotovo in cisto posebno velja to za našo lepo slovensko deželo. V »Edinosti« od 7. maja t. 1. smo se jih spominjali v kratkem »predvolivnem zpraševanju«, ko smo ugotovili, da »že prihajajo iz svojih zatišij«... Med drugim smo napisali:
»Ko so nedavno začeli ugibati o predčasnih volitvah, so se politični lisjaki hitro začeli zbirati in že zopet prihajajo iz svojih zatišij med ,dobri narod’. Kaj ie bi! Treba se je pravočasno pripraviti za volitve in si zavarovati nove uspehe ''seveda osebne, pripisali danes) z do komolca zavihanimi rokavi.«
S temi besedami smo označili neprave »služabnike ljudstva«. To so večinoma taki »prijatelji naroda«, ki so si znali dobro postlati in utrditi svoje »politične položaje«, da leta in leta, včasi kar dosmrtno, kakor pravimo, na njih trdno sedijo. To jim je dala »stranka«, nikakor ne narod.
Zato jim je prva skrb — stranka, ki v njej odločuje dvojica, trojica ljudi. Včasih tudi samo en človek. »Stranka« jih prav za prav imenuje na »politične položaje«, pa ih tudi odstavlja, ne da bi kaj dosti vprašala ljudstvo. Narod pa ima pravico, obenem seveda dolžnost, da jih na strankino povelje »izvoli«. To namreč zahteva strogi strankin red ali, kakor pravijo, strankina disciplina. Pa je zadoščeno zakonu in potrebi ljudstva. Je li?
Mnoge opozoritve so že šle mirno nas.
Preveč radi pozabljamo in odpuščamo.
Kar na debelo. Vse vprek. S to slabostjo nezavednih množic krivi »pooblaščenci ljudstva« računajo in jo zlorabljajo. Izjeme so bolj redke.
Pa taki nepravi »služabniki ljudstva« vselej nit! niso najhujše politično zlo. Saj jih lahko vsak dan vidimo ali vsaj vemo, kako in kaj je z njimi. Enemu ali drugemu »prvaku« je morda malo nerodno, da ni baš preveč spoštovan v svojem visokem poslanstvu. Nekdaj ni bilo čisto tako.
Kajti resnica je, da je njihov ugled zlasti v poslednjem desetletju naglo zdrknil na ničlo. Kakšenkrat tudi pod ničlo. Velika škoda je, da je moralo priti tako daleč navzdol z njihovim ugledom. Ljudstvo je začelo misliti po svoje, presojati in soditi svojo glavo. Ljudski glas pa je vedno
—	božji glas.
Razsodni ljudje ne morejo razumeti n. pr.: Kako more kdo danes hvaliti vse tisto, kar je še do včeraj preklinjal? Pa narobe: Kaj si lahko mislimo o človeku na dosmrtnem »visokem položaju«, ki bo jutri povzdigoval do neba stvari, ki’ jih še danes zametuje in v nič deva? Garnitura (oprema) sledi za garnituro, pa so vse garniture enake... To so spretni politični glumci, politični konjunkturisti ali navihanci in prekanjenci, ali — kakor jim še pravijo — poklicni politični barantači: vse samo za sebe in za neko svojo namišljeno čast. Velike račune pa plačuje »dobri narod«.
še bolj nevarni so večni politični potniki ali romarji, politični krošnjarji, ki so se naučili nekakšne medle »politike« iz knjig, pa nič iz živega in trdega življenja.
So že davno postavljepi v zapeček, pa jim tista žilica ne da miru. Pozabili so, kako so nekoč hlapčevski klečeplazili po prestolnici in zapravljali koristi svoje dežele in svojih ljudi za skledico leče. Samo da so sami ostali pri vrhu zavoljo ljubega samega sebe. Ljudstvu se potuhnjeno vsiljujejo. Delajo nekakšno opozicijo (odpor). S tem marsikoga premotijo. Kajti odpor itak sam od sebe narašča zlasti v kmečko-delavskih množicah, kar se da tu-patam poceni izrabiti. Ker v prestolnici nič ne obavijo, se ponujajo na posodo politično sijajno organizirani sosednji deže-
li	onkraj Sotle in Kolpe. Dosledni vodja kmečko-delavskega pokreta — dr. Vladko Maček — in njegovi najožji sotrud-niki in zvesti zavezniki v veliki politični
leonih, ki tako barve izpreminjajo in se vsiljujejo na vse strani navzlic temu, da zapuščajo za seboj sama — pogorišča. Naše ljudstvo je tudi dovolj razsodno, da si bo znalo poiskati in izbrati prave može svojega zaupanja, ko pride čas za to.
Niti malo ne dvomimo, da tudi Zagreb ne želi drugače. Podobnih snubcev ima dovolj in — bogatih izkustev z njimi.
čvrsto organizirani bratski hrvatski narod je zaveden in preponosen, da bi se vtikal v zadeve naše slovenske hiše. Mislimo pa, da on sam najbolj želi, da se naj mi sami iz sebe znajdemo in zberemo, da bomo o pravem času in na pravem mestu z njimi enakovrstni pri skupnem nastopu in pohodu v boljšo bodočnost po prirodnih zakonih kmečko-delavskega življenja.
Vemo i to, da res dober ljudski' politik, pravi služabnik ljudstva mora iskati stikov tudi drugod z enakovrstnimi in ena-komiselniini, vendar more to storiti le tedaj, če tako narod želi in ga za to pooblasti. Politični poseti na svojo roko pa so navadno ničemurna vsiljevanja, ki jih odklanjamo. Neplemenito osebno tekmovanje je sploh ogabno in nečastno. Mnogokrat zavaja celo v grdo ovaduštvo. Večni politični romarji ali politični krošnjarji naj zato rajši ostanejo lepo dcma — v svojem toplem zapečku! S tem prihranijo sebi zasmeh, nam pa še večjo sramoto in škodo.	Sotlski.
Zakai rada titam ..Edinost"?
(Pismo naše naročnice.) Cenjen! gospod urednik! Že večkrat sem se pripravila, pisati Vam. Prejemam »Edinost« že od 5. številke naprej in sem njo zelo zadovoljna. Povedala Vam bom, zakaj!
Moj mož je banovinski nastavljenec. Plače nima velike. Ker oba rada čitava, imava kljub temu nekoliko časopisov in revij. Zato pa ne hodiva v 1 :no in v gostilno. Drugače ne bi mogla gospodariti. Moj mož deluje tudi v raznih društvih. V politiki je tudi deloval. Moral je biti blagajnik. Povem pa Vam po resnici, da ga je eno in drugo vedno jezilo, ker ni videl nikjer iskrenosti. Ker je od nekdaj zelo načelen, ni mogel razumeti, kako so nekateri vedno obračali plašč po vetru. Družba se mu je včasih tako studila, da ni mogel jesti. Revež se mi je strašno smilil, toda nisem mu mogla pomagati. Bil je v službi zelo odvisen, če bi kaj rekel, bi mu zagrozili z odpustom, ali pa bi ga premestili. Potrpeli smo.
Kar smo imeli listov in časopisov, je bilo vse dvorezno. Danes tako, jutri tako. Vsi so reševali velika vprašanja, le na našo lakoto se ni nihče zmislil. Tako so bili polni raznih vprašanj, da so na ubogo ljudstvo, kamor soadanio tudi uradniki, čisto pozabili. Zraven so imeli patent na vse mogoče stvari, najbolj pa so se še ukvarjali s strankarsko^ politiko. Ta je najbolj jezila mojega moža, ker ji je moral pokorno služiti. Mrmrati ni odvisnemu človeku niti v spanju dovoljeno, kaj šele v službi.
»Edinost« pa mi ugaja, že ime je na mestu. Edinost nam je potrebna. Ne samo politična edinost, temveč edinost stanov, da pridemo do boljšega položaja! Vsi skupaj smo siromaki. Potem mi je Vaš list tudi zato všeč, ker n! političen. Tudi borbenih listov ne maram. Borbeni listi — to so po mojem samo besede brez dejanj. Vaš list pa prinaša mnenje o vseh vprašanjih v lepi, dostojni besedi, ki ne namerava nikogar žaliti'. Pove mirno, v lepem tonu. Potem pa nikoli ne pretirava, da bi zahteval nemogoče stvari. Spomnim se na lepi uvodnik o izseljencih, kjer svetujete, naj naše narodne organizacije
0 Naš šahovski mojster Vasja Pirc je
na mednarodnem turnirju v Harzburgu v Nemčiji odnesel prvo nagrado. Tako je
v letošnjem letu že drugič dosegel tako lep uspeh na mednarodnem turnirju. Pircu smo lahko hvaležni, ko nas v tujini tako odlično zastopa, saj njegovi uspehi niso v slavo le njemu samemu, nego "sej naši domovini.
V	Beogradu je bil ustanovljen zavod za sadjarstvo. Upajmo, da bo ta zavod resnično koristil interesom naroda in ne, kot se ie pokazalo že ob raznih prilikah, gospodi, ki se je v take in slične zavode toplo vsedla.
0 V Zagrebu je bil kongres knjigarnarjev, na katerem so se knjigarnarji izrekli proti podržavljenju šolskih knjig »n raznih publikacij.
0	Novi kovanci. Državna kovnica bo začela v kratkem kovati nove novce po 10 din, po 20 in 50 din ter drobiž po 2, 1
din in 0.50, 0.25 in 0.10 din. Novj kovanci bodo imeli, kakor poročajo, lepšo obliko in bodo iz nekoliko spremenjene kovine.
0 Razbojnika Pintariča in njegove pajdaše je sedaj žandarmerija oddala sodišču v Mariboru. Tu se bodo vršile še na-dalnje preiskave in ni izključeno, da pri dejo še kaki grehi na dan. Ljudstvo pa si je oddahnilo, ko sedijo ti rokomavhi za zapahi.
0 Finančni minister napoveduje znatno pocenitev bencina in pogonskih sredstev.
Stavkati so pričeli uradniki zavarovalnic v Zagrebu. Podobno je pričakovati tudi r Sloveniji.
0 Po vsej državi je bil preteklo nedeljo svečano proslavljen mednarodni zadružni dan s predavanji in raznimi pro slayami ter akademijami.
0 V Celju je nameraval nek delavec, ki je bil odpuščen iz tovarne, ubiti znanega tovarnarja Westna
naročajo tiste izseljeniških združenj, da tako goje stike z našimi izseljenci, članek mi je moj mož na glas prebral. To edino moremo nuditi izseljencem, namreč stike, je dejal, žal, je dodal, da pri nas nikoli ne bo prišlo do tega. Tudi o drugih zadevah našega življenja razpravljate na isti način. Pošten list, a poštenosti res mnogo rabimo!
Naštela bi še marsikatero dobro lastnost, kar mi posebno prija kot gospodinji, a se mi zdi, da sem že precej povedala. Zato pa končam z najlepšimi pozdravi in Vam želim mnogo uspehov! —
Vaša naročnica
Dana R.
Odgovor uredništva:	Spoštovana	go-
spa! Prepričani smo, da nam boste oprostili, ker v celoti objavljamo Vaše cenjeno pismo. Vašega priznanja smo zelo vese-
li,	potrjuje pa tudi našo splošno potrebo po listu, ki bodi svobodna tribuna, s katere pa naj se ne zmerja, pač pa upoštevaje našo raznoliko podobo, krr.mlja In uči. Kakor vidite, je naš namen lep, de delati razdora, temveč združiti ljudi (seveda ne v kako novo politično stranko), v edinost, po kateri brez dvoma vsi hrepenimo. Veseli smo, da naše stremljenje razumete! Zahvaljujemo se Vam za tople želje ter Vas in gospoda soproga najlepše pozdravljamo.
»Edinost«.
Op. ure d n.: V bodoče bomo od Čača do časa v »Pošti Edinosti« pokramlja-
1	iz našimi naročniki in čitatelji. Ako imate kake posebne želje, nam, prosim, javite!	»Edinost«.
Sokoltki dnevi v Pragi
V	preteklih dneh je bil v Pragi vrhunec vsesokolskega zleta. Ti glavni dnevi so bili najlepši ter se jih je udeležilo največ ljudi. Kljub temu, da je prireditve nekoliko motil dež, je bila povprečna udeležba nad 200.000 ljudi, ki so navdušeno manifestirali za slovansko slogo in bratstvo.
Prav posebnega navdušenja p so bile deležne armade Jugoslavije, Romunske in Češkoslovaške. Nastopov in vaj vojaštva se je po poročilih praškega tiska udeležilo nad 500.000 ljudi, ki so burno pozdravljali naše in romunske ter češkoslovaške vojake.
Z letošnjim vsesokolskim zletom v Pragi je bil ponovno podan dokaz, da slovanstvo in bratstvo ter zvestoba za zvestobo niso samo prazne besede, nego resnična stvarnost, s katero mora vsakdo računati.
Odrežite In priložite vprašanju
tvet ovale«
odgovarja gamo na vpraianja, ki jim le orllolen la odreickl
.e O j N O S T" 9. lullla 1938
Tedensko zrcalo |He	"	*"»'
•'Tužna Evropa. . .
Clevelandska »Nova doba«, glasilo Jugoslovanske katoliške _ jednote objavlja naslednje zanimive vrstice:
»Kar toplo je človeku pri srcu, ko žita V velikih ameriških časopisih in revijah tako simpatično pisane članke o češkoslovaški. ki je v teh kritičnih časih modro, pa odločno in junaško pokazala, da hoče braniti svojo neodvisnost in demokracijo do skrajnosti. Na drugi r''~zv>\ pa človeka zebe pri srcu, ko čita poročila o češkoslovaški situaciji v ljubljanskih listih, tako so ta poročila hladna in brezbarvna. Seveda ne smemo tamkajšnjim urednikom ničesar očitati. Prepričani smo, da oni prav tako bratsko čutijo za ogroženo češkoslovaško, kot čutimo mi, toda zapisati ne smejo, morda niti ne na glas poveda ti. Tužna Evropa!«
Odmevi . .
