Tadeja Tominšek - Rihtar 
PILI SMO VODO, POLNO 
ŠKODLJIVEGA MRČESA 
H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in 
kanalizacije pred prvo svetovno vojno 
?il!C<^OC4?OCOC?C«C<54ì<S>C<2<ì«4ÌCC>CO<3^^ 
Devetnajsto stoletje je obdobje, ko je voda že 
davno izgubila značaj mističnega, kot ga je ime- 
la v starih kulturah. V tem času je imela že po- 
vsem funkcionalen pomen, kar pa seveda ni po- 
niendo, da je šlo za nek racionalen in spoštljiv 
odnos do nje. Mnogokrat so jo ljudje zlorabljali, 
s tem pa so sami sebi omejevali preskrbo s pitno 
vodo, ki jo je na področju naselitve vedno bolj 
Primanjkovalo. Stanje pa se je poslabšalo z indu- 
strializacijo, kajti ta je v 19. stoletju pospešila 
Proces urbanizacije in s tem naraščanje števila 
Prebivalstva na relativno majhnem prostoru, 
upoštevajoč ta dejstva gleda Gerhard Auer' na 
Uvedbo centralizirane preskrbe z vodo kot na 
revolucionarno dejanje, ko pravi: "Pod mikro- 
skopi 19. stoletja so v pitni vodi mestnih vodnja- 
kov in rek našli zastrašujočo populacijo bakte- 
nJ, kar je peljalo do spoznanja o nujnosti cen- 
tralizirane, bakteriološko nadzorovane preskr- 
be z vodo. Do tedaj so vodo zajemali iz potokov, 
rek in vodnjakov, kar je bilo v velemestih intakt- 
no tudi še v 19-stoletju." 
Čeprav Gerhard Auer govori o tedanjem sta- 
iti evropskih velemest, med katere Ljubljane 
8'ede na njeno nizko stopnjo industrializacije in 
nenazadnje tudi urbanizacije ne moremo prište- 
vati-, se razmere tu niso popolnoma nič razliko- 
vale od splošno evropskih razmer. Razlika je le v 
tem, da )e Ljubljana začela nekoliko kasneje raz- 
mišljati o rešitvi tega problema z napeljavo vo- 
dovoda. Pri tem je sprva imel veliko zaslug ob- 
činski odbornik in kasneje ljubljanski župan 
Ivan Hribar. Hribarjevo "Poročilo vodovodnega 
odseka o svojem delovanju od dne 25. 5. 1883 
do 14. 3-1888'4 omenja ustanovitev posebne ko- 
misije za pregledovanje vodnjakov (20. 5. 1870), 
ki pa je še leta 1876 izboljšanje razmer povezo- 
vala z uredbo novega javnega vodnjaka na Mari- 
jinem trgu. Ta bi dobival vodo iz vodovoda s ti- 
volskega hriba, vendar do izvedbe zamisli ni 
Gerhard Auer. Nasser Wohnen Zum Wassergebrauch 
im Stadthaus. Daidahs, Berlin, 1995 
Prt m Andrej Studen. Stanovati v Ljubljani. Studia hu- 
manitatis. Apes. Ljubljana. 1995 in tam navedena de- 
la 
Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL)- Peg 1/2041, 
fol. 331. Poročilo vodovodnega odseka o svojem delova- 
nju od dne 25 5 1883 do 14 3 1888. 19 3-1888, Ivan 
Hribar Če se omejim na kontinent, kije v vpeljavi cen- 
tralnih vodovodnih sistemov zaostajal za Anglijo, je na 
nemško govorečem področju začel s tem Dunaj leta 
1841. z napeljavo vode iz Donave, sledil je Hamburg 
leta 1848 z že modernejšim sistemom, nato Berlin leta 
1856 m za njimi počasi do konca 19 stoletja še ostala 
nemška mesta. (Gottfried Hóscl. Unser Abfall aller Zei- 
ten. Pine Kulturgeschichte der Stadtereinigung. Jchle 
Verlag, München. 1990. stran 137) 
VSE ZA ZGODOVINO 
32 ZGODOVINA ZA VSE 
prišlo. Tako lahko približno letnico začetka raz- 
mišljanja o napeljavi vodovoda postavimo v leto 
1881, ko je stalni mestni zdravstveni svet pod 
predsedstvom dr. Miroslava Keeselbacherja iz- 
dal resolucijo, v kateri je mestnemu zboru nas- 
vetoval "napravo vodovoda". Zaradi te resoluci- 
je so se začele zadeve v mestnem zboru hitreje 
premikati. 21.12.1882 je bil ustanovljen vodo- 
vodni odsek, ki je bil dokončno odločen za izpe- 
ljavo projekta ljubljanskega vodovoda in je imel 
nalogo preučevati vse aspekte izgradnje/ Ideja 
o izgradnji centraliziranega sistema za preskrbo 
mesta s pitno vodo ni več zamrla, tega tudi same 
razmere na tem področju niso dovoljevale. 
Leta 1883 je Hribar5 namreč ugotavljal, da." 1. 
Ljubljana nima dovolj zdrave pitne vode, 2. tla 
pod mestom so vsled pomanjkljive kanalizacije 
inficirana in voda vsled tega po mnozih vodnja- 
kih več ali manj okužena. "V svojem Poročilu o 
kemijskih raziskavah pitnih voda iz leta 18866 je 
c.kr. profesor dr. Baltazar Knapič opozarjal na 
dejstva, da Ljubljana v teh problemih ni osam- 
ljena-'Mnogovrstna raziskovanja vodnjakov v 
skoraj vseh velikih mestih so dokazala, daje vo- 
da vsacega kraja, na katerem ljudje že dolgo ča- 
sa prebivajo, z vsakovrstnimignjilobnimi tvari- 
nami inficirana in da je zato postala neužitna 
in škodljiva. Natančni poizkusi so nas podučili, 
da zdaten del čoveških iztrebkov v velikih me- 
stih prodera v tla in jih vedno globokeje onečiš- 
ćuje... Vodnjaki, ki stoje v podzemni vodi raznih 
mest, dobivajo svojo vodo samo oziroma večino- 
ma od mokre nesnage pouličnih žlebov, kiponi- 
kuje v tla, od stranišč in drugih umazanij, zato 
imajo ti vodnjaki navadno strahovito onečišće- 
no vodo. " Dr. Knapič nato v istem poročilu ome- 
ni tudi izsledke raziskav vode ljubljanskih vod- 
njakov, ki so bile izvedene leta 1884 in so prisili- 
le mestni svet k drugačni preskrbi z voâo-."Leta 
1884 se je preiskovala užitnost vode v mnogih 
ljubljanskih vodnjakih v raznih krajih mesta. 