Poleg drugega je »Slovenec« od 7. t. m. objavil tudi uvodnik, v katerem vrveži z mladinskim taborom v Ljubljani bere slovenskemu meščanstvu med drugim naslednje levite:
»V slovenskem narodu pa je bila vedno, odkar ga zgodovina pozna, neka plast, ki sicer živi sredi njega, pa mu je tuja po miselnosti in obnašanju. To je mescan-stvo. Sedanje resnično dejstvo je, da imajo množice, ki so se odzvale pozivu na mednardni tabor, prav v mestih svoje nasprotnike, kolikor jih pač imajo, kar jih je po deželi, so silno maloštevilni in tudi tl se opirajo na narodu odtujeni del meščanstva.«
Mi k tem levitom nimamo ničesar pri_ staviti. Zaradi jasnosti in objektivnosti bi si drznili samo vprašati: komu pa poten, za božjo voljo, »županujejo« v Ljubljani dr. Adlešič, v Mariboru dr. Tuvan in v Celju AVihelčič?!
Pogumne besede
»Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si seze-mo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda °“‘ krhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje >n smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči m se povprašamo: »Kdo si? Kako misliš tir Ali si mi brat ali nebrat?« — Zdaj pa ie vrsta ena, je prapor en sam! Nic se ne boimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa! Pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno!«	(Ivan Cankar.)
Težave z birokracijo
»Trgovski list« se v 71. št. bridko pri tožuje nad težavami, ki so v zvezi z do mačo podjetnostjo, in pfavi inecl^ drugim »Tako se zlasti pogosto dogaja, da se predpisuje podjetniku, k! je tvegal svoj denar za ustanovitev novega podjetja, za vsako malenkost nova komisija, vsaka takšna komisija velja denar, nomenl velik izdatek in vrh tega jemlje časa, a ustanovitveni stroški novega podjetja so itak tako visoki, da je treba res irrv:tt pogum, da se kdo odloči za ustanovitev no-
^ajbolfžalostno pa je to, da so naši upravni organi dostikrat posehr- natančni, kadar ustanavlja novo podjetje domačin, da pa so mnogo bolj liberalni, kadar gre za dovoljenje tujemu podjetju. 11 zadnji sledovi naše nekdanje nesvobode 8o pač najbolj žalostni.«
Pouk advokatom
Organ za ;rebškc odvetniške zbornico »Odvetnik« se v obširnem članku bavi z ideali odvetniškega stanu ter med drugim Pravi:	.	, .
»Nihče izmed inteligence se m	" «>
pregrešil zoper svojo -mladost kot vprav odvetnik, ki se je izneveril Idealom svoje mladosti... če celo politiki polagajo veliko važnosti izneverjanju strankam in političnim programom, r!* manjše važnosti ne vidimo ml pri izneverjanju pravu, Zakaj v pravu je vsebovana dontovbm vseh-— so navodila, kako na« sinovi dc"	■ '''■•♦nnefo čim srecnels.
Ktnaujtka šola v Rakiiah
Letos se s 1. oktobrom otvori nova ba novinska kmetijska šola v Rakičar p Murski Soboti, šola je enoletna m nud učencem v zaokroženi obliki teorehen praktično znanje iz kmetijstva. ProStvf' /■< sprejem je treba poslati ravnateljstvu najkasneje do 1. avgusta. Za sprejem je_p> trebna starost najmanj' 16 In največ & let. Mesečna vzdrževnlninn znaša od do 300 din.
Ljubimo slovenski Jeziki
Slovenski jezik je gotovo lep. če pa ga že kdo grdi in zaničuje, zasramuje in zasmehuje, ne smemo to biti m! sami, Slovenci. Gotovo ga ni naroda na zemlji, ki bi svoje materinščine ne liubil; ako pa ima kdo drugačne nazore in »zaničuje se sam, podlaga je tujčeve pete«, kakor je tako lepo povedal slovenski rodoljubni bobnar Jovan Vesel Koseski. Kar tiče nas Slovencev, ne moremo ravno trditi, da svoje materinščine ne ljubimo; brez dvoma pa smo nagnjeni k silnemu občudovanju tuje veličine, ki se nam je vedno zdela nekaj posebnega in ob kateri smo se stisnili še bolj v kot, kot smo že itak bili k majhnemu stisnjeni. Tako se nam je naš narodni ponos, kakor to stvar radi nazivamo, ob raznih prilikah zdel kot nekakšno norčevanje iz samega sebe in revček, ki je bil itak^že skoz in skoz izstradan, je trpel še-večje pomanjkanje, da je postajal še večji revček. Naši pisatelji in jezikovni^ puristi z največjo ljubeznijo negujejo naš lepi jezik, narod sam pa ga ne zaliva. Tu bomo morali v bodoče vzgojo v ljubezni do domovine še posebej gojiti in poudarjati.	_
Znano je, da smo Slovenci »narod jezikov«. Ampak, da pri tem »pozabljamo« svojo materinščino, kakor lahko v življenju dan za dnem opazujemo, pa^ postaja stvar drugačna. Ubogi slovenski jezik: Gre n. pr. slovensko dekle, jedva je odslužila šolo, na Hrvatsko služit. Služi 14 dni, usoda jo pripelje nazaj, domov — glej čudo: dekle se je »pohrvatilo« ali »po-srbilo«. čiste slovenščine, uboštvo nase, ne zna več! Seveda na tiol. čista slo-
venščina je šla, med govorom je polno srbohrvatskih izrazov, kar je seveda sila »imenitno«, nad čemer pa se dostikrat še vaški bebec smeje. Ne bo treba pretiravati, — če bomo še v pouk dodali, da smo takšna dekla (ali sobarica) skoraj vsi Slovenci!
Druga, slična naša nečednost je hlapčevska uslužnost in pačenje. Pride v našo družbo južni brat, lahko nas je v družbi Slovencev 10 ali 20, drug čez drugega bomo »divanili«, da nas »bude razu-mio čitav svet«. Dvignili bomo na zdravje južnega »brade« »kozarac«, da bo nad našim »znanjem« srbohrvatskega jezika strmel, sam pri sebi pa se nad našim suženjskim obnašanjem zgražal.
Tretjič pa moramo omeniti še škodo, ki jo opravljamo našim sosednjim in južnim bratom. Neki oficir, junak iz ponosne šumadije, mi je pripovedoval:	»Mnogo
let sem služboval v Mariboru. Vzljubit sem to krasno slovensko zemljo, vzliitbil dobro slovensko ljudstvo, neskončno rad bi se bil jezik vašega naroda naučil, toda kamorkoli sem prišel ” slovensko družbo, povsod so me sprejeli s srbščino. (Tu se je nasmehnil.) Kljub prošnji, raj govore z menoj slovensko, nisem uspel, ker so ti Slovenci mojo prošnjo sproti pozabljali, še največkrat sem po slovensko govoril na vajah s kmeti in to, kar sedaj znam, je posledica teh razgovorov!«
Negujmo svoj jezik in nikar ga sami ne zapostavljajmo! Bodimo nanj ponosni, v očeh tujcev in bratov bomo le pridobili.
7 dni
po svetu
Kako bomo preživljali počitnice
Nastopili smo »počitnice«. Sonce pripeka, da je groza, kar leze in gre, hre-peni v senco in v vodo. Mestni svet se je nekako potuhnil, življenje šol je potihnilo in vse vrvenje se je preselilo ob bregove rek, v kopališča ali v gore. Delavci se pek6 sicer po tovarnah še naprej, v kolikor so neobhodno potrebni, se vicajo po prezdolgočasenih pisarnicali; nastav-ljenci po mestih vzdihujejo in zehajo v praznih trgovinicah; kmetje si pomagajo kakor vedo in znajo: Ves svet tare ^neznosna vročina. Misli vseh pa se pečajo s »počitnicami«. Človek, ki mu je usojeno ostati doma pri trdem garanju, nehote misli na srečneže, ki bodo v teh le-pjh senčnih dneh pohiteli na oddih. Tisti, ki imajo dosti časa, ker so zares nastopili neke počitnice, bi kam šli, a nimajo — denarja. Slovenci smo menda že tako ustvarjeni, da če imamo eno, nimamo drugega. Tožili ne bomo radi tega, saj se ne da pomagati. Smo pač siromaki! Počitnice bomo preživljali torej vsi po vrsti doma. Da niso naše »počitnice« kar tako, pa je tudi treba povedati.
človek, ki čita različne reklame o lepotah sveta, o prekrasnih morskih vožnjah v Egipt itd., kar ne more verjeti, da si sploh kdo v življenju »more« privoščiti takle nezaslišani luksus.
S tem torej, da bomo ostali doma, v naši lepi Sloveniji, si lahko ravno tako utrjujemo živce, kakor če bi jo mahnili z razkošno ladjo na odprto Sredozemsko morje. Slovenija je p;stan Evrope. Pojdi z otožnimi mislimi in z bolno dušo in z razrahljanimi živci v naš lepi slovenski gozd' Lezi na mehko mahovito preprogo gozdnih tal in se zazri v nebo! Nad tabo bo šepetalo vejevje in prepevalo večno mlado zeleno pesem — in tvoj duh se bo odpočil bolj kot bi si odpočil v vseh razkošnih potovanjih širom sveta.
Ležati in zreti v modrino neba ali v zelenje drevja! Prekrasne počitnice! Kdo trdi, da smo Slovenci uborni? če nimamo že ničesar drugega, imamo vsaj tole: Ležati ti je »dano« sredi gozda in zijati v nebo! S kom naj zamenjamo to ležanje za lepše počitnice?
AH Je to potrebno?
Poročila pravijo, da je na bojiščih na Daljnjem vzhodu doslej izgubilo življenje okoli 1 milijon 300.000 Kitajcev in okoli 1 milijon Japoncev. Več nego dva , milijona življenj je moralo izkrvaveti v japonsko-kitajski vojni. Ali je res potrebno? Tako se vprašujejo ob tej žalostni bilanci na obeh straneh. Toda, kdo naj pomiri in uredi ta večni^človeški po-| hlep, ki ga tako očitno kažejo nekateri narodi?
YdaJ bodo volitve T
Ugibanja, kdaj da bodo volitve, so precej zanimiva. Tekom kratkega časa je bilo postavljenih že več možnosti, lasnega in definitivnega pa še nič.
Ob priliki obiska v Skoplju se je v svojem govoru tega predmeta dotaknil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič ter je [ dejal:	.
»Za volitve imamo časa še leto dni.«
Tudi je k temu še dodal, da sedanjih pogostih sestankov ministrov in potovanj ter obiskov ni smatrati kot volivno agitacijo. Ministri da sedaj ne hodijo med narod radi volitev, nego da se seznanijo neposredno s potrebami in težnjami naroda.
Narodna zavednost obmejnih
Slovencev
se je pokazala v veliki revščini letošnjih Ciril-Metodovih kresov. Ko so za rojstni dan našega novega soseda na ceH ono-stranski meji skoro skozi celo noč med pokanjem topičev in topov goreli kresovi kakor še nikdar doslej, se je mnogo govorilo, kako bodo tudi ob celi naši meji za letošnji Ciril-Metodov večer zagoreli naši kresovi. — Pa na globoko žalost ob celi meji ni bilo videti mnogo kresov. Le nad št. Jurjem je bilo iz Gare opaziti odsev neke bakljade. In na Vršniku je pri Živcu tudi letos gorel kres. Pač pa sta se s Ciril-Metodovim kresom in proslavo letos posebno odlikovala Sv. Križ in Sv Urban na našem Kozjaku, d
Jugoslovanska emisija v italijanskem radiju. Pol ure jugoslovanske glasbe bo oddajala dnevno po 7. uri zvečer italijanska kratkovalovna postaja 2 RO in postaja v Bariju. O priliki prve emisije preteklo soboto je govoril v mikrofon rimski poslanik Jugoslavije Boško Hristič o pomenu teh emisij za kulturno zbližanje obeh prijateljskih narodov.
Belgijski kralj Leopold 111. se je podal v Chamonix, kjer bo prebil dneve svojega oddiha.
Turško-francoski spor glede sandžaka Iskenderuna je bil te dni likvidiran na ta način, da je dobil sandžak mešan turško-francoski vojaški režim na osnovi posebnega generalštabnega dogovora, poleg tega pa je bila med Turčijo in Francijo podpisana nova prijateljska pogodba.
V palestinskem kotlu je zopet prav hudo zavrelo. Neznan človek je vrgel v Hajfi v množico ljudi bombo, ki je raztrgala 20 ljudi, med njimi 18 Arabcev in 2 Žida. To je bil alarm za splošne spopade po ulicah, ki jih je moralo očistiti šele vojaštvo. Nad velikim delom Palestine je zopet nro glašeno poostreno obsedno stanje. Do težkih izgredov je prišlo tudi v Te! Avivu, kjer je bilo 11 mrtvih. Anglija se mora v svrho vzdrževanja miru posluževat! v Palestini najostrejših sredstev.
Eno leto kitajsko-japonske vojne. Pravkar je poteklo eno leto, odkar so se odigrali prvi spopadi pričujoče vojne med Kitajsko in Japonsko. Ob tej priliki je izdal cesar Hirohito manifest, v katerem zatrjuje, da si Japonska želi radi miru sodelovanja s Kitajsko, vendar to ni mogoče radi režima maršala čangkajška, ki da ga je treba zlomiti. Cesar, prav tako pa tudi ministrski predsednik knez Konoje in vojni minister geheral Itagaki so uporabili enoletnico vojne za poziv narodu, naj prevzame vse žrtve vojne na sebe, ki bo še dolgo trajala.
šef moskovske komunistične internacionale, Bolgar Dimitrov, je bi! — vsaj tako zatrjuje poljska brzojavna agentura — po osebnem naročilu Stalina aretiran. Padel je baje v nemilost, ker se komin-terni ni posrečilo boljševizirati Španije.
španske prostovoljce, ki jih bodo v smislu angleškega načrta repatriirali in ki iz političnih razlogov še ne morejo v domovino, nameravajo spraviti v taborišča. Republikanci bodo odpremljeni v London in Marseille, Francovi pristaši pa v Hamburg in v Genovo.
Glede španskega zlata, ki je od leta 1931. shranjeno v trezorih francoske Narodne banke, je pariška apelacija odbila tožbo republikanske vlade v Barceloni glede izročitve. 40 ton tega zlata ostane še za naprej v hladnih kleteh in ga^ bo prejel pač zmagovalec sedanje državljanske vojne.
Rim in otok Menorca. Rimski tisk širi vesti, da nameravajo oblastniki rdeče Španije otok Menorca ponuditi Aegležem in Francozom v svrho pomorskih oporišč.
Mednarodni kongres za ceste. Prihodnji mednarodni kongres za ceste se bo vršil leta 1942. v Budimpešti.
1 > ■» t % r in i ^ >
i i i a j:'.	i ,	.-t"
V ’ i v ? a * , r {. i
. i t (kj u' t A. i.. i i i i 1. > i t k8,ii l »t..
Madžarski regent Horthy bo 20. avgusta odpotoval v spremstvu ministrskega predsednika Imredyja in zunanjega ministra Kanya v Nemčijo ter bo na povabilo Hitlerja v Kielu prisostvoval splavljenju nove nemške bojne ladje, ki bo dobila ime »Admiral v. Horthy«.
Borba za vzpon na Nanga Parbat. Nemška odprava se bori z velikimi tež-kočami, ki jih pa lažje premagujejo sedaj radi tega, ker jim posebno letalo meče s padali hrano, bencin itd. na dosežene postojanke.
Stranke
Kako Je dr. Ante Radii raslega! v svojem ..Domu” Iz leta 1901., kal so stranke
Poslovenil Počkov.
Nekega dneva sem poslušal, kako se trojica naših prvih ljudi v Zagrebu raz-govarja o tem, kaj pišejo naše zagrebške novine. Nato mahne najstarejši z roko, Se okrene in reče: »Pa kaj — naše no-vii Po naših novinah ne moreš nikdar vedeti, kaj je resnica: kar je enim belo, je drugim črno. Tu gledajo predvsem na to, „katere stranke si”, pa po tem sodijo tebe in tvoje delo... Nikakor se ne moreš zanesti na to, kar pišejo v naših novinah.«
Pa je to res. Vsaka stranka ima svoje novine in kdor koli hoče kaj napisati, mora najprej najti stranko, ki ga prizna za svojega in mu sprejme pisanje v svoje novine. To gre tako daleč, da ljudje mislijo, da niti ne more biti novin, ki bi ne imele svojih strank. Ko je začel izhajati »Dom«, so najprej vprašali: »Pri kateri stranki je ta .Doin’?« In ko »Dom« ni takoj začel enih povzdigovati do neba, a drugih psovati do lopova, so rekli, da »Dom« hoče novo stranko.
Vse to je malo čudno, ako člq,vek dobro ne premisli. Kako ne bi bilo čudno? Ne more li se najti človek, ki bi posla! vse »stranke« — Bog nas čuvaj i brani!
— do vraga, pa bi hotel nekaj, kar bi bilo prav vsem dobrim in poštenim ljudem? Presodite n. pr.: Ako kdo hoče narod poučiti, kako je bilo nekdaj, kaj so si ljudje vse izmislili in kaj znajo, kakšna nam je zemlja in narod, kakšno je gospodarstvo i trgovina — in sto drugih stvari, — ako kdo, sem rekel, hoče narod o vsem tem poučiti, mora li zato pripadati baš kaki stranki?
Kdor tako vpraša, razumno vpraša, toda ne ve, kaj so današnjt »stranke«. Zato bom poskusil, da vam tudi to raz-lolim.	,	, „
Nekateri od vas, ki ste že Kaj čull o »strankah«, - 'islite, da stranke nastanejo, ko eni hočejo to, drugi ono, tretji zopet ono. Pa je potem povsem naravno, da je mnogo strank, ker: kolikor ljudi, toliko čudi. Ali jaz sem vam nakar.lt razložiti, kaj so to »politične stranke«, a to ni baš tako, kakor vi mislite. Politične stranke
— to je prilično novr stvar.
Resnica je, da so v starem času imeli velikašl skupščine in zbore pri nas in drugod. Resnica je tudi, da so v oni stari dobi bili v takšnem zboru eni za to, drugi za ono, tretji zopet za kaj drugega.
'Edinost« štev. 22
4
Dopisi	»E
-at
90% bizeliskih vinogradov uničenih
itrašno neurje na Bizeljskem. Spomladi smo poročali o katastrofalni pozebi, ki je grozila uničiti ves bizeljski vinogradni okoliš. Pozna, ali sončna pomlad pa je popravila naš kruh — našo trto — v toliki meri, da je vinogradnik zopet dobil veselja, novega upa in novih nad... Lepo ozelenele trte, v splošnem izredno lepo obložene z mladim nastavkom so zopet okitile naše vinske griče. Z vso marljivostjo so se vinogradniki lotili težkega dela — kopanja, vezanja in škropljenja, ko so koncem maja in ves mesec junij radostni opazovali prerojenje svoje ljubljenke — vinske trte. Marsikatera kaplja znoja je padla na suho lapornato in ilovnato zemljo, marsikateri žulj je okrvavel grčavo roko — vse pa je bilo sproti pozabljeno ob pogledu na mnogo obetajoče vinograde.
V	nedeljo, 3. julija se je neibo nagloma pooblačilo. Popoldne okoli 15. ure so se privalili grozeči temni oblaki izza orliškega pogorja od pišečke strani proti hrvaški strani. Silen naliv — v severnejših legah vmes tudi toča —, vihar, ki je polomil nekaj sadnega drevja in prevrnil nekaj kolov s trtami — Pa je vsak mislil, da ne bo več hujšega. Ali — samo za kratek čas in ponovno se je nebo temno pooblačilo. Od severa in zapada je orkan pripodil temne, pogubonosne obla-
ke. Vlilo se je. kot da se je utrgal oblak in v trenutku se je vsipala toča, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Celih 16 minut je neusmiljeno klestila po vsem, kar je dosegla. Debela kot zrel oreh, mestoma kot kurje jajce, je oklestila sadno drevje do golega, trto tako, da ni odbila samo listjo in grozdja, ampak celo stari les (reznike in šparone), polja, da se ponekod ne pozna več, kaj je bilo zasajenega, vrtove seveda enako. Obupani ljudje, ki žive samo od tega, kar s trudom pridelajo, so upropaščeni opazovali igro divjega elementa, proti kateremu so brez moči. Površen pregled strašno prizadetega ozemlja daje naravnost obupno_sliko: do 90% vseh bizeljskih vinogradov je 100 procentno uničenih! Ljudstvo je obupano do skrajnosti in strahoma gleda v bodočnost — neurje mu je vzelo kruh in vse pogoje za življenje. Kje so zdaj »prijatelji naroda«, ki nas poznajo, kadar nas rabijo, kje so organi javne uprave, kje organi davčne uprave, da vidijo na licu mesta, v kako bedo nas je v kratkem času pahnila divja naravna sila? Nikogar ni, da nam pomaga, niti da nas potolaži, v najbridkejših urah smo zopet ostali sami. — Pomoč je nujna, beda nepopisna — pomagajte!	D.
Barake — socialna sramota Maribora
Ena izmed usodnih posledic industrijskega razvoja je tudi socialno zlo. To opažamo vsekakor tudi v Mariboru. Zelo razvita industrija povzroča med delavstvom bedo, boje, ki potrjujejo to žalostno dejstvo, med lezen, socialno pogubo. Na tisoče primerov je, ki potrjujejo to žalostno dejstvo, med vsemi pa je najznačilnejše poglavje mariborskih barakarjev.
Maribor je mesto lepo razvitega tujskega prometa, mesto s krasno okolico in tisočerimi zanimivostmi. Tujci se divijo krajevnim lepotam, lepemu razvoju in napredku. Toda gorje, če pridejo v mestni okraj ob Tržaški cesti, v okraj barakarjev. V dolgih vrstah napol razbitih železniških vagonov in že razpadajočih barak prebivajo najrevnejši Mariborčani, oni, ki so s svojimi žuljavimi rokami pripomogli našemu mestu do visoko razvite industrije in lepo uspevajoče trgovine. Izmozgam in s kaljo zavratne bolezni so se delavci morali skoraj izločiti iz človeške družbe in se preseliti v zloglasno Danjkovo ulico. Tam ne štejejo stanovanj na sobe in kuhinjo. Tega ne poznajo ti najbednejši. V enem prostoru živi po več družin. Celo po 16 oseb je v enem takem prostoru. Seveda
Mirna peč
V	nedeljo 19. junija je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet tekmo koscev. Ob pol 3. uri popoldne se je zbrala na sejmišču pestra povorka konjenikov, kolesarjev, koscev, grabljic in okrašenih voz, ki jo odkorakala z zeleno in državno zastavo na čelu skozi vas na travnik ge. Novljanove, .kjer se je vršila tekma koscev in mladinsko zborovanje.
Po prihodu povorke na travnik, kjer je že bila zbrana ogromna množica občinstva, je otvoril tov. .losip Udovič zborovanje in pozdravil v imenu društva množico. Nato je povzel besedo predsednik Novomeškega pododbora tov. Cvetko Zorko, ki je v svojem govoru podčrtal pomen Društev kmetskih fantov in deklet za kmetsko mladino. Delegat Zveze tov. Milan Majcen pa je v svojem govoru pokazal borbo kmet-skga stanu od dob Matije Gubca pa do danes.
Ko je bilo zborovanje zaključeno, sc je pričela ob veliki pozornosti gledalcev tekma koscev. Po končani tekmi je krenila povorka na veselični prostor tov. Kupena, ocenjevalna komisija pa ie ocenila tekmovalce in prisodila prvo mesto tov. Strajnarju iz
tu o higijeni in morali ne more biti govora. Tu prebivajo jetični med zdravimi, otroci so priče raznim ljubavnim prizorom in orgijam. Tu najdejo svoje zatočišče temni elementi, ki se skrivajo pred oblastjo. Z eno besedo bi lahko ta mestni okraj imenovali mariborsko podzemlje.
2e dolga leta so barakarji naša prava narodna sramota. Mesto, ki je živelo od teh nesrečnežev dokler so mogli delati, jim v dobi teh let ni moglo najti človeka dostojno bivališče. Mesto zdravih, četudi priprostih stanovanj, barake! Tujci se upravičeno zgražajo. Toda ne nad barakarji. ki so skoraj že popolnoma otopeli ljudje, nad onimi, ki so to socialno zlo zagrešili, se zgražajo. Nedavno so pri mestni občini, ki je odgovorna za te barakarje, le uvideli, da v stoletju razvoja in modernega napredka, te barake niso mestu niti v okras, še manj pa v ponos. Odločili so se, da bodo tem najbednejšim Mariborčanom zgradili male stanovanjske hišice, za kar jim bodo ti nesrečneži gotovo zelo hvaležni. Upati je, da ne bo ostalo samo pri sklepih, dejstva naj odpravijo to največjo socialno sramoto lepega Maribora.
Ponikev, drugo pa tov. Žagarju iz Dol. Kartaljevega.
Muhaber pri Novem m.
Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 10. julija tekmo oračev. Spored: 1. Ob pol 3. popoldne zbirališče povorke v Bršljinu pred gostilno Kastelir. 2. Ob 3. uri odhod na Umhaber na njivo tov. Opolnika, kjer se bo vršila tekma oračev in zborovanje, na katerem bodo govorili tov. Ivan Kro-novšek. Cvetko Zorko in Josip Udovič. °o končani tekmi pa se vrši pri tov. Potočarju kmetska veselica. — Pridite vsi! Vaška sloga naj živi!
Draga pri Stični
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo 3. t. m. kmetski praznik s tekmo koscev. Ob prihodu popoldanskih vlakov se je zbrala v Stični na kolodvoru povorka, ki pa radi naglega naliva ni mogla enotno oditi v Drago na tekmovališče. Ko je malo pred 4, uro ponehal dež, se je zbrala na tekmovalnem prostoru množica kmetskega ljudstva, ki je z nestrpnostjo pričakovala tekmo koscv. Pred pričetkom tekme sta govorila tov. Udovič za novomeški podod-
Ali to niso bile prave »stranke«, mislim. Takrat so najjačji velikaši imeli svoje ljudi, svojo »stranko«, ali pa je kralj imel svoje ljudi. In kmalu boste videli, da je to dosti velika razlika od današnjih pravih »strank«.
Prave »stranke« so nastale v politiki ondaj, ko so ljudje začeli misliti o vsem na svetu s svojo glavo, ko so se počeli boriti za svobodo proti kralju in vladarju, proti plenečem in njihovim starim zakonom i pravicam, celo proti veri in cerkvi, proti njenim naukom in njenim ljudem, zakonom in pravicam, z eno besedo: proti vsaki vladi in oblasti, ki ni od »naroda«. Ta borba za svobodo ni nastala naenkrat. To se je dolgo in oddav-na kuhalo! In kdor ne ve, kako se je ta čorba kuhala, ta se še danes na njej ofu-ri in opeče. Zato — preden vam z dvema, tremi besedami povem, kako je ta borba počela in kako so stranke nastale
—	treba vedeti tole:
Ko je propadlo rimsko cesarstvo (a to je bilo pred 1400 leti), je Rim še sto in sto let ostal prvo mesto na svetu. V Rimu je sedel papež, glava kristjanov, ki je sčasoma prišel do take oblasti in spoštovanja, kakršnega niso imeli niti rimski .cesarji: papež je po vsem svetu postavljal kralje in vladarje, pa jih zopet odstavljal! Papež ie pred 824 leti oal krono tudi hr-vatskemu kralju Zvonimirju (1076—1088,
pripis Počkova). Ali to ni vse. Glavno je to: Od propasti rimskega cesarstva pa do včeraj — moremo reči — ni bilo človeka, ki bi se razumel na knjige in na znanost,
—	ako to ni bil papežev človek, ako ni bil svečenik rimske cerkve, »pop«. In tako je bilo papežu in rimski cerkvi vse v rokah: i oblast i znanost.
Zdaj, ko to vemo, bomo lahko razumeli tudi to: Kjer koli in kdor koli je v starem času počel kaj novega in tako prišel ~a glas, — to je bil pop; kjer koli se je rodila kaka velika misel, — se je rodila iz glave rimskega svečenika. To je povsem naravno. Samo tisti ljudje, ki se učijo in proučujejo knjige, samo oni zares mislijo in premišljajo. Kadar pa človek misli in premišlja, mora iz tega vsekdar priti nekaj novega. Tako so v tistih časih gotovo vse novotarije izšle, lahko rečemo, iz rimske cerkve, pa je iz nje izšla, v njej se rodila tudi ona borba za svobod".