Mnogo voda še užitnih ni... Mnogo voda hrani 
tvarine, ki se rade okisajo (gnjilobne tvarine). 
Skoraj vse imajo amonijak, kar dokazuje, da 
prodere malo zraka v tla, ki bi gnijoče tvarine 
popolnoma razkrojil. Nekatere hranijo solitar- 
no sokislino, večina pa velike množine solitarne 
kisline, kuhinjske soli, tedaj obilo klora, se naha- 
ja v mnogo vodnjakih, kar kaže, da jako veliko 
scalnice (to je njene slane vode) v podzemno vo- 
do prodere in od tam v naše vodnjake. 'n Dr. Kna- 
pič je še poudarjal, da se večji del vodnjakov s 
pitno vodo nahaja le še v okolici mesta. Tako on 
sam kot tudi mestni odbornik Hribar vidita reši- 
tev le še v izvedbi centraliziranega vodovoda, ki 
bi pitno vodo pripeljal iz okolice Ljubljane. Hri- 
bar je poudarjal potrebnost vodovoda,"tófeo v 
kvalitativnem, kot v kvantitativnem oziru '*, to- 
rej je z uvedbo vodovoda pričakoval izboljšanje 
zdravstvenih razmer v mestu (pri tem se sklicuje 
na izkušnje mest Dunaja, Zagreba in Gradca). Ta 
draga investicija bi se po njegovem mnenju 
prav gotovo obrestovala takoj, ko bi prebivals- 
tvo spoznalo njegove prednosti. Dr. Knapič se je 
pridružil Hribarjevemu mnenju in je svoje pre- 
pričanje še podkrepil z besedami: "Dolgotrajna 
in natančna opazovanja so namreč utemeljila 
prepričanje, da se nekatere nalezljive bolezni, 
npr. kolera in tifus, širijo s pitno vodo. Na An- 
gleškem so sestavili posebno komisijo zdravni- 
kov in kemikov, ki so imeli nalogo, da preiščejo 
tamošnje vodne razmere. Isto raziskave nemš- 
kega državnega zdravstvenega sveta potrjujejo 
zgornje trditve. "' V nadaljevanju še poja- 
sni: "Kazni strokovnjaki so z raziskovanji prišli 
do zaključka, da voda, ki jo uživamo, nikakor 
ne sme biti onečišćena z živalskimi odpadki. "I(l 
Tako kot Hribar tudi dr. Knapič omeni izkušnje 
mest, ki so že preskrbljena s pitno vodo iz vodo- 
voda: "V mestih, ki so jih preskrbeli s čisto stu- 
denčnico, so se zdravstvene razmere zelo izbolj- 
šale; nalezljive bolezni so odnehale, ali pa vsaj 
zgubile svoj nevarni značaj. "Pritožbe mestnega 
fizika dr. Kowatscha nad zdravstvenim stanjem 
v mestu pa segajo že v leto 1881, ko med rešitva- 
mi omenja med drugim tudi zahtevo, da je treba 
"tem preje izpeljati vodovod. "" ' 
Vodovod je postal nuja, da bi se izboljšale 
zdravstvene razmere v mestu in preprečevale 
epidemije, kar je mestni svet na svojih sejah več- 
krat poudarjal. Dejstvo, da so na seji vodovodne- 
ga odseka z dne 6. 2. 188612 sprejeli sklep, da bo- 
4 ZAL. Reg I/2041, fol 331 
5 ZAL- Reg 1/2041. fol 25, Poročilo o kemijskih raziska- 
vah pitnih voda. dr Baltazar Knapič 
6 ibidem 
7 Ìbidem 
8 ZAL. Reg I/ 2041, fol. 30, Poročilo o kemijskih raziska- 
vah pitnih voda, dr Baltazar Knapič 
9 Ibidem 
10 Ibidem 
" ZAL-CODEX III/knjiga 34, fol 140 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1883, Policijskega odseka poročilo o 
mestnega ftztka zdravstvenemu poročilu za 1881 loto, 
dr. Kowatsch 
12 ZAL Regi/'2041, fol 94, Vabilo k seji vodovodnega od- 
seka, 6 2 1886 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 33 
do poročilo dr. Knapiča javno objavili, kaže na 
to, da so se odločili dobro osvestiti tudi mestno 
prebivalstvo, kajti tako drage investicije si brez 
naklonjenosti potencialnih odjemalcev niso 
mogli privoščiti. 
Vodnjaki 
Pred vpeljavo vodovoda je imel v mestu vlogo 
preskrbovalca ljudi s čisto, torej pitno vodo vod- 
njak, poleg njega pa še kak studenec. Vendar pa 
tudi po vpeljavi vodovoda vodnjaki in studenci 
niso izgubili te svoje funkcije, kajti priklapljanje 
hiš na vodovod je bilo povezano z velikimi 
stroški, tako za mestno občino samo kot tudi za 
hišne posestnike. Torej velikemu delu prebi- 
valstva vodovod sploh ni bil takoj dostopen in 
ostati so morali pri starem. 