Kdo bi naštel vse mislece, učenjake in novotarje, ki so se rodili iz cerkve! Treba pa je omeniti trojico, ki je na glasu, kolikor na dobrem, toliko na zlem. Eden ie Anglež Wyclif (Viklif), drugi je Ceh Hus. a tretji je Nemec Luther (Luter). Vsi trije so bili — razume se — rimski r--> čeniki, vsi trije so se dvignili proti papežu in njegovemu gosnodstvu, pa tudi proti nauku rimske cerkve. Kadar se je nr' do našel, ki je brez straha in obzira udaril
bor, ki je zavračal očitke, da je tekma koscev hlapčevsko delo, in tov. K o š m r 1 i pa za Zvezo in pokazal socialno borbo kmetstva za življenje ter pozival mladino, da se združi v kmetsko mladinskem gibanju in pripravlja za zmago slovenske vasi.
Sledila je tekma koscev. Kaj kmalu so dvigali tekmovalci kose v zrak. znamenje da so gotovi. Nakar je sledila ob obilnem smehu še tekma v vrečah. Prijetni zvoki harmonike pa so vabili ljudi na priietno in domačo zabavo. Celi Dragi bo ostal dan globoko v spominu, ker je tako veličastno manifestirala za čast in slavo kmetskega dela.
Tezno pri Mariboru
Kmetsko-mladinski tabor s tekmo žanjic.
Združena Društva kmetskih fantov in deklet iz Skok, Vuzenice, Sv. Marjete ob Pesnici, Slovenske Bistrice in Sv. Jakoba v Slov. goricah priredijo v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri pop. pri »Plohlu« na Teznem pri Mariboru kmetsko-mladinski tabor, združen s tekmo žanjic za naslov meddruštvene prvakinje. Ob tej priliki hoče kmetska mladina na svečan način dati izraza svoji neomajni volji, da bo čuvala in branila ob vsaki priliki našo severno mejo in našo zemljo pred komurkoli.
Ruše
t- ,i i*.' .1 Š-J	4.
'M ‘,f U
pi m il »i
*• i • « .M .i K	m	fh	ti C" !fV * 11
V' :i M 1,’V	Tt.’	-S 1. fjf
il I «1 't « II tk il IH , % t l, '« tt t
ri
Rušani se pripravljajo na proslavo 201et-nlce Jugoslavije. Na sokolskem letnem gledališču ie zopet oživelo. Gradijo se terase in sedišča, Serajnikova hiša, knežji kamen. 2e šest let nam dobro znani ruški igralci vadijo pridno v režiji gledališkega igralca Lojze Jankota »Miklovo Zalo«, ki jo je po romanu prikrojil za predstavo na prostem Franjo Sornik, odlični diletantski režiser in igralec karakternih vlogi ki je prikrojil že tudi »Desetega brata« za predstave na prostem in ki so ga preteklo nedeljo z velikim uspehom igrali v Marenbergu.
Letošnja predstava na ruškem letnem gledališču nam obeta vrhunec naše podeželske diletantske umetnosti. Vsi. ki poznajo igro »Miklova Zala«, si težko zamišljajo, kako jo je mogoče vprizoriti na prostem. Nova dramatizacija »Miklove Zale« pa postavlja to našo staro ljudsko igro v red prvorazrednih narodnih vzgojnih in zgodovinskih predstav, ki je za proslavo 20-letnice Jugoslavije v celoti od vseh naših ljudskih iger najprimernejša. Vsi, ki bodo prišli 24. julija v Ruše na to narodno predstavo, se bodo lahko prepričali, kakšna življenjska in narodna-samo-zavestna moč tiči v naši zgodovini.
Rogaška Slatina
Sezona postaja vsak dan živahnejša in bujnejša, gostje po vsakem vlaku številnejši. Orkester ljubljanske opere daje koncerte, ki so bogato obiskani. Ob nedeljah prihajajo izletniki, da se v našem lepem zdravilišču in letovišču malko razvedre in povesele. Marsikoga pa privabi kopališče.
Boč ]e muhelj. Prošlo nedeljo sta priredili podružnici SPD Rog. Slatina in Poljčane rajanje na Boču. Te vrste veselica z veselim rajanjem se vrši vsako leto julija in je že prešla v tradicijo. Že zjutraj se je Boč pokril s »kapo«, kar letos že dolgo ni storil, da so njega številni častilci mogli na vrh v najlepšem hladu. Popoldne pa, da ne bi bilo ljudem »prevroče«, je dal naš Triglav tudi malo božje rose. V splošnem so se vsi, ki so odšli na »rajanje«, imeli prav dobro.
Občni zbor pevskega društva Sloge se je
naravnost na Rim, to je na papeža v Rimu, na onega, ki je postavljal in odstavljal vladarje in kralje, — ondaj je z vladarji, z velikaši, s plemiči, s svečenstvom in z vsemi drugimi bila igra. Kar so za njimi pisali angleški, francoski (nekoliko tudi nemški) novotarji in modreci, —■ to so oni s porušene zgradbe odnašali samo kamenje. Viklif je počel boj proti papežu pred 550 leti, Luter (1483—1546, pripis Počkova) je umrl pred 354 leti, pred 108 leti je padla glava francoskemu kralju Ludviku XVI. (vladal 1774—1792, pripis Počkova), a na dneve lahko sešteiete, kdaj je bil ustreljen italijanski kralj Um-berto...
Zdaj pa čujte, kaj so to »stranke«, prave »stranke«.
, Vsi tisti, ki so bili in ki so danes z Viklifom in z Luterjem, to so tisti, ki so proti papežu, proti cerkvi in njenim naukom, pa tisti, ki so pozneje bili in ki so zdaj proti starim vladarskim in veiikaŠkim zakonom in pravicam, — to je ena stranka; a vsi oni, ki so za stari red, za stare vladarske, velikaške in plemenitaške - Likone in pravice, — to ie druga stranka. To sta res pravi stranki. Razlikujeta se druga od druge, kakor se razlikuje prava stran od naopake, kakor se razlikuje lice od naličja, kakor se razlikuje na novcu »glava« od »pisma«. Oni prvi se zovelo »liberalci« ali »svobodnjaki«, a onim dru-
vršil predprošli petek pri Hvalecu. Izvoljen ie bil stari odbor z agilnim predsednikom g Stankom Šentjur ceni na čelu, na novo sta nrišla v odbor gg. F. Bauer in D. Pmenic. Zborovalci so sklenili. ,da bodo obnovil na tesen mešani pevski zbor, na kar naše cenj. pevke že danes opozarjamo. Delavni Slogi in njenim pevcem pa želimo najboljših uspehov.
Iz Kočevja
601etni jubilej kočevskih gasilcev. V nedelje 3. julija so kočevski gasilci z veselico pri Verderberju proslavili 60letm jubilej ob-stoja prostovoljne gasilske čete. Ko je bilo okoF enajste ure zvečer veseije na višku m družba najbolj razgibana- ie zatulila sirena kočevske tovarne ter naznanila požar. Gorelo je po presledku komaj dveh tednov spet v bližnji vasi Mlaka, kjer je posestniku Šauerju pogorel skedenj do tal. z njim vred pa poln skedenj sena in poljsko orodje. Gasilci so kar v slavnostnih krojih__pohiteli na kraj nesreče Njim so se pridružile gasilske čete iz sosednjih vasi. Požar so lokalizirali, prebivalstvo pa je vznemirjeno zaradi požiganja brezvestneža, ki je že v kratkem zanetil drugi požar. Ali je slučaj ali naslada neznanega požigalca, da gori zmerom takrat, kadar imajo gasilci kakšno slavje, to sedaj ljudje zaman ugibajo. Ko so pred 14 dnevi imeli v gostilni Štefančič izven Kočevja ma-hovniški gasilci svojo veselico, je izbruhnil v Mlaki požar. V nedeljo, ko je bila gasilska veselica v Kočevju, pa je v Mlaki spet gorelo. Takšnega jubileja kočevski gasilci gotovo niso pričakovali. Pohvalno pa je treba omeniti njih požrtvovalnost in hitro pripravljenost ter njih nesebično zavest, ko so takoj opustili svoje jubilejno slavje in se odzvali klicu, kateremu so posvetili vse svoje moči. Tudi v takšnem zaključku jubileja se izraža lepota gasilskega gesla: »Na pomoč!«
Stara cerkev p. Kočevcu
Knjige za kočevske Slovence. PreteKh teden so Slovence na Kočevskem obiskali rojaki iz Ljubljane. Družba se je pripeljala v Staro cerkev z avtobusom. Domačini so prisrčno pozdravili okoli 50 gostov ter jim razkazali Staro cerkev ter jih informirali o težkem socialnem stanju in o obupnih gospodarskih prilikah, v katerih se kočevski Slovenci nahajajo. Obisk je bil popolnoma nepolitičnega značaja, ker se akademska mladina iz Ljubljane, ki je organizirala ta izlet na Kočevsko, zaveda, da je v danih okoliščinah treba nacijonalne interese kočevskih Slovencev predpostaviti vsem političnim težnjam. Ob tej priliki so bili domačini od gostov obdarovani s knjigami. Mnogo knjig bo dobila mladina, lepše in zrelejše knjige pa se bodo priključile knjižnici Ciril-Metodovc podružnice v Stari cerkvi. Takšnih obiskov si še želimo. Kočevski Slovenc’ so gostom hvaležni za toplo pozornost.
Od Savinje
Vaš list je dober. Mnogi članki so naravnost sijajni. Ali kaj to pomaga, ko jih nekateri prejemniki »Edinosti« niti čitali niso! Mnogi ljudje v tem življenjskem vrvežu in borbi za vsakdanji kruh ali — boljše rečeno
—	pri pehanju po večjem dobičku ne najdejo, odnosno nečejo najti časa za koristno čtivo. Upokojenec sem, pa se pripeti, da tudi jaz to ali ono potisnem na dolgo klop. Nekdaj ni bilo tako. Pošteni delovni ljudje »Edinost«
v	splošnem res radi in z velikim pridom čitajo. Kaj pa si lahko mislimo o tako zvanih zavednih in naprednih, drugače pa petičnili velenarodnjakili iz starejše in novejše dobe, ki dobri list prezirajo in zavračajo, vemo prav dobri vsi, ki presojamo take bolest,-pojave s svojo glavo. — F. K.
Od Sotle
Ker sem uverjen, da si je Vaš list izbral pravo pot in je borben slovenski tisk. ki se bori za pravice našega kmečkega in delavskega ljudstva. Vam zagotavljam- da ga bom po svojih močeh skušal razširiti po vsej naši okolici. — St. J.
gim pravijo »konservativci«, mi pa bi jim mogli reči »staroverci«.
Ti dve stranki: liberalci in konservativci — sta danes ne samo pri nas, nego povsod po svetu glavni stranki. Lahko je razumeti, da so najprej držali vlado konservativci, a proti vladi, t. j. v »odporu« (opoziciji) so bili liberalci, dokler nazadnje po dolgi borbi niso prišli na vlado liberalci. Tako je prišlo do tega, da rečemo: ta in ta zemlja ali država Ima »liberalno vlado«. Danes ima že večina držav »liberalno vlado«. Tako ima tudi naša a-seda Ogrska »liberalno vlado«, pa i o v'a-di v Zagrebu pravijo kakšenkrat, da ie »liberalna«.
Jaz vem, da vi ne razumete dobro vsega tega. Vendar je za danes dosti tudi to. Danes toliko govorijo o »liberalcih« in »konservativcih«, pa je potrebno, da t zadnji človek zve kaj o tem, bilo to samo ime in beseda. A morda vas bo kdo še boljše razumel, ako bo malo nvriil. Vem tudi to, da je dosti Hudi. ki bojo reki!: »Pa kaj to treba seljaku? Kc> ie treba njemu vedeti za nekakšne .1 ''"ralce’? Kaj niu je treba še na to misliti?«
Kaj hočemo! So ljudje, ki se boiijo, kadar drugi ljudje mislijo. Posebno je mnogo takih, ki jim ni drago, če seliak »preveč misli«. Jaz ne spadam med nje. Seliak že itak m^lo ima: dajte mu vsal misliti, ko nima jesti...
ntv.fA
1 m >■;. ii.' .1» I...S
lui' k "Kil X", j»S i /1, K. t. » rt M
n hi • to *.!lr ■' -'O i> I i. ^ i J. * rt i 1 *
Kulturna
Dokument o boiu za svobodo kulturnega delavca
Teniška zvezda, Suzana Lenglen, Je pred dnevi v Parizu umrla. Kot teniška zvezdni ca Je bila v našem desetletju ena najpopula rnejših ženskih osebnosti ne le v Franciji nego po celem svetu.
Trbovlje
Ta Je pa »iuštn«. Zvedeli smo, da nekemu baje zelo krščanskemu Trboveljčanu naš tednik »Edinost« dela velike težave v želodcu. Zato bi mu priporočali, da se drugič Predno se bo spomnil na »Edinost«, namaže s slovenskim domom po trebuhu, da bo lažje prenašal težave. Poleg tega je v Trbovljah vse polno organizacij, največ pa še vodij. Imamo pa tudi zastavonošo nekega umirajo-■ čega društva. Ta je navidez precej silovita oseba. Pa zakaj ne bi bil. saj je še dobro znan iz svoje službe pri cementni tovarni TPD v Trbovljah!
Dol pri Hrastniku
Odprta noč in dan so groba vrata. Pred kratkim smo položili na dolskem pokopališču k večnemu počitku vrlega gasilca, svo-ječasnega četnega zastavonošo in dobrega pevca, ki ga je zadela kap. Pogreb je bil jako lep. Številni gasilci s prapori iz raznih krajev so mu prišli izkazat zadnjo čast. Dolski pevci so mu pa zapeli tri pesmi v slovo. Milošu Ocepku bodi ohranjen lep spomin!
Hrastnik
Gasilski praznik. Naša gasilska četa je imela preteklo nedeljo razvitje četnega prapora, katerega slavnost se je razvila v pra-
vi	gasilski praznik. Slavnosti so se udeležili tudi gasilci iz drugih krajev. Našemu vrlemu vodstvu čete pa čestitamo k lepemu napredku in mu želimo mnogo uspeha!