Hribar je leta 1886 na seji vodovodnega odse- 
ka poročal o stanju vodnjakov v mestu-."Ljublja- 
na ima 917 hiš, 12 javnih in 305 zasebnih vod- 
njakov. Na sto hišnih številk je v notranjem me- 
stu 14, na Poljanah 45, na Št. Peterskem pred- 
mestju 30, na Kapucinskem predmestju 57, v 
Gradišči 50, na Karlovskem predmestju 55, v 
Krakovem 32, v Trnovem 21 vodnjakov, tedaj 
povprečno na sto hišnih številk 33- Mej javnimi 
vodnjaki so le štiri za take spoznali, ki imajo de- 
loma dobro pitno vodo in to so vodnjaki na 
Mestnem trgu, v "Zvezdi", pri sv Florjanu in na 
sv. Jakoba trgu. Komisija za ogledovanje vod- 
njakov, katera se je ustanovila leta 1876 pod 
Predsedstvom mestnega fizika dr. Kowatscha, je 
kemično preiskati dala trideset vodnjakov, v 
raznih krajih mesta in razvidelo seje, daje vo- 
da v obče jako slaba... Spoznale so se večine vod 
lz vodnjakov za nepitne in nezdrave in vidi se 
t(>rej kaka velika nevarnost preti ljubljanskemu 
Prebivalstvu o priliki kake kužne bolezni, kakor 
sedaj preti kolera. Mestni magistrat bode tedaj 
moral iz zdravstvenih ozirov zapreti mnogo 
vodnjakov, tedaj pa bode primanjkovalo vode, 
neizmerno važnega faktorja za kuhanje in čiš- 
čenje. "13 
Dve leti kasneje hoče Hribar pospešiti pripra- 
ve za izgradnjo vodovoda in zopet omeni stanje 
na področju preskrbe z vodo iz vodnjakov-"Ne- 
dostatek pitne vode čutil seje v Ljubljani že dav- 
no- V celem mestu namreč ni več kot 12 javnih 
vodnjakov. Prebivalstvo pomagalo si je s tem, da 
je zajemalo vodo iz zasebnih vodjakov, v to je 
šlo le, dokler je bil dotok vode zadosten. Ako pa 
je vsled suše začelo nedostajati vode po vodnja- 
kih, zaprli so hišni lastniki zasebne vodnjake za 
splošno porabo in večina prebivalstva bila je od- 
kazana na vodo iz javnih vodnjakov. Stakošnji- 
mi neprilikami se je vsled tega bilo boriti sem- 
tertje... 'n4 
V arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva 
Ljubljana so ohranjena poročila Kmetijsko-ke- 
mijskega preskuševališča  Ljubljana15 od  leta 
1897 do 1899, ki je preskrbovalo mestni magi- 
strat s podatki o stanju pitnosti vode v ljubljan- 
skih vodnjakih. Na podlagi teh podatkov je 
mestni magistrat nato določal ukrepe. Sumljivi 
so bili tile vodnjaki: 
1. stari vodnjak za Stolnico, katerega je moral 
dati lastnik, t.j. knezoškofijski Ordinariat zapreti, 
"ker ima baje najslabejšo vodo v Ljublja- 
ni..."(1898); 
2. že leta 1891 je bilo ugotovljeno, da je voda v 
vodnjaku na Resljevi cesti komaj še za rabo, zato 
so ga opustili; 
3. prav tako so zaprli vodnjak na Stolbi,ki je 
dobival vodo iz tamkajšnjega studenca(1898); 
4. zaradi bakteriološko oporečne vode pa so 
1898 zaprli tudi vodnjaka Hiralnice pri sv. Jože- 
fu in "Leoninuma"; 
5. manj oporečne vodnjake pa je naročil magi- 
strat le očistiti in je dovolil nadaljnjo uporabo. 
Tudi vse pobude posameznikov niso zmogle 
sprožiti radikalnih sprememb. Na bolje je kaza- 
lo le prebivalcem hiš, ki so se priključile na vo- 
dovod. Drugi pa, ki do tega še niso prišli, bodisi 
ker so stanovali v slabo poseljenem koncu me- 
sta, kjer polaganje vodovodnih cevi še ni bilo 
rentabilno, bodisi ker si napeljave sami niso mo- 
gli privoščiti, so se morali ubadati s starimi prob- 
lemi in so še naprej pošiljali pritožbe na mestni 
magistrat. 
Prebivalci Ulice na Grad16 so mestni magistrat 
tri leta (1896-1899) brezuspešno prosili za na- 
pravo javnega vodnjaka na razpotju Florjanske 
Ki z*l-CODEXIII/knjiga 37. fol 120 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1886. seja 4 5 1886, Poročilo vodovod- 
nega odseka. Ivan Hribar. 
Ul ZAL ¡leg 1/2041. fol. 331. Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju od dne 25. 5 1883 do 14 3 1886. 
19 3 1886. Ivan Hribar. 
/5 ZAL Regi/1089.fol 5.52. 596. 609, 628, 630. 647 Re- 
zultati kemičnih analiz vode ljubljanskih vodnjakov, 
Kmetijsko-kemijsko preskuševališče v Ljubljani. 
16 ZAL Reg 1/ 2040. fol 397. 587 Prošnja za izgraditev 
javnega vodnjaka od Florjanske ceste navzgor, kjer se 
VSE ZA ZGODOVINO 
34 ZGODOVINA £A VSE 
ceste in Ulice na Grad, v prošnjah pa so navajali 
sledeče argumente: "Pred nekaj leti je bil tak 
vodnjak na koncu stopnic "Na Rebri"pri hiši šte- 
vilka 11, a so ga odstranili, ko so vpeljali vodo- 
vod v bližnje hiše. Za naše potrebe je bil ta na 
tem kraju sicer tudi odstavljen, ker se je morala 
voda po strmini navzgor in mnogih stopnicah 
navzgor nositi." V nadaljevanju se pritožujejo, 
da jim je ostalo na razpolago le še nekaj malih, 
že usihajočih vodnjakov in poudarjajo, da je to 
njihova edina pitna voda. Še huje pa je poleti, ko 
nimajo "po več mesecev kapljice pitne vode. Vča- 
sih so nam bližje sosedje konca vodovoda pustili 
kaki škaf vode vzeti, a tudi ti so se temu proti vili. 
ker jim je bilo le v sitnost in odgovornost." 
Iz drugih virov, t.j. rezultatov kemičnih analiz 
vode v ljubljanskih vodnjakih, je razvidno, da sta 
bila na Gradu v letu 1897 še dva vodnjaka, ki sta 
bila res v slabem stanju in sta potrebovala po- 
pravilo. Kemična analiza vode (izvedlo jo je 
Kmetijsko-kemijsko preskuševališče v Ljubljani) 
v vodnjaku ob hiši Ulica na Grad 8 pa je pokaza- 
la, "daje voda slučajno inficirana zgnjilobnimi 
tvarinami in torej glede zdravja jako sumljiva. 
Na vsak način je treba vodnjak dobro očistiti. 
Voda bi pa bila drugače dobra, da bi bil vodnjak 
očiščen. "17 
S tem pa še ni bilo konec problemov, saj hiše, 
ki so že bile navezane na vodovod, niso smele 
oddajati vode drugim. To je bilo namreč določe- 
no leta 1890 v "Določilih za dobivanje vode iz 
vodovoda mesta Ljubljane", v nasprotnem pri- 
meru pa so jim bili vodovodni organi upraviče- 
ni ustaviti dobavo vode.18 
obrne Cesta na Grad, 21. 2.1896 in Prošnja posestni- 
kov in najemnikov na Ulici na Grad, da se na vrhu 
klanca napravi vodovod ali vodnjak za splošno pora- 
bo. 
ZAL: Reg 1/ 1089. Jot 364. 647. Izkazi kemičnih analiz 
vode v vodnjakih. 
ZAL CODEX HI/knjiga 4I,fol. 51. Zapisniki mestnega 
sveta za leto 1890. Določila o dobivanju vode iz vodo- 
voda mesta Ljubljane, §14: "Tistim, ki imajo zasebne 
vodovode, prepovedano je izrecno oddajati vodo v po- 
rabo izven svojega posestva, tudi ni smeti vode rabili v 
noben drug namen, nego za kateri bilo je naznanjeno 
mestu. Strogo je prepovedano, kakor si koli bodi napač- 
no ravnati, brez potrebe pipe puščati odprle ali ne trd- 
no jih zapirati, objestno pokvarjati mestne vodovodne 
naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stanujejo v hiši. 
neresnično izpovedovati itd." V nasprotnem primeru 
pa "sme mesto po svojih vodovodnih organih ustaviti 
vodo." 
19 ZAL: Heg l/2040,jol. 397. Prošnja za izgraditev javne- 
ga vodnjaka... 21. 2. 1896. 
17 
18 
Sobno stranišče 
Torej lahko vidimo, da razmere v tem primeru 
nikakor niso bile rožnate, vendar so bili tokrat 
za zavlačevanje rešitve iz konkretne situacije 
krivi sami stanovalci, kajti: "Upraviteljstvo mest- 
nega vodovoda poroča, da prosilci odklanjajo 
vsako, bodisi še tako nizko pristojbino za pora- 
bo vode v slučaju, če bi se postavil javni vodnjak 
tam, kakor si ga žele, zato postala je ta prošnja 
brezpredmetna. "19 
Kot vzrok, da posebne pristojbine ne mislijo 
plačevati, so navedli, da so davkoplačevalci. Ta- 
ko se je zadeva zavlekla v leto 1900, ko je prišlo 
do sklepa , da bodo tu napeljali vodovod, vodo- 
vodno naklado pa bodo plačevali le hišni po- 
sestniki, ne pa najemniki.-" 
Ta slikovit primer sem navedla z namenom, da 
prikažem, da niso bile vedno mestne oblasti ti- 
ste, ki so zaradi stroškov oziroma takih in dru- 
gačnih razlogov zavlačevale z napeljavo vodo- 
voda, kar se večkrat prebere v virih. V tem pre- 
hodnem času modernizacije mesta je namreč ra- 
zumljivo, da ljudje določenih stvari še niso doje- 
mali na način kot jih dojemamo danes. Vodo so 
do izgradnje vodovoda dobivali neposredno iz 
narave, s problemom, zakaj je oziroma ni pitna, 
se več ali manj niso ukvarjali. Zanimalo jih je le 
dejstvo, da voda je in da ne predstavlja nobene- 
20 ZALReg L/2040,fol. 588. Zapisnik o podaljšanju mest- 
nega vodovoda na vrli klanca Ulice na grad, 10. 5- 
1900. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 35 
Patent predhodnika stranišča na vodno 
izplakouanje s konca 19. stoletja 
ga stroška: "Pojavljajo se torej ugovori, da mest- 
ni vodovod sploh ni potreben, ali da ga vsaj ugo- 
vor nik ne potrebuje. Nekateri pa pogrešajo pit- 
no vodo in se boje, da bo zanjo treba plačevati. 
Daje ta strah prazen, ni treba naglasa ti, ker so 
bili zdravstveni oziri glavni povod, da seje me- 
sto lotilo gradnje vodovoda. "n Zmotno bi bilo 
misliti, da je napeljava vodovoda pomenila ko- 
nec gradnje vodnjakov in splošno preskrbo pre- 
bivalstva z vodo le po vodovodnih ceveh. Zaseb- 
ne vodnjake so bili še vedno prisiljeni graditi ti- 
sti posestniki, ki niso bili priključeni na vodo- 
vod, vendar so morali za gradbeno dovoljenje 
prositi mestni magistrat in se držati strožjih 
predpisov, ki so vključevali gradnjo nepropust- 
ne betonske greznice." Tudi gradnja javnih vod- 
njakov še ni bila povsem izključena, čeprav je 
mestni magistrat v okoliših , ki so bili preskrblje- 
ni s cestno vodovodno cevjo, ukinjal vodnjake. 