Poziv naši oblasti! V brusilnici naše steklarne je zaposlen neki gospod, rodom Slovenec. po imenu H. A., doma iz Trbovelj, proti kateremu bi	naša	oblast pokre-
ui ti kazenski postopek zbog njegovega nedovoljenega hitlerjevega pozdrava, s katerim pozdravlja svoje stanovske tovariše v brusilnici. Mislimo, da smo v Jugoslaviji, ne pa v Nemčiji; zato bomo in tudi drugi morajo pozdravljati z našim pozdravom ne pa s Hitlerjevim. Komur pa naši pozdravi niso po volji, naj gre jesti še nemški kruli. Naš jugo-slovenski kruh naj pa prepusti našim zvestim rodoljubom.
Iz Sevnice
Gradnja železniškega mostu čez Savo. V
poslednjem času prav hitro napreduje gradnja železniškega mostu čez Savo. Po pogodbi se je morala pričeti polagati že železna konstrukcija. Most bo predvidoma gotov v treh mesecih, na kar se bo pričelo polagati tračnice. Predvideno je, da bo do 1. decembra, ali najka; jjc do 1. januarja stekel že prvi vlak iz Sevnice v Št. Janž odnosno v Trebnje. Seve bo proga, kakor smo že pred časom omenili brez prepotrebnega železniškega triangla. Zato bodo morali vsi vlaki z Zidanega mosta najprej do Sevnice, nato pa zopet nazaj čez most preko Save v St. Janž. Kakor doznavamo se je triangel opustil zaradi slabega terena v Savi, pri katerem so našli ugodna tla za postavitev mosta le na določenem kraju, ki pa nikakor ne dopušča gradnjo triangla. To je torej glavni vzrok opustitve prepotrebnega železniškega trikota, s katerim bi dobila vsa severovzhodna Slovenija direktno zvezo z morjem. To sc bo torej opustilo! Zato se bodo morali vsi dospeli vlaki z Zidanega mosta obračati v postaji Sevnica, kar bo pomenilo veliko izgubo časa in stroške s premikanjem lokomotive.
SEJMI
10. julija: v Dobovi, Poljčanah;
11. julija: na Slančjent vrhu, Polšniku, Lembergu, Središču;
12. julija: v Kamniku, na Rakeku, v Tuhinju, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Šoštanju, Dol. Lendavi;
13. julija: v Litiji, Ribnem, Trebnjem, Celju, Ptuju, Trbovljah, Koprivni-Vel. Dolu, Kotljah, Planini;
14. julija: v Turnišču;
15. julija: v Škocjanu, Mariboru, Pleterjah, Sv. Krištofu, Trbovljah, Beltincih;
16. julija: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Dobju.
šele zdaj, ko je preteklo že dokaj časa od znane Dominsvetove »španske krize«, smo dobili v roke dokumentarno gradivo*) o enem od najzanimivejših poglavij naše kulturne zgodovine po vojni.
Dejstvo, da je imela ta kriza že svoj precendens, jo opredeljuje kot tipičen o-jav, ki jasno osvetljuje dobo in družbeno sredino, v katerem je nastal. Primera se sama vsiljuje. V obeh slučajih, ~ri »Domu in svetu«, kakor tudi pri »Ljublianskem zvonu« je šlo za poseganje založnika v ideološko usmerjenost revije, ki jo izdaja iz prestižnih ozirov. Obakrat gre za oddaljitev od starih ustaljenih dogem. Tudi rešitev je bila podobna: po starem načelu, kdor plača muziko, odloča komad. In vendar je neka razlika vsaj v »stilu« poteka in razletka obeh kriz, kakor tudi
v	končnem efektu. Tudi kriza LZ je vzbudila živahne komentarje in ostre oolemike, vendar človek ni imel tako ... klavrnega občutka, kot ga ima danes, če se seznani z zakulisnimi zadevami zadnje krize. Kajti tu je soodločal, morda celo sam odločal element, ki ga tam popolnoma t>o-grešamo, a se tu tako žalostno odlikuje.
*) Dom in svet v letu 1937. Ljubljana 1938, Samozaložba.
Deseti brat v Marenbergu
2e takoj v začetku moramo povedat da zaslužijo take prireditve mnogo več pozornosti in zanimanja, kakor so ga oc našega občinstva in tiska deležne in va jene. Kajti redko katera kulturna priredi tev na našem severu se more meriti dramskimi predstavami na prostem, kjer pride naša slovenska beseda do prave veljave. Pičlo število Mariborčanov, so se tega pomena zavedli in prišli Marenberg, je le dokaz naše neodpustlji ve mlačnosti in brezbrižnosti. Toda kljub temu in kljub pretečim črnim oblakom se je prostor napolnil z domačini in to je stokrat več vredno kakor vsi »merodaj ni faktorji«. Dostojna umetniška višina in pravi demokratski duh, ki je družil inte lektualca in obrtnika v poštenem umetni škem stremljenju, se je lepo odražal od kulture paradnih maršev, ki jo je prišlo zastopat v Marenberg številce maribor skih meščanskih sinčkov1 v belih nogavi cah.
Izbira komada je bila nad vse posrečena. Kakor da bi hoteli prireditelji pokazati grenki položaj socialno zatiranega in narodnostno ustrahovanega Slovenca
•	Desetega brata — v Dravski dolini.
Ze prostor sam je za take prireditve zelo prikladen, ker je proti prizorišču skoro amfiteatralno nagnjen in omogoča tudi v zadnjih vrstah lep pogled na oder. Upati je, da bo še večkrat služil takemu namenu kakor zadnjo nedeljo!
Inscenacija, ki je združila vse dogaja nje na enem prizorišču, je bila primerna in ustrezajoča. Tudi igralci so pokazali mnogo talenta. Posebno je ugajal temperamentni in doživljeni Deseti brat (učitelj Kolar). Poleg njega so se še lepo uve-'javili mladi Kvas s svojo naravno in enostavno igro, Krjavelj s svojim zdravim tumorjem in vsi drugi. Kdo bi jih vse na štel! — Posebno je uspel prizor, ko De' seti brat moli pred križem. V bližnji protestantski cerkvi je prav tisti hip začelo pritrkavati in razpoloženje se je izredno dvignilo. Nekateri so sicer zatrjevali," da imelo to pritrkavanje nasproten na' men, toda jaz bi raje verjel, da je bilo to presenečenje, s katerim so tudi tisti Ma-renberžani, ki niso prišli na prireditev, mteli po svojih močeh pripomoči k čim ‘epšemu uspehu...
Igra je vsem, ki so jo videli izredno ugajala; prireditelji so pokazali, da bi bili cos tudi težjim nalogam, kakor je bila ta. Prireditev je pokazala, da so na pravi poti, na poti najširše ljudske prosvete, ki edina lahko vede do cilja: do narodnostnega osveščanja Slovencev v Dravski dolini.	jad,
Gre za stvari, ki jih je predsednik KTD G. Pečjak v svojem pismu uredništvu DS označil za odzive in pozive, dočim uredniki govore o »neprijaznih in oblastnih nasprotnikih, ki se bolj in bolj skušajo uveljaviti v naši katoliški skupnosti«. Zna čilno je, da so se spotikali nekateri, ki sploh niso imeli pojma, za kaj gre. — Dokaz za to je rovarjenje proti Cajnkar-jevi drami, ne da bi vedeli, kako se bo končala. Vse to so momenti, ki ne kažejo le neke tesnosrčnosti — ta je pri nas že tako obča, da se da že nekako opravičiti
—	ampak kulturno praznoto peščice le oo letih mladih ljudi, ki so pač pod vplivom svojih visokih zaščitnikov pokazali svo nazor o kulturi in kulturnem boju.
Uredniki in sotrudniki DS imajo trd boj za seboj, trši, kakor so ga imeli oni pri LZ — poleg boja za svoj nazor z last niki še boj za metode takega boja z Me menti, ki so se pri nas že proslavili po svojem enotenju kulture, vere, cerkve in politične oblasti.
Če ob koncu še primerjamo efekt, r..o ramo pribiti, da odgovarja osveženemu »Ljubljanskemu zvonu« in »Sodobnosti« le »Dejanje«. Sedanji »Dom in svet«, ki je le šibka »Mladika«, kakor ga je označil Finžgar niti po svoji pomembnosti niti po višini v to druščino ne spada. jad
PREJELI SMO
Ljubljanski zvon. št. 5—6. Poletna dvojna številka LZ prinaša sestavke naših najbolj vidnih književnikov. Juš Kozak v svojem uvodniku o Slovanstvu navezuje na znano Slovenčevo mnenje o komunistični podlagi vseslovanske misli. Avtor s sociološkimi in zgodovinskimi dejstvi dokazuje življenjsko silo in upravičenost slovanskih ideologij ter razpravlja o njihovih sodobnih življenjskih pogojih. — Župančičeva pesem »Kitajska modrost« sega v najaktualnejše dogajanje in nam na Župančiču lasten izredno preprost, a tem ’ bolj pristen način približuje eden naših najostrejših problemov. Pesem se končuje:
—	kaj dal bi jaz, da morem krikniti v straž hrum in hrup »Nič, dečki, nič: naš general je čas!«
Tone šifrer spada med naše najmlajše
V	črtici »Martinovo poletje« se je pokazati kot spreten pripovedovalec, ki ima oko tudi za pri nas nenavadne sujete. — Brnčičev ciklus »Rdeči oblaki« je globo ka izpoved generacije, ki se mora prebi jati skozi današnji kaos. — Borkov esei »Manjvrednostni kompleks« načenja kot prvi pri nas vprašanje razlage narodove duše na podlagi modernih izsledkov individualne psihologije.. Pesmi Jema Ledine »Brez poljuba« in »Pozna pomlad« so raz položenjska lirika. — Oskar Šavli raz pravlja s pomočjo bogatega statističnega materijaia o »Narodostnem stanju v Julijski krajini in Beneški Sloveniji. — Umet nostni kritik K. Dobida objavlja nekaj malce skeptičnih misli ob ustanavljanju Slovenske umetnostne akademije. — Nek poseben, skoro bi rekli villonovski duh veje iz treh sonetov, ki jih je nod na slovom »Posmrtno naročilo« posvetil Jan' ko Samec Miletu Klopčiču. — Bratko Kreft nadaljuje s svojo razpravo o Vse volodu Majerholdu. Prav tako Brnčič svo subtilni »Dnevnik iz jetnišnice«. — Iz področja individualne psihologije je razprava L. Novaka: »Individualna psihologija, njene odlike in napake«. Saj je bil že čas, da se tudi s temi novimi teorijami bliže seznanimo. —f Presenečenje za čitatelje LZ je objava Potrčeve drame »Kreflova kmetija«. Kljub morebitnim teh ničnim pomanjkljivostim, ki morda izvirajo iz preslabega poznavanja odra in njegovih zakonov, je ta drama več kot dokument: je ostra, umetniška obtožba in obsodba. — Pavel Karlin je prispeva' topel nekrolog za Ivanom Lahom ter njegovo bibliografijo v LZ. — Kidričev članek »Zois in Hacquet« z objavo Zoisove-ga Pisma nam razjasnuje nekaj zanimivih političnih in ekonomskih odnosov Zoisovih. -— Nadalje dopolnjuje France Dobrovoljc Cankarjevo bibliografijo (»Pozabljeni Cankar«), — K. Dobida poroča
o	razstavi Galande, Maleša iri Mušiča. Pod naslovom »Knjižni trg in pomišljaj!« razpravljajo: France Brenk o brošuri »Naše šolstvo in brezposelni učiteljski in profesorski kandidati«, Vladimir Pavšič o Vaštetove »Romanu o Prešernu«, Budal ) Velikonjevih »Besedah«, šifrer o Er-avčevem »Zbranem delu« in Juš Kozak, najnovejših napadih na LZ.
Dejanje, št. 6. je izšla v nekoliko okrnjenem obsegu. Nepodpisani uvodnik obravnava lik »Katoliškega človeka«. Pisec zastopa mnenje, da zahteva vsaka doba toseben tip katoliškega človeka. V publicistiko še spada esej Viktorja Smoleja
o	politiki in kulturi ter istega pisatelja glose »Slovaške različnosti«. Ostalo gradivo je leposlovno: pesmi Severina ša-lija, Franceta Vodnika, Franceta Jeriše in Leopolda Staneka; prozo pa sta prispevala Andrej Kolar in Edvard Kocbek. V književnih poročilih se ocenjujejo:	Mr-
zelov »Bog v Trbovljah« (F. Vodnik), češki prevod Meškove »črne smrti«, Vidmarjevo delo »Med Evropo in Ameriko«, čerineljeva razprava »La minorite slave en Italie«, R. Ingrima: »Griff nach Oe-sterreich«, N. Berdjajeva: »Sin und Schick sal des russischen Kommunismus« in K. Sturzenegerja: »Humanitat und Staats-idee«.
Opekta
Navad«« zavojček aa pribHfaa I kg marmelad«, cena Din 4*—
RADIO	LJUB
Nedelja, 10. julija. 8: Šramel »Škrjanček«. 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (g. dr. Roman Tominec). 10: Koncert mladinskega pevskega zbora iz Št. Vida nad Ljubljano. 11: Otroška ura (gdč. Manica Romanova). 11.30: Pisan drobiž (plošče). 12: Vesel koncert Radijskega orkestra. 13: Napovedi, poročila. 13.20: Veseli in priljubljeni napevi (plošče). 17: Kmet. ura: Važnost pregleda živil živalskega izvora za človeško zdravje (dr. Šimen Žibert). ,17.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet in harmonika solo (g, Ivan Cimerman). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: Pevski kvartet »Fantje na vasi«. 20.30: Operetni napevi. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Žan Franci in Radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Plesna glasba (plošče).
Ponedeljek, 11. julija. 12: Iz južnih krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Salonski kvartet. 14: Napovedi 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Ljutomerske gorice (dr. Drago Hloupek, Zagreb). 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). 20: Berlioz: Rimski karneval, sinf. slika. 20.10: Pogled na naša gradišča (g. dr. Rajko Ložar). 20.30: Koncert lahke glasbe. 22: Napovedi, poročila. 22.15: E. Grieg: Prva in druga suita iz Peer Gynt.
Torek, 12. julija. 12: Veseli češki pevci in godci (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Janko Katič (Jeremija Mitrovič, Beograd). 19.50: Zvočna šala. 20: Suppe: Pesnik in kmet, uvert. 20.10: Gradovi, Valvazor in nastanek renesanse (g. Jože Gregorič) 20.30: Vsakemu nekaj (igra Radijski orkester). 21.15: Koncert gdč. Majde Lovšetove in g. Čedomila Dugana. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec (igra Radijski orkester).