Tako je prebivalcem Trnovskega pristana v 
enem letu od podrtja tamkajšnjega javnega vod- 
njaka (1896), uspelo izsiliti izgradnjo novega 
(april 1897V3 
Kljub vsemu pa so vodnjaki izgubljali na po- 
menu, kajti prebivalstvo je počasi le spoznalo in 
tudi priznalo prednosti preskrbe z vodo iz vodo- 
voda, saj ta ni bila oporečna in se je nahajala ne- 
posredno v hiši. 
Pojem pitne vode 
Razmišljanja o centralizirani preskrbi z vodo 
so po mojem mnenju povezana tudi z vpraša- 
njem, kaj je sodobniku 19. stoletja pomenila pit- 
na voda in v kolikšni meri se je lahko zavedal 
pomembnosti preskrbe, recimo temu, z bakte- 
riološko neoporečno vodo. Izhajala bom iz trdi- 
tve Gottfrieda Hösla24: "Pri ocenjevanju kakovo- 
sti vode seje na začetku še omejevalo na kriteri- 
je barve, bistrosti, vonja in okusa. To merilo pa 
seje spremenilo z razmahom znanstvene higie- 
ne. Temeljna dela Maxa von Pettenkoferja, usta- 
novitelja moderne higiene (1818-1910), sodijo 
v ta čas, v čas, ko so spoznali tesne povezave 
med tlemi, odplakami, odpadki, onesnaženjem 
vode in epidemijami". Tudi v arhivskem gradivu 
Zgodovinskega arhiva Ljubljana najdemo potr- 
dilo za določanje pitnosti vode po okusu: "Kerje 
voda na Karolinški zemlji neužitna, prosijo niž- 
je podpisani za napeljavo vodovoda."1'' Prav ta- 
ko so se 1897. nad vodo pritoževali posestniki 
"Pred konjušnico" in prosili za napeljavo vodo- 
voda z argumenti: "...tam stoje štiri hiše in ope- 
karna z nad sto delavci, ki se preskrbujejo iz 
mestnih vodnjakov v Trnovem ali pa iz lastnih 
vodnjakov, kterih voda je iz zdravstvenih ozi- 
rov najslabša, ker je polna različnih živalic in 
drugih priklav."2'' 
21 ZAL: Reg 1/2041, fol 707. Poročilo o uvedbi vodovodne 
naklade, 1889. 
22 ZAL: Reg I/ 1089. fol. 603- 
23  ZAL: Keg I/ 20-10, fol. 433. 
21 Gottfried llösel, Unser Abfall aller Zeiten. Eine Kultur- 
geschichte der Städtereinigung, fehle Verlag. München, 
1990, str. 138: Ihn Beurteilung der Wasserqualität 
beschränkte man sich Anfangs noch auf die Kriterien 
Farbe, Klarheit, Geruch und Geschmack. Dieser 
Maßstab änderte sich aber mit dem Aufschwung der 
wissenschaftlichen Hygiene. Die grundlegenden Arbei- 
ten Max von l'ettenkojj'ers, des Begründers des moder- 
nen Hygiene (1818-1910), fallen in diese Zeit, in der 
die engen Zusammenhänge zwischen Erdboden, Ab- 
wasser, Abfallstoffen, Wasserverunreinigung und Seuc- 
hen erkannt wurden". 
25   ZAL: Keg 1/ 123 7. fol. 1 59. 
VSI-ZA ZGODOVINO 
36 ZGODOVINA ZA VSE 
Leta 1899 pa so razmere na "Kolizejskih uli- 
cah" opisovali tamkajšnji prebivalci, češ da mo- 
rajo piti vodo iz "kalne umazane Gradaščice"ali 
pa iz sosednjih "smrdljivih vodnjakov, v katerih 
se nahaja mnogo našemu zdravju škodljivih 
mrčesov, in katera se rabi predvsem za škroplje- 
nje vrtov. '"7 
Seveda prebivalstvo samo ni moglo oceniti 
vode na drugačen način, kot da jo je sodilo po 
zunanjih kriterijih. Na njihove tovrstne pritožbe 
pa je lahko na bolj strokovni ravni reagiral mest- 
ni magistrat, ki je nadaljnje kemijske raziskave 
naročil ali Kmetijsko-kemijskemu preskuševa- 
lišču v Ljubljani2" ali pa se je obrnil na c.kr. Za- 
vod za državno zdravilstvo v Gradcu. 
Poročilo o kemijskih analizah vode dr. Knapi- 
ča, ki izvira iz leta 1886, omenja, da leta 1884, ko 
je Komisija za preiskovanje vodnjakov preisko- 
vala vode ljubljanskih vodnjakov, še ni bilo mo- 
goče izvesti mikroskopskih obdelav. Torej po- 
meni pri nas začetek modernih bakterioloških 
raziskav vode prav ustanovitev Kmetijsko-ke- 
mijskega preskuševališča v Ljubljani. Pred tem 
pa so se opirali na raziskave in rezultate tujih 
znanstvenikov (angleških in nemških). Dr. Kna- 
pič je lastnosti pitne vode namreč povzemal po 
F. Fischerju." 1. voda mora biti čista, brez barve 
in duha, 2. toplota se mora v vseh letnih časih gi- 
bati od 6do 12 stopinj celzija, 3- organskih snovi 
sme imeti le malo in ničgnjilobnih organizmov, 
4. amonijaka in solitarne sokisline sme nič hrani- 
ti, nitratov, sulfatov in kloridov pa le v mali mno- 
žini, 5. ne sme biti pretrda, posebno pa ne hraniti 
bistvenih množin magnezijevih solij. " -' 
Torej lahko prvotne ideje, t.j. ideje Komisije za 
pregledovanje vodnjakov o izgradnji dveh jav- 
nih vodnjakov, enega na Marijinem trgu, ki bi 
dobival vodo iz starega vodovoda s tivolskega 
hriba, in drugega na Križevniškem trgu s podze- 
meljsko vodo3", delno pripišemo prav ocenjeva- 
nju pitnosti vode po zunanjih kriterijih. Tako 
ocenjevanje je toleranco pitnosti v veliki meri 
26 ZAL Reg I/2040. fol 474 
27 ZAL Reg I/2040. fol 550 
28 ZAL- CODEX •/ knjiga 49. fol 238 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1897. Ustanovitev kmetijsko-kemijske- 
ga preskuševališča v Ljubljani 
29 ZAL. Reg l/2041. fol 28. Poročilo o kemijskih analizah 
vode. dr Baltazar Knapič. 12 1. 1886 
•i0 ZAL-Reg I/2041. fol 331 Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju od dne 25 5 1883 do 14 3 
1888. Ivan Hribar. 
obdržalo na nivoju čutnega zaznavanja. Te 
smernice pa so se očitno spremenile pod vpli- 
vom razvoja znanosti v tujini in njihovega vpliva 
pri nas. 
Če pogledam situacijo s tega vidika, se mi zdi 
logično, da miselni preskok od vodnjaka do pre- 
skrbe z vodo iz vodovoda ni bil hiter, saj je bil 
princip razmišljanja še tak, kot ga omenja dr. 
Knapič leta 1886:"Ko pa je voda slaba postala, 
nimamo nobenega sredstva več, da bi jo zboljša- 
li. Najbolje je, da si napravimo nov vodnjak v 
zemlji, kije še čista, čepa ni možno napeljemo si 
vodo iz čistih, zdravih studencev. "31 
Tudi inženir Oskar Smrekar iz Mannheima, ka- 
teremu je bila zaupana izgradnja vodovoda, je 
leta 1887 v svojem "Projektu ljubljanskega vodo- 
voda "gledal na pitno vodo takole: "Voda za pitje 
in porabo v gospodinjstvu mora biti brezbarvna 
in brez vonja, nizke konstantne temperature, 
dobrega okusa. '62 
Med ljudmi pa je bil dolgo zakoreninjen tudi 
strah, da voda iz vodovoda ne bo dobra in ta je le 
počasi izginjal, o čemer leta 1889 poroča župan 
Peter Graselli: "Bojazen, da voda ne bo dobra so 
ljudje opustili, poprijeti pa so se govorice, da ne 
bode zadosti vode, da bodemo tedaj dostikrat 
na suhem ostali.... Dalje bi radi ljudje vedeli, ka- 
ko se bode cevi v hiše napeljavah, koliko bode 
stalo to in koliko voda?"^ 
Vendar se je na koncu izkazalo, da je potrebna 
le močna iniciativa mestne občine, ki ji mora sle- 
diti napeljava vodovoda, pa bodo vodovod rade 
volje sprejeli tudi meščani. 
Napeljava vodovoda - 
modernizacija oskrbe z vodo 
Oskrba z vodo iz javnih vodnjakov in studen- 
cev je bila, kot rečeno, marsikdaj oporečna, zato 
se je morala mestna občina začeti ukvarjati z 
drugačnim načinom preskrbe mesta s pitno vo- 
do. Vendar pa je od razmišljanj do izvedbe pre- 
teklo kar nekaj časa, saj je prvemu županu, ki je 
hotel to izpeljati, uresničitev spodletela.3,1 
-5' ZAL- Reg I/2041, fol 29 Poročilo o keinijskih analizah 
vode. dr Baltazar Knapič. 12 1. 1886 
32 REG I/ 2041. fol. 341 Project fur das Wasserwerk Lai- 
bach von Oscar Smrekar, 7 11  1887 
•ì3 ZAL CODEX lil/ knjiga 40, foi 121 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1897, Seja mestnega sveta 14 5. 1889 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 37 
Razprave v mestnem svetu o možnostih mo- 
dernejše preskrbe mesta s pitno vodo so šele le- 
ta 1881 prerasle iz ideje o uvajanju novih javnih 
vodnjakov v razmišljanje o vpeljavi splošnega 
vodovoda. Takrat je namreč stalni mestni 
zdravstveni svet, ki je bil ustanovljen 21. 2. 1879, 
izdal resolucijo, v kateri je priporočal mestnemu 
svetu , naj se začne ukvarjati z mislijo o napeljavi 
splošnega vodovoda.35 Povod temu je bilo priz- 
nanje, izrečeno na seji "da so vsa tla ljubljanske- 
ga mesta zagnojena, tedaj slaba voda povso- 
di. '% Kljub temu pa je ostalo pri starem. Zadeve 
so se začele zopet premikati leta 1882: "V seji 
dne 21. 12. 1882 predložil in utemeljil je mestni 
odbornik Ivan Hribar samostalni svoj predlog, 
naj se zaradi silne potrebe vodovoda in za pos- 
pešilo predpriprav ustanovi posebni vodovodni 
odsek šesterih členov, katerih pet naj bi volil 
mestni zastop, šestegapa imenoval stalni mestni 
zdravstveni svet in naj bi se temu odseku pre- 
puščalo na voljo v slučaju potrebe dopolnjevati 
se z veščaki brez omejenega števila. "" Predlog je 
bil sprejet, na seji 25. 5.1883 pa je bil za predsed- 
nika odseka izvoljen Ivan Hribar. Prav na taisti 
seji se je vodovodni odsek izrekel za napeljavo 
vodovoda, čeprav težnje o množitvi javnih vod- 
njakov v mestu oziroma o razširitvi tivolskega 
vodovoda še niso usahnile. Končno je zmagalo 
mnenje/'c/ßy'e.rö odstranitev pritožb o nedostat- 
ku dobre in zdrave pitne vode ter za zboljšanje 
zdravstvenih razmer potreba splošnega vodovo- 
da. "•Ta sklep je vodovodnemu odseku omogo- 
čil ukvarjanje z novimi vprašanji, tj. koliko vode 
bi se potrebovalo za vodovod in katera vodovja 
bi bila v ta namen primerna.w Na seji 28. 6. 