Sreda, 13. julija. 12: Citre in Šramli igrajo (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Pisan spored Radijskega orkestra. 18.40: Mladinska ura: Julij v naravi (g. Miroslav Zor). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac..ura: Slovenija — etnografski center Evrope (Ciril Hočevar, novinar, Ljubljana). 19.50: Za zabavo in za ples (plošče). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Zdaj pa na dopust! (za slovo igra Radijski orkester).
Četrtek, 14. julija. 12: lz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Magistrov trio. 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Bunjevska književnost (prof. St. Vasiljev). 19.50: Deset minut zabave. 20: Wieniawski :Faust, fantazija za gosli in orkester (igra Edita Loran-dova), plošče. 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški duet.
Petek, 15. julija. 12: Vsakemu nekaj (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Akademski pevski kvintet. 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Karakter in čast (Koča Radovanovič, Beograd). 19.50: Deset minut za planince. 20: Musorg-ski — Rimski Korsakov: Perzijski ples iz op. Hovanščina. 20.10: Ženska ura Navodila za konserviranje sadja in zelenjave (ga. Simončič). 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 16. julija. 12: Na ploščah bomo zdaj igrali. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Na ploščah bomo zdaj igrali. 14: Napovedi. 18: Prenos promenadnega koncerta iz Ljubljane (godba »Sloga«), 18.40: Ob dvajsetletnici dobrovoljskega gibanja (g. I, Grčar). 19: Napovedi, poročila. 19,30: Nac. ura: Veličastne manifestacije v Zagrebu 1. 1918 za ujedinjeno Jugoslavijo (Kosta Doma-zetovič. Zagreb). 19.50: Pregled sporeda. 20"
O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30:	Prenos opere »Manon« iz Rogaške
Slatine. 23: Poročilo o XX. mednar. katoliškemlesperantskemkongresuvLju^
Vrednost denarja
1	nemška marka din 17.50, J angleški Funt 215 din, 1 ameriški dolar 43.50 din,
1	češkoslovaška akrona 1.50 din, 1 Italijanska lira 2.30, 1 francoski frank 1.25 din in 1 holandski goldinar 24.20 din.
■ • '•
Pretresljiva podoba iz Ja-ponsko-kitajske vojne. Na begu pred strahotami vojne je zaostal otrok na neki njivi. Vojaki so se kot kaže podoba lepo zanj zavzeli.
Za dom in pridne roke
Materinstvo in vzgoia
Trmasti otroci. Redki so otroci, ki nimajo že prirojene neke trdovratne trme, a redke so matere ,ki radi svoje popustljivosti otrokom trme ne privzgojijo, ako otroci protno tudi ne kažejo nikakega nagnenja do trmoglavosti. Mati mora biti dobra vzgojiteljica, da otroku prirojeno trmo izbije iz glave, oziroma, da ga v svoji slepi ljubezni ne napravi trmastega. Trmoglavost na prvi pogled ni nič tako strašnega in slabega, a je vendar jako neprijetna in pogosto prav zoperna človeška lastnost, iz katere se pozneje rade robijo še druge slabe lastnosti. Ker radi otroške trme starši sami največ trpijo, zato naj pravočasno skrbe, da se pri otroku ta neprijetna in nepotrebna lastnost ne bo preveč razbohotila.
Prvi znaki trme se kažejo pri otroku prav zgodaj. Komaj se prične zanimati za predmete okoli sebe, hoče imeti baš oni redmet, ki mu ga mati noče dati, zato, er ne spada v otroške roke. Otrok prične vpiti, in če mu porine mati kaj drugega v roke, bo vrgel ves besen od sebe.
E
Mati se končno omehča in da otroku za-željen predmet. S tem pa je že zgrešila pravilno vzgojo, otroka pa podprla v njegovi trmi. Otrok si dobro zapomni, kako je mater prisilil, da je zaplesala po njego-
vi	godbi in drugič bo vpil še silneje. Kmalu ima namesto matere, otrok vajeti v rokah. če ne gre z lepa, bo z vpitjem, metanjem po tleh, celo s stavko pri jedi prisilil mater, da ga bo ubogala. Tak otrok lahko mater v družbi nepopisno blamira, ji predčasno osivi lase in zagreni starost. Iz trme se namreč navadno rodi surovost, sebičnost, nasilnost in nesramnost.
Pa tudi za lastno osebo je trmast Človek velik siromak. Koliko neumnih dejanj izvrši zgolj iz trme. Pozneje se jih
kesa, a je že jprepozno. Mati, ki hoče sebi in otroku dobro, bo že našla način, kako bo zatrla trmoglavost pri svojem otroku. Biti mora vztrajna in dosledna. Enkrat izrečen^ beseda »ne«, mora ostati za otroka »ne« in se nikakor ne more in ne sme spremeniti v »ja«.
Kmeika mati in gospodinja
Dobra kmečka mati je rodbini vse. Njeno življenje se v mnogočem razlikuje od življenja mestne žene. Kmečka mati je navezana sama nase, na svojo pamet, na svoje srce in pa na navade, ki se podedujejo od roda do roda. Nihče je ne opozarja na napake teh navad in vzgojnih sporočil, ki so zastarela, včasih škodljiva ali pa brezuspešna. Kolikokrat so kmečki otroci brez vsake domače vzgoje. Da je tako, se pač ne smemo čuditi, kajti pri nas se pač mnogo premalo skrbi za duševni blagor kmeta. V tem oziru smo še daleč za mnogimi drugimi narodi. Večina naših kmečkih žena nima nikakega duševnega življenja. Šolska leta so kmalu pozabljena, potem pa živi sredi dela in garanja v vedno večji otopelosti. Posledice te duševne otopelosti na se kažejo v hiši in izven nje, predvsem pa na družini in otrocih.
Ako zabrede človek' v oddaljeno in skoraj od sveta pozabljeno vas, naleti na vse polno stvari, ki ga v srce zabode. Lep svet, na videz lepe kmetije, a v hiši in okoli nje nered in nesnaga, otroci raztrgani, zamazani, plahi, podivjani ter nevljudni, odrasti! ljudje pa prav tako nevljudni in nezaupni napram vsakemu tujcu. Vse to in še marsikaj opaziš v nekaterih slovenskih vaseh. Povdariti je treba, da le v nekaterih, a tudi v teh nekaterih vaseh bi trebalo to stanje izboljšati. Toda kako? šola ne more opraviti vsega. Kmet šoli ni preveč naklonjen, škoda se mu zdi časa, ki ga otrok presedi v šoli. Doma otrokom ne puste pisati nalog‘in Citati,, a učitelja zmerja kar vpričo otrok. Seveda pod takimi okoliščinami ni čudno, če otrok ob izstopu iz šole ne zna skoraj nič, a par let pozneje čisto nič, to se pravi, še podpisati se nc zna. Cerkev? Cerkev skrbi za duše faranov, toda pripravlja in usposablja jih samo za življenje na onem svetu, torej zopet ne more primerno dvigniti duševno obzorje kmečkega človeka. Torej kako/pa? Težko je neko vprašanje načeti, a še težje ga je končati in rešiti. Saj se vedno sliši: ja, kritizirati je lahko, to zna vsak, a pomagati pa nobeden. In vendar se najde rešitev, samo na pravi strajii je treba stvar zagrabik
Že v začetku je rečeno, da je žena, mati, gospodinja družini vse. Ona je duša in solnce družine. Kakšna, je ona, takšen je dom, družina in otroci. Torej kmečkim ženam, oziroma že dekletom, dajmo to, kar jih bo usposobilo, da bodo lahko r>o-stale domu res vzorne gospodinje in matere. Duševne opore in duševne hrane je treba naši^ kmetici, da bo pričela z neke gotove višine gledati nase, na svoj dom in na svoje otroke, one kmečke otroke, v katerih gleda svet vir in bodočnost krep kega naroda.
Tminla današnje gospodinja
šele zadnji čas je prišel svet do spoznanja, da je tudi gospodinjstvo poklic, kateremu je treba, kakor vsem drugim poklicom priznati neko važnost in ugled, ki mu po vsej pravici pripada, šele v težkih časih po svetovni vojni so prišli do spoznanja, da je tudi gospodinjstvo poklic, ki ima velik vpliv na gospodarstvo, da je to poklic, ki zahteva celega človeka. Seveda, z mnogih strani se to še dandanes zelo malo upošteva.
Gospodinje pač same najbolj vedo, da je gospodinjstvo težak poklic, ki priganja ženo, da mora misliti na več strani hkrati in dostikrat opravljati hkrati kar po več del, ki so največkrat vsa enako važna in nujna. Prav ta razcepljenost najbolj črpa moči' gospodinje ter jo utruja telesno in duševno. Vsak rokodelec se mudi po navadi pri enem samem poslu in če se tako pridno dela, so lahko njegove misli vedno zbrane. Poklic gospodinje je pa neurejen kup najraznovrstnejših del, ki si večkrat v bistvu popolnoma nasprotujejo, In je najbolj podoben poklicu rookdelca, ki bi' moral ob istem času delati čevlje, šivati obleke, po vrhu paše peči kruh, torej skakati od enega dela k drugemu. Ni moža, ki bi sc takšnemu delu ne uprl.
Gospodinja nima miru In časa za zbranost. Ona se mora vsak hip izpremeniti in biti zdaj mati, zdaj kuharica, zdaj zopet perica, šivilja, bolniška strežnica in še marsikaj. Komaj skonča eno delo, jo že čaka drugo, in tako sc ji godi ves božji' dan. In ko je utrujena od dela, premišljevanja in skrbi ter pride mož truden in uatokojen domov, je zopet žena tista, ki
se mora premagovati in prikrivati, da je utrujena, da razvedri moža.
Tako se godi gospodinji srednjih ~lo-jev, ki dandanes pač ne more imeti pomočnice v hiši, da ne govorimo o ženi najrevnejših slojev, katera mora poleg moža, ki premalo zasluži, tudi hoditi za delom. Ko pa pride ta žena zvečer vsa utrujena z dela domov, jo čaka doma zopet delo. Kako naj uboga sužnja, ubita od dela, sploh še kaj misli in preudarja. Nje du|a mora počasi otopeti v neizmerno škodo svojih otrok, moža. sebe in posredno tudi v škodo celega človeštva.
Kmečka žena pa ima od zore do pozne noči toliko najraznovrstnejšega težavnega dela, da sploh ne ve, kje ji glava stoji.
Klic in želja gospodinje po olajšanju in razbremenitvi nista porojena morda iz lenobe ali naveličanosti, ampak iz želje po lastnem duševnem življenju. Naloga go spodinje je, da si poišče pot in pripomočke, da si pri gospodinjstvu dobi čas in prihrani telesno moč za izpopolnjevanje same sebe, da bo mogla dovolj pripravljena dobro vzgajati svoje otroke in ’:iti močna opora, dobra svetovalka in prijetna tovarišica svojemu možu. žena, ki ne misli, je dobra dekla ali sužnja, nikakor pa ne dobra mati in gospodinja. Delo, ki je gospodinjo v njeni otopelosti zasužnjilo, naj torej mislečo zopet dvigne.
Važno za gospodinjo je to, da končno uvidi ves obkrožajoči jo svet, da :e njeno gospodinjsko delo enako vreden poklic, če bo gospodinja videla, da je njeno deio upoštevano in spoštovano, ji ne bo več v breme, temveč v užitek.
Kako oaraiii svojo ženo
Srečna žena je možu najboljša družica. Osreči pa jo lahko le mož. Zato njemu par nasvetov: Prizadevaj si kot mož ravno tako dopasti se ženi, kakor si to delal pred poroko. Pomisli, da je novo življenje, ki je zate le epizoda, za ženo no-polen preobrat njenih misli in n; ter
KUHINJA
Možganska iuha. Napravi bledo prežganje, dodaj, nekoliko sesekljane čebule in zelenega peteršilja, ko vse lepo zarumeni, zalij z zajemalko vode. Telečje možgane očisti, sesekljaj in daj v zalito prežganje. Nato dolij goveje ali kostne juhe, osoli in opopraj ter pusti nekaj časa vreti. Ako hočeš juho še jzfooljšati, vtepi v njo rumenjak. Juho serviraj s posušenimi žemeljnimi rezinami.
Ragu juha. Za ragu juho uporabljamo predvsem mlado meso (teletino, perutnino itd.). Najprej skuhaj v Iv? 1 vode razno mlado zelenjavo (koščeik karfijote, kolerabe, korenja, ohrovta, nekoliko graha, mlade gobice in slično). Zelenjavo lahko pred kuhanjem tudi nekoliko opr&žiš na masti. Nato napravi prežganje in hiu dodaj sesekljanega peteršilja in čebule. To prežganje zalij s kuhano zelenjavo. Nato daj v juho pripravljeno, na koščke zrezano meso, katero lahko, če hočeš, poprej tudj opražiš na masti. Juho osoli in opopraj ter kuhai tako dolgo, da postane meso mehko.
Pll«Mi (riž na. jtaUjanski način). V 12 dkg surovega masla opraži par koščkov čebule. Ko so-rumeni, jih vzaml ven in daj v maslo 25 dkg riža. ki ga takoj zaliješ z Vročo kokošjo juho. PokriJ in • pusti vreti 8 minut, dokler se juha ne. vkuha. Pazi, da se riž ne razkuha in da ostane bel. Nato mu primešaj od kosti odstranjeno kuhano kokošjp meso, želodec, ki ga zrežeš na rezine in opražena jetrca. Jed lahko, serviraš s sirom.
Krpice s šunko. Napravi testo za rezance, ga razvaljaj in zreži v 1 cm velike krpice.
V	slani vodi jih skuhaj, odcedi in ohladi. Naredi zmes iz 14 dkg surovega masla, dveh jajc, dveh del kisle smetane in 14 dkg sesekljane šunke. To zmes pomešaj med krpice, daj v namaščeno in z drobtinami potreseno posodo in speči v pečici.
Prikuha Iz kolerabe. Mladim listom odstrani peclje, jih zvij in zreži. Kolerabice olupi in zreži v tanko majhne ploščice. V masti zarumeni nekoliko moke. čebule in peteršilja. Kolerabico in liste skuha] vsako posebej (kolerabi dodaš lahko nekoliko ze-loncga graha). Kolerabo vlij potem z vodo vred na prežganje, liste pa odcedi, polij z fnrzlo vodo in šele potem dodaj. Opopraj in prilij po potrebi juhe.
Zemeljnl cmoki. Zreži 3—4 žemlje na majhno kocke, jih daj v 7—10 dkg vroče masti, da se nekoliko opražijo. Nato stepi v 2 del mleka 3 jajca in nekoliko soli, dodaj ohlajene žemlje in dobro premešaj. Pred kuhanjem dodaj še 2 del inoke. Naredi cmoke in jih kuhaj v slani vodi. Kuhane razpolovi iu jih zabeli z maslom in čebulo ter serviraj s solato, ali pa serviraj nezabeljene k raznim prikuham.
Marelični cmoki. Naredi testo, kakor za češpljeve cmoke. Krompir skuhaj, olupi, stlači, osoli, mu dodaj nekoliko surovega masla, 1—2 rumenjaka ter toliko moke, da napraviš iz tega primerno testo. Testo razvaljaj, razreži v krpice, položi na vsako krpico drobno marelico, kateri sl odstranila koščico in na nje mesto vložila košček sladkorja. Dobro zavite cmoke skuhaj v slani vodi, nato Pa povaljaj v na masti opraženih drobtinah.
Keksi. Mešaj 15 dkg surovega masla, da se speni, nato mu dodaj 15 dkg sladkorja, vanilije. 2 jajci, nekoliko ruma. 5 jedilnih žlic mleka, nekoliko drobno sesekljanih limoninih olupkov, pecivni prašek in 50 dkg moke. Napravi testo, daj ga na desko, ga še
ji je sploh nerazkrita dežela. Imej torej potrpljenje z njo. Reci ji ob priliki, da jo imaš rad. Sicer ve to sama. toda vendar rada sliši. Začni vsako stvar v taki smeri, ki jo moreš tudi nadaljevati; to velja posebno v denarnih zadevah, in ne žal-’ je-nega čuta s tem, da jo primoraš pro iti za denar. Denarno vprašanje je pogosto poglavitna točka za prepire v družinah.
—	Bodi pozoren v malenkostih. Ena sama cvetka more često olepšati ves dan. Obvesti ženo o svojih skrbeh prav tako, kakor o svojem veselju. Dva prenašata trpkosti lažje nego eden sam. Prenašaj ob priliki njene solze. Ženska najde nogosto v solzah uteho. — Ne osramoti je z javno kritiko. Ako ji imaš kaj očitati, etori to doma. Ne zbadaj je, ako nočeš, da ob drugi priliki ona tebe zbada. Postopaj z njo kakor s tovarišem ali prijateljem, toda ne pozabi nikoli, da je predvsem ženska, ki potrebuje tvoje podpore in pomoči.
Jod v salati in drugi xeien$av8
Danes je splošno znano, da je jod v majhnih količinah za človeško telo zelo zdrav. Posebno za odstranjevanje "olše ni nobeno sredstvo tako priporočljivo, kakor jod. Jasno pa je, da je bolj zdravo in koristno naravno uživanje joda, kakor jemanje raznih jodovih zdravil. Zato je priporočljivo, da vsi oni, ki potrebujejo v telesu jod za zdravljenje golše ali kakšne druge bolezni, uživajo mnogo salate in druge zelenjave. Dokazano je, da vsebuje solata in razna vrtna zelenjava velike količine joda. Ker je solata in zelenjava sploh tudi sicer zelo zdrava, jo lahko torej v dvojni meri priporočamo. Na podlagi dejstva, da se da jod, ki ga vsebuje zelenjava izkoristiti v zdravstvene svrhe, so naredili poizkus s kravjim mlekom. Dognali so, da vsebuje mleko krave, katera je uživala jod vsebujočo zelenjavo, isto količino joda, kakor ga je imela -''enjava.
nekaj minut mesi in razdeli na več delov. Vsak del zaporedoma tanko zvaljaj in z vinskim kozarcem izreži. Ploščice lahko po Vrhu okrasiš z ribežem, iglo ali sličnim. Speči kekse na z voskom pomazani pekači in jih ohlajene shrani v pločevinasti posodi.
Praktiini nasveti
Glicerin. Malemu otroku včasih radi potu ali nesnage oboli koža. To otroka boli. Da se to prepreči, je treba otroka mazati z glicerinom. V steklenjčico z glicerinom vtakni čisto kurje pero in maži vsak dan otioka pod pazduho in med nogami. Le pri nevednih materah, ki ne poznajo glicerina, in pri nečednih materah, ki ne kopljejo svojih otrok, so otroci bolni na koži.
Božjast. Božjastnega človeka prinesi v sobi in ga položi na mehko ležišče, da se pri napadih ne udari. Oblivati ga z mrzlo vodo ali mu s silo ravnati sključene ude, je neumestno. Pomisliti je treba, da izvira božjast iz možganov, ne pa iz udov. Kadar se možgani pomirijo, preneha božjast.
Mesni stroj očistiš najhitreje in najbolje na ta način, da za niesom zmelješ v njem kos. dobro posušenega kruha. Kruh očisti stroj in popije maščobo, tako, da ga je treba nato še samo obrisati s čisto krpo.
Kamen, ki sc naredi na stenah kotlov in loncev odstranimo, če kuhamo v njih krompir. Če je naslaga močnejša, je dobro, če kuhamo v njem nekaj časa kis. Tudi razredčena solna kislina je dobro sredstvo.
Maše tržišče in cene
Les. Na trgu vlada še naprej zastoj. Ugotoviti je celo treba, da so cene spet nekoliko popustile. Nakopičene zaloge namreč precej pritiskajo na cene. Našemu lesu pa dela tudi veliko konkurenco bosanski les. čeprav je po kakovosti slabši ud našega, je pa namreč rezan po meri, ki jo zahtevata Anglija in pa Nemčija, ki sta danes še ostali kupovalki našega lesa.
Živina. Pred dvema tremi meseci ju vladala v kupčiji z živino velika živahnost in tudi cene so bile takrat prav dobre. Zadnji čas pa je nastopil preobrat na slabše. Prej tako živahni sejmi so postali mrtvi in tudi cene so dokaj nestalne. Upajmo, da se nc bodo še poslabšale. Povprečno pa se gibljejo naslednje: debeli voli od 4.50—5.25 din, plemenski 4.50—5.75, klavne krave 4—5, plemenske 3.50—4.50. klobasarice 2.50—3.50, molzne krave 4—5.50, mlada živina 4.50—6 in teleta od 5—6.50 din.
Svinje. Boljše se letos obnaša kupčija s svinjami. Cene so venomer trdne in se celo dvigalo. Povpraševanje precejšnje in živahna trgovina. Povprečne cene na posameznih trgih in sejmih: debele svinje po 8—10 din, pršutarji 8—9 din, plemenske svinje 6.50—8 din, mldai pujski 5—6 tednov stari 90—120 din, 7—9 tednov stari 130—160, 3—4 mesece stari 175—280, 5—7 mesecev stari 400—450 din, 8—10 mesecev stari 450—500 in nad leto stari 700—800 din.
Poljedelski pridelki. Na' trgu je čedalje več blaga, zato cene. ki so še pred tedni bile precej visoke, precej popuščajo, tako pri krompirju kot tudi ostalili povrtninah in zelenjavi. Podobno je tudi za sadje, razen pri češnjah, kjer cene zaradi končane sezone spet rasejo. — Letošnji izgledi košnje, sena in otave, so srednji. Stare krme malone ni več najti, prodaja pa se že nova. Cene srednje: seno od 40 do 50 in 55 din za 100 kg,
Iskanie potopljenih zakladov
Italijanski podjetniki nameravalo dvigniti iz morja zaklad maiteikih vitezov — Stikanje za traneosko ladjo ..Orient", ki je bila potopljena leta 1798
Kakor poročajo iz Genove, je pričela neka ondotna družba za dviganje potopljenih ladij s pripravami za dvig francoske admiralske ladje »Orient«, ki io je potopil slavni angleški admiral Nelson pri Abukirju. Na tej ladji se baje nahaja zaklad malteških vitezov. Iskanje potopljenih, zakopanih ali sicer izgubljenih zakladov je že zavzelo epidemične obilice. Kar se pa tiče francoske admiralske ladje »Orient« oziroma podviga omenjene italijanske družbe, je stvar povsem drugačna m nima prav nič opraviti z raznimi fantastičnimi podvigi in špekulacijami. Genovska ekspedicija bazira na eksaktnih zgodovinskih raziskovanjih o misterijoz-nem izginjunju zaklada, ki so ga bili malteškim vitezom odvzeli nekaj mesecev pred porazom na morju. Italijanski podjetniki so svojo ekspedicijo izkalkulirali prav natanko. Tudi, če potapljači na dnu morja ob abukirski obali ne bi našli malteškega zakla*da. dobijo še vedno tolikanj bakrenih in medeninastih antičnih okraskov ladij itd., ki jih muzeji kupujejo za drag denar.
Bitka pri Abukirju se je vršila, kakor znano, 1. 1798., ko je udaril Napoleon proti
Kdaj je življenje najlepše?
Prvih deset let našega življenja mine v sanjah, igri, v pripravah na to, kar šele imenujemo življenje. A tudi drugo desetletje še ni življenje. Preveč smo še navezani na svojce in šolo.
Lepo postane življenje med dvajsetim in tridesetim letom. To je doba ljubezni, ki vriska do neba, doba nežnega prijateljstva, upanja in nade. Med dvajsetim in tridesetim letom išče človek pota vase. Njegova lica so gladka, lasje se svetijo, zobje so lepi. V tej dobi ne pozna Človek se bolezni, niti nespečnosti, pač pa plava v omami veselih noči.
šele v tretjem desetletju 'dobi življenje pravi obraz. Po tretjem desetletju se začne »kariera«, delo. človek razvija svoje moči, stopi v borbo z življenjem, si osnuje družino. Svojim prijateljem kaže foto svojega prvorojenca, itd.
Lepo je življenje med štiridesetim in -et desetim letom. V tej dobi postane človek ugleden član družbe, ima premoženje, t>ri-jateljico, je sladokusec, nabavlja si lepe slike, knjige, hodi na lov, dela izlete. Telo in duša sta v najlepšem ravnovesju.
še lepše pa postane življenje proti šestdesetim letom. Tedaj se ugled še poveča, zdravje se okrepi, človek se čuti močnega, in moč je več nego mladost. Zato jemljejo šestdesetletnici osemnaistletna dekleta za žene.
V šestdesetem letu uživa človek upled, čuva zdravje, košček ljubezni, ki mu je ostal za te dneve, igra golf, na jesen pa se vozi v Florido. Da, da, lepo je življenje med šestdesetim in sedemdesetim letom!
V osemdesetem letu lahko obiščeš Vo-ronova in ko si se pod njegovim nadzorstvom ves prerodil, lahko ugotoviš:
»Otroci, najlepše je življenje od sto do tisoč let!«
Izrek dneva: »Komur drev.ja in cvetlice nimajo nič več povedati, kdor se v gozdu dolgočasi, ker mu tamkaj manjkata kino in plesni bar, je izgubil samega sebe.«
Egiptu. Francosko brodovje je vodil admiral Brueys, Angležko pa nesmrtni Nel son. Nikdar poprej se francoska moma rica ni tako nespretno bila kakor pri Abukirju. Francozi so razpolagali s 13 linijskimi ladjami in 6 fregatami in kljub temu so bili tepeni od Nelsona, ki zdaleka ni imel toliko ladij kakor njegov nasprotnik. Po komaj enourni bitki je Nelson že zaril pet francoskih bojnih ladij v globino morja. Nelson je bil takrat ranjen. Namesto njega je prevzel poveljstvo admiral Berry, ki je pripravil Francozom po sedemurni borbi — beg. Admiralska ladja »Orient« se je pri tem vnela ter je zletela s posadko vred v zrak.
Zgodovina pravi, da je francoska mornarica, ki je bila pri Abukirju tako silno tepena, dva meseca poprej zavzela Malto, kjer so zaplenili Francozi' vse zlato in dragulje ter legendarne zakladnice malteških vitezov. Genovski podjetniki so se uverili, da ni nikakih podatkov o tem, da bi bil zaklad prepeljan na eni izmed preostalih francoskih ladij. Edino admiralska ladja »Orient« da je imela pripravno shrambo za take stvari. Bomo videli, koliko sreče bodo imeli.
Konec francoskih »Hudičevih otokov«. Po odredbi francoske vlade se bodo v bodoče opustili znani in prosluli »Hudičevi otoki« (na francoski Ouijani), kjer so morali prebiti svoje kazni razni kaznjenci. Na podobi vidimo kaznjence, ki izsušujejo neko močvirje
na teh otokih.
Jodlanje v puščavf
Neka francoska ekspedicija se je nedavno vrnila iz puščave Kalahari. Tam je našla plemena, ki pokazujejo sijajno tehniko v jodlanju in bi se baje prav lahko merila s Švicarji, Bavarci, Gornještajerci-in drugimi alpskimi narodi.
Pritlikava drevesa
Japonci poznajo neki proces, s katerim pripravijo drevesa in grmiče, da se sicer normalno razvijajo, toda ostanejo tako mali, da jih je mogoče gojiti v navadnih cvetličnih lončkih. To dosežejo z gotovo operacijo vrhnjih korenin. Ta proces pa je
Iz zračnih višav. Podoba iz vojne, v kateri igra veliko vlogo letalo. Toda gorje, če je nasprotnik sestreli. Goreče in v dimu pade na zemljo, se razbije/ posadka pa, če ji ni uspelo, da se reši s padali, žalostno konča v razvalinah jeklenega ptiča.
japonska skrivnost, ki Jo nikomur ne izdajo. V mestu Glendale, California, pa je neki James F. Craven iznašel v to svrho svoj lasten proces. Semena dreves in grmičja na gotov način preparira, nakar zrastejo iz semen pritlikavci, ki v vseh ozirih sličijo velikim drevesom in grmom, le da ostanejo majhni. Na ta način je vzgojil grmiče vrtnic, ki dosegajo višino komaj dveh palcev in produciraio cvete velike kot desetica. Dorasla smreka doseže komaj velikost osmih palcev in rodi storže, ki imajo velikost janeževih zrn. — Oranžna drevesa zdrastejo pet do šest pa! cev visoko in rode okusne oranže, ki pa so komaj tako debele kot borovnice,
Bernard Shaw v izolaciji
821etni pisatelj Bernard Shaw si Je izprosil za prihodnjih 30 dni najstrožji mir. Shaw noče nikogar slišati in ne videti. Dostaviti mu ne smejo pošte, pa tudi ne časopisov. Telefon so mu že odklopili. Svojega miru pa ne bo užival velik mojster satire kje v kaki samoti Irske ali škotske, temveč sredi Londona. Za striktno izvedbo načrta bodo skrbeli trije strai niki, ki so dobili od Shawa že vse potrebne instrukcije. Te instrukcije so stopile takoj v veljavo. Eden njegovih prijateljev je dejal, da se je 821etni hudo-rnušnež tako izoliral pred svetom, da ni mogoče govoriti z njim niti o njegovi najljubši zadevi: o sežiganju mrličev. Londonski listi so mnenja, da Shaw v tej dobi ne bo skoval nobene šale na račun Angležev.