38 
.39 
Marjan Drnovšek. Oris odnosa ljubljanskega občinske- 
ga sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim 
poudarkom na Hribarjevi dobi. str 219. v Zgodovina 
Ljubljane. Prispevki za monografijo. Kronika. Ljublja- 
na. 1984 "Županu Ambrožu ni uspelo uresničiti tega 
načrta zaradi šibkih mestnih financ in neregulirane 
Ljubljanice "Miha Ambrož je županova! v letih 1861- 
1864 (Milan Valant. Ljubljančani 19stoletja. Ljublja- 
na 1985. str 3) 
ZAL. Reg 1/2041. fol 331 Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju , Ivan Hribar "Vseji sklenila se 
je po predlogu inženirja Adolfa Wagnerja resolucija, 
naj se priporoči mestnemu zboru, da skrbi za splošni 
vodovod, dasi so nekateri členi- in med temi tudi pred- 
sednik g dr Miroslav Keesebachcr sam - naglašali. da 
glede na izkušnje, kako se v mestnem zboru ravna z 
zdravstvenimi vprašanji, ni gojiti prevelikih nad " 
ZA/.  CODEX 111/knjiga 37. fol 120 Zapisniki mestne- 
Ha sveta za leto 1886. seja 4 5 1886 
ZAL- Heg 1/2041. fol 333. Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju.. Ivan Hribar 
Ibidem, 
'bidem 
188340 je vodovodni odsek poročal o preučitvi 
vseh okoliščin in sklenil, da bo za vsakovrstno 
porabo v mestu zadostovalo 100 litrov vode na 
osebo na dan. Pri tem je odsek računal število 
prebivalstva na okroglih 30.000 ljudi, torej bi 
mesto potrebovalo okoli 30.000 hI vode na dan. 
Odsek tudi ni pozabil upoštevati bodočega raz- 
voja mesta. Za geološke raziskave ljubljanske 
okolice so v mesto povabili podravnatelja geo- 
loškega državnega zavoda na Dunaju Dionizija 
Štura. Glede na to, da je v odseku prevladovalo 
mnenje, da naj se za vodovod uporabi studenč- 
nica (preiskali so izvire v Zverinjaku, na Studen- 
cu, Savi, Bistrici, Gradaščici in Gameljskem po- 
toku), je Štur opozarjal na ravnino med Kra- 
njem, Brnikom in Starim gradom pri Zapogah. 
Naslednji korak je bil storjen s tem, da so pri dr. 
Knapiču naročili kemijsko analizo vseh teh vo- 
da. Njegova poročila je odsek obravnaval na seji 
24. 4. 1884: " Vsa ta voda je dobra in pripravna 
za napeljavo v Ljubljano; voda na Studencu in v 
Vodicah pa še posebno čista in izvrstna. "*' Obe- 
nem so se v letu 1884 dokončno odločili, da vo- 
dovod ne bo dvoceven (voda naj bi za potrebe v 
gospodinjstvu prihajala po eni, voda za ostale 
potrebe pa po drugi cevi), temveč bo enoce- 
ven.i2Naseji 5.11.1884 so v odseku sklenili uve- 
sti novo službo vodovodnega inženirja, katero 
je 1. 2. 1885 nastopil Fran Vik. Ob tej priložnosti 
je bil Hribar mnenja: "Od tega časa videnje nagli 
napredek v odsekovem delovanju. V tem, ko so 
se prej vsa vprašanja pretresovala bolj akade- 
mično in so mnogi sklepi odsekovi morali ostati 
nerešeni zato, ker ni bilo na razpolago tehnične 
moči, prestopilo se je sedaj k izvrševanju vseh 
dosedanjih odsekovih sklepov in k izpolnjeva- 
nju poslovnega programa odsekovega. "u 
Po drugi strani pa je okrožnica v letu 1884 po- 
kazala, da se je le okoli petina prebivalcev Ljub- 
ljane odločila za priključitev na vodovod, 47% 
prebivalcev pa je bilo še vedno odločno proti 
vodovodu/'4 
Pod vplivom merjenj zgoraj omenjenih voda, 
ki jih je Fran Vik opravljal več mesecev zapored, 
je vodovodni odsek dokončno določil tri najpri- 
40 Ibidem 
41 Ibidem, fol 334 
*-' ZAL CODEX III/knjiga 37, fol 120 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1886. seja z dne 4 5 1886 
4i ZAL. Reg I/ 2041. fol 334 Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju.. Jvan Hribar 
44 ZAL CODEX 111/knjiga 37. fol 120. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1886. seja z dne 4 5 1886 
VSE ZA ZGODOVINO 
38 ZGODOVINA ZA VSE 
mernejše kraje, kjer bi bilo možno zajemati vo- 
do za ljubljanski vodovod. Najprimernejša se 
jim je zdela podtalna voda iz Skaručne (Povod- 
je), sledil ji je Babin dol in podzemna voda ljub- 
ljanskega polja. Ko je odsek skušal doseči do- 
končno odločitev, se je naslonil na mnenje Dio- 
nizija Štura45, ki je hvalil vodo ljubljanskega po- 
lja: "Vprvi vrsti pa se vseeno ne zavzema zanjo, 
ker se bo mesto širilo in to verjetno prav proti 
Savi, zaradi česar bi vodovodna voda postala 
onesnažena. "Tako je dal Štur prednost Skame- 
ni, zaradi česar si odsek stvari ni upal doreči in je 
čakal na podrobne načrte in predračune, ki bi 
upoštevali vse tri možnosti in pokazali njihove 
prednosti ter slabosti. Na seji 28.3.1887 je odsek 
sklenil podeliti izdelavo načrta ljubljanskega vo- 
dovoda inženirju Oskarju Smrekarju iz Mann- 
heima, tako je 10. 3. 1888 Oskar Smrekar že po- 
jasnjeval svoje načrte, na podlagi katerih se je 
odsek odločil za napeljavo vode z ljubljanskega 
polja. Odsek je izdelal tudi predračun, in sicer 
naj bi napeljava vodovoda mesto stala 485.486 
goldinarjev:46 
dobivanje vode 95.000 goldinarjev 
vzdigovanje vode 90.486 goldinarjev 
vpeljava vode 90.000 goldinarjev 
rezervoar 55.000 goldinarjev 
cevna mreža 155.000 goldinarjev. 