Stokrat daroval svojo kri
V	pariškem predmestju Saint Germain en Laye živi policijski agent, ki se odlikuje po izredni polnokrvnosti. Te dni je slavil mož neke vrste jubilej. Stotič je nam reč daroval svojo kri za transfuzijo. Francoski tisk je posvetil nesebičnemu možu, ki je daroval svojo kri zlasti žrtvam prometnih nesreč, zelo laskave pohvale.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
V
• v«
nizim.
ALBIN PODJAVORSEK
Vzgoja ravno tako sodobna, le na higieno (na j večjo pridobitev 20. veka) je polagala še več važnosti. Vsak gojenec je imel posebno posteljo, katero so vsak dan preoblekli s svežim, dišečim perilom. Tudi iz sklede niso zajemali skupno — vsak je imel svojo posodico in svojo mizico. Življenje je bilo ubrano, kakor lirična pesem v mesečini; gospa, hudomušneži nemarni so rekli včasih »mati«, je uživala, uživala ob pogledu na naučeno žival, ki ji ie manjkalo le govoriti. — Pripovedovali so isti opazovalci, kakor zgoraj, da so nekateri ljubitelji teh živali celo razmišljali na predpustno prireditev, ples psov, neke vrste pasji karneval ali nekaj sličnega, čisti dobiček bi bil baje šel v dobrodelnost. Pozneje je ta akcija zaspala.
Pes, o katerem bo govorila naša po-vestnica, pa je bil tič, da malo takih. Inteligenten, kot je bil, ni mogel mimo socialnega vprašanja. Zaglobil se je vani do poslednjih temeljev — in ko mu je duh zajel vso ogromnost široščine in čudne razporedbe tega sveia, je sklenil nekaj zares čudnega. Dresiran ni bil.
—	Moia filozofija, je povedal, objema vsa vprašanja kulture. In če sem že tu,
se bom našemu svetu žrtvoval v zgled in v posnei..anje. Duše tako nimam, v pasjo dušo ne verjamem, samomorilec ne bom, ljubim pa žrtvovanje, če ne bo že kar nič drugega ostalo za mano, bo dober glas, ki se bo dvignil iz nižine. Morda bo tudi koža vrgla kak dober desetak.
Pes je bil vsekakor humorist. Na dolgi verigi priklenjen se je zaganjal v mimoidoče ter opozarjal nase. Dokler, d& dokler ...
Samo to je sreča, da ni bil dresiran.
III.
človek, ki stopi s svojega vzvišenega trona, da' pogleda v nižino, vidi — ah, Bog ve, ali zares kaj vidi! Toda tam spodaj je neizmerno tega: revščine, bede, siromaštva; gladu; bolezni; gladu;
žeje (dostikrat ob polnih polovnjakih); gladu:
pozna kdo Križe, to neizmerno globel? Tisti narod spodaj?
O božiču so romali po gornjem svetu ljudje, sami razcapanci. Izginili so zopet
lačni, žejni, prezebli, v neznano, da potrkajo drugo leto še enkrat. »V predpustu«, so jih tolažili povsod, kjer bi bilo dobiti kaj, »bo morebiti kaj padlo za vas. Priredili bi ples, dobrodelno akcijo ob polnočnih lampijončkih, čakajte!« šli so v neznano, da potrkajo drugo leto še enkrat, leto starejši, če bo počakala smrt.
Smrt od gladu, moj dragi, je najgrozovitejša smrt. Glad je najstrašnejša bolezen naše civilizacije. Polagoma, dan za dnem, ura za uro, minuta za minuto, se bliža konec, ko je konec vsega. Zares enkrat konec. Zanimiva smrt.
Vidiš pred sabo oči, ki se vsak dan večajo. Tu je kup otrok, tam je kup otrok
—	povsod otroci in na vse strani strme oči, vsak dan večje. Bogati smo otrok, ki dan za dnem pričakujoč odrešenja, molijo molitev vsakdanjega kruha. Bog je daleč, tron človekov tudi.
Pogled roma po mili domovini na vse strani, od povsod done molitve vsakdanjega kruha. Vsa nižina je polna prošnjih senc — ni to ironija: težka žaloigra se vrši na odru našega življenja: nižina gla-duje. Le zakaj, zakaj je Bog daleč? V človeka ne verujemo, v človeka, ki je bojda po božji podobi ustvarjen. Senzacije pa ljubimo.
In tedaj postane aktualna pasja zgodba. Kadar smo čitali o Kitajcih in njih la-
kotah, smo s studom spremljali pripovedke o pasjih pojedinah. Kitajci žro pse, baje jim je tudi v dobrih časih pasje meso slaščica.
Pri nas smo tudi začeli. Vsa Slovenija je s strmenjem poslušala zgodbo iz najbolj pasivnega slovenskega okraja:	iz-
gladovana družina je o božiču ukradla tistega psa in ga o praznikih požrla •— psa*).
Zdaj pa se zamisli, o človek slovenski, v našo bedo in se povprašaj, smo 11 že zares na koncu. Ne ena, sto, tisoč družin je, ki molijo molitev vsakdanjega kruha in čakajo počasne smrti na trenutek, ko bo vsega konec. In še niti psa nimajo!
Ne uideš. Krog in krog so gore, na vrhu robate, da ne moreš preko. Proklet si v to življenje. Saj si sit, sit življenja v tej nižini — Bog je daleč, tron človekov tudi. —
*	»Slovenec« štev. 41., z dne 19. II. 1938 pravi v poročilu »Zasedanje banskega sveta«:	»Zgrozili	pa smo se, ko je v molku
vsega banskega sveta opisoval dogodek iz Pilštajna, da je neka družina letos za božič nekemu trgovcu ukradla psa, da so ga imeli za hrano. Ta bridki dogodek je g. banski svetnik navedel zato, da ne bi kdo mislil, da šmarski okraj toži zgolj zato, ker je to postalo nekam splošno.«
UaielM Mvesti
za damske obleke in plašče, v sodobnih tkaninah in barvah - lepo izbiro za moške obleke in plašče nudi tvrdka
ftakja Hutjet, Hkuitot, gemut^9
Angleškemu kvalitetnemu motornemu kolesu prednosti
•i v*
najnovejši modeli to ravnokar dospeli.
Ogle/te si jih pri tvrdki
H
Maribor, Tattenbachova 14
Mariborska speciialiteta Robaus-suhor Robaus
Najfmejša slaščic*, velika hranilna vrednot, Zdravnlllco priporočen pri boleznih prebave zJata rezerva vsake gospodinje k vina in čaju	in	preosnove	ter	za	slabotno	deco
izdeluje in razpošilja
UeSuilSkA faltujSA
Maribor, Koroška c. 24
?bo ..Robaus*
Specialiteta
tvrdke
Mm Hi. Moserjeva ul. \
Telef. 37-5-55 Zastopnik:
FRANC VOGRIN
.e mm/mm	™
FiiSMOSORSKI BISffi Td 26 64
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
O o p i t •:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložit« znamko'
'ali oglasi
beseda 0m55dln, dopisovanje ‘po 1*50 din; Inse-ratnl davek do 40 besed V- din. nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plala 10'— din. Za odgovor le priložiti 3*— din v snamkah
rade kupujejo SVilO za Obleke perilo i. t. d. pri
I. Trpin-u
Maiibor. Vetrinjska ul. IS
Iztrebimo izrodke med zločinci!
Za korenito reformo kazenskega zakonika — Preke sod za nesporno ugotovljene bestialne morilce l
Naš kazenski zakonik je brez dvoma eden najmodernejših v Evropi. Ta kazenski zakonik vsebuje celo vrsto določb, ki omogočajo sodniku ^miljenje pravdoreka do najskrajnejših meja. Tako poznamo sedaj pogojno kazen in pri težkih zločinih, ki jih je honoril sodni senat poprej na osnovi pravdoreka porotnikov navadno s smrtjo na vešalih, dopušča zakon še celo vrsto olajševalnih okolnosti, ki igrajo ali lahko igrajo pri določevanju sodbe veliko vlogo. Izkazalo se je pa, da r.aši notorični in recidivni zločinci niso bogvekako hvaležni za to človekoljubno pravosodje. Mnogi izmed njih so pravcati »juristi«, ki prav dobro vedo, da jim ne bo treba odsedeti 20 let, če so bili za toliko obsojeni. Oni vedo, da bodo približno v tolikih letih — recimo kakih 10 dr 12 — zopet svobodni in takrat jih vidimo zopet v starih, izvoženih kolote-činah zločinstva. Potem pa še tista t mbdoletnostjo do 21. leta! Imeli smo razne Govediče, šajtegle in Bevardije, ki so se tega prav dobro zavedali in ki o se izmaknili vešalam samo radi tega, T?er »še niso dopolnili 21. leta«. In tako smo srečno na tisti točki, na kateri se formalno pravo in ./.:dsko pravno pojmovanje ne moreta zediniti. Po formalnem pravu, kakor je zasidrano v k. z., je treba z zločincem postopati pri iskanju materialne resnice obzirno, in sicer po znanem principu: bolje oprostiti 9 krivih obtožencev kakor pa obsoditi enega samega nedolžnega. To je vse lepo In vsega priznanja vredno. Ljudsko pravno- pojmovanje re s tako miselnostjo prav tako vjema, no lr.^re se pa strinjati s sodbami, ki upoštevajo olajševalne okolnosti le malce pretirano. Ljuds! pravno pojmovrr.je pravi, da je treba večkrat predkaznova-nega roparskega morilca, ki je naporno storilec strašnega dejanja iz golega koristoljublja. brezpogojno obsoditi na smrt na vešalih. V posebno bestijainih slučajih, ki se rogajo vsemu človeštvu in dostojanstvi človeka, pa ne sme biti pomilostitve in dotični zločinec bi moral v svrho zadostitve ljudskemu pravnemu pojmovanju viseti najmanj naslednjega dne. Tako pa romajo redkokrat izrvene smrtne obsodbe mesece in mesece po predpisanih inštancah in zločinec roma šele v najboljšem •' iu na vislice, ko je n:..’, zločinom -rasla trava pozabljenja. Vsi ti razlogi govorijo z . , da bi morati V pobijanju pobesnelega zločinstva seči po najbolj drakonskih sredstvih. Nekdanja Avstrija >e uved! za najtežje kriminclne zločince kot novelo kaz. zakonika posebno uredbo o prekih sodih, ki so delovali šele takrat, ko jim je zadeva bila izročena s strani rednega pristojnega sodišča. Morileo je prišel 24 ur po aretaciji pred tako sodišče, ki ga je v kratki, največ triurni razpravi obsodilo na smrt. Dve uri kasneje je bila sodba izvršena. Priznati je treba, da so se zločinci te ekspe-ditivne sodne oblasti zelo ustrašili. Saj ni bila šala, če je moral tak individij čestokrat že peti, šesti dan po storjenem
in jasno priznanem zločinu vtakniti svojo luknjo v zanjko. V Jugoslaviji pa bi se morala še meja o mladoletnosti znižati do 18. leta. Z 18. letom je človek že dovolj razvit in pameten, da se lahko zaveda gled svojega delovanja in nehanja. Dolžnost narodnih poslancev in : aor-jev bi bila, da v tem pravcu iznesejo svojo iniciativo, človeška družba ima pravico, braniti življenje in privatne imovino pred takimi izrodi, kakor jih je ljudstvo srečavalo v okolici Maribora. V novem tiskov-n - zakonu pa bi po. jbovali točne o jitvo glede poročanja iz ndne dvorane. Ni res, da bi se javnost, ki je polna psihopatov, morala pasti nad dijaiogi med sodnikom in obtožencem, ker je to vse skupaj samo visoka šola za bodoče zločince ali pa take, ki so na »razpoloženju« in ki čakajo nove prilike. Dokazano je, da je bilo v sodnih dvoranah pri takih razpravah aretiranih med pubiiko že mnogo zločincev, ki so se tam učili »taktike« zavijanja. Bilo kakor bilo: merodajni činitelji se naj zganejo, vzrokov imamo dovolj za poostritev kazenskih -inkcij in kazensko-pravnega reda.
Drzen skok gospoda ministra. Na Mussolini jevem stadionu v Rimu je bila pred nedavnim zanimiva prireditev. Ob navzočnosti du ceja so se producirali vodilni možje fašističnega režima. Posebna pozornost pa je bila posvečena takozvanim junaškim činom. Podoba nam kaže, kako je skočil skozi goreč obroč tajnik fašistično stranke in minister Starace.
SitiU tdikOSl
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
Tiskarna
Litografija
Knjigoveznica
Kamnotisk
Offsettisk
Bakrotisk
Anilinski tisk
Rakaterski zavod Tisk časopisov
PiROFAmA o^nt
tKARNA o. o MARIBOR
KOPALIŠKA MUCA 6
Telefon 25-67 23-68. 25-69
Izdaja konzorcij Edinosti« v Maribor^ Odgovorni urednik franc* Gerželj, novinar. .Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.
Kis za viaganie	Špirit	za viagsme
, , ,	. ...	.	,	...	.	     _	___ ^	Vedno v zalogi: Rum, konjak,
Izdeiovanje likerjev, desertn.h v,n ■ jn	A	slivovka i. t. d.
sirupov ter žganja	■**	Na drobno l	Na	debelo!
iSP*Br	MARIBOR,	GOSPOSKA	UL.	9	—	TELEFON	25-80