Obenem so na seji mestnega sveta 13. 7. 1888 
ugotavljali: "V novejšem času začelo pa seje ljub- 
ljansko prebivalstvo bolj zanimati za vodovod 
in upati je, da se bode voda gotovo napeljala v 
šeststo hiš. Opravičeno pa je, da se nezdravi vod- 
njaki zapro zaradi zboljšanja sanitete, kakor tu- 
di zaradi ugodnejšega obrestovanja vodovo- 
da.^1 25. 9. 1888 so začeli z delom in 13. 11. 
188848 so uvedli službo gradbenega nadzornika, 
za katerega je občinski svet imenoval mestnega 
inženirja Jaromira Hanuša, z nalogo nadzorova- 
ti vsa gradbena dela pri mestnem vodovodu. Ha- 
nuš je ostal v svojem delokrogu sicer samosto- 
jen, le v primerih skupnih uradnih opravil je bil 
podrejen mestnemu stavbinskemu uradu.49 
Glavno cev so položili od Kleč do Dunajske 
ceste, pri čemer so prečkali ozemlje občin Jezi- 
ca in Spodnja Šiška, katerima so morali plačati 
•   ZAL- Reg I/2041, fol 334 Poročilo vodovodnega odse- 
ka o svojem delovanju. , Ivan Hribar. 
46 Ibidem. 
47 ZAL-CODEX III/knjiga 39, fol 122. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1888. seja z dne 13 7 1888 
48 ZAL: CODEX III/ knjiga 39, fol. 235 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1888. seja z dne 13 11. 1888 
odškodnino za uničene ceste in njive. Pri odda- 
janju del za mestni vodovod se je mestna obči- 
na, če je le šlo, najprej obračala na domačo ali 
avstrijsko obrt in industrijo (Adolf Tönnies je 
dobil gradbena dela pri vodnjakih v Klečah in 
pri tivolskem rezervoarju). Vodovod so odprli 
29. 6. 189050 in začelo se je priklapljanje hiš na 
glavne cestne cevi, za kar je koncesijo dobilo 
podjetje "Laibacher Actiengesellschaft für Gas- 
beleuchtung". Seveda pa se je bilo pri tem treba 
držati posebnega pravilnika, ki ga je mestni svet 
sprejel 1. 4. 1890.51 
49
 ZAL: Reg I/2041, fol. 593 Tajna seja občinskega sveta 
12 3- 1889. 
50 ZAL- CODEX III/ knjga 41, fol 185 Zapisniki mestnega 
sveta za leto 1890. seja z dne 7 10 1890 
51 ZAL-CODEXIII/knjiga 41. fol 55 Zapisniki mestnega 
sveta za leto 1890, seja z dne 1 4 1890- 
"§1 Vodovod lahko napeljujejo le mojstri s koncesijo 
§2 Pred začetkom del je treba predložiti načrte vodstvu 
mestnega vodvoda ali pa mestnemu magistratu 
§3 Za napravo vodovodov po hišah smejo se rabiti sa- 
mo- a) svinčene cevi, b) galvanizovane cevi iz najbolj- 
šega kovanega železa 
§5 Položene morajo biti do 1,50 m globoko, da so varne 
pred mrazom Zato morajo biti po hišah napeljane sko- 
zi prostore, po katerih ne zmrzuje, ali katerih stene ne 
morejo premrzniti, torej notranje strani proti zaprtim, 
toplim prostorom, po srednjih in prečnih zidovih taki- 
sto ob kurjenih ali zaprtih prostorih 
§6 Cevi morajo proste ležati na ometu in naj bodo, če je 
potrebno, z dvojno klobučevino ovite Paziti je treba, 
da se ne poškodujejo kako, npr. z udarcem. 
§7 Postaviti treba (pri zasebnih vodovodih) vodomere 
in zaporne ventile za ves hišni vodovod Odvodki za 
kuhinje m klosete naj imajo kolikor mogoče prehodne 
pipe Ne smejo se uporabljati samozapiralne pipe; za 
iztočne pipe le vijakasti ventili 
§8 Odvodne cevi so lahko iz asvaltovanovega ali emaj- 
lovanovega litega železa, ali svinčene ali tudi kamene- 
ne Voda se ne sme naravnost odtekati v kanale ali v 
stranišča, in visoka cev mora na najspodnejšem mestu 
tmeti vodno zapiralo (sifon), katero je lahko snažiti. 
§9 Straniške naprave naravnost iz cevi izplakovati ni 
dovoljeno, ampak smejo se le z vodo iz tnalih reservoar- 
jev, ki morajo imeti ventil s plovakom najboljše sestave, 
ah pa morajo biti po klosetnih pripravah zaporni venti- 
li, ki nesujejo Da ne morejo plini iz kanalov prihajati v 
stanovišča, treba po klosetih povsod, koder se z vodo iz- 
plakujejo, napraviti zaporne ventile (sifone) 
§10 Pomije, penino vodo itd je dovoljeno izpeljavati v 
mestne kanale, straniški poplahkipa se morajo odvaja- 
ti v gnojne jame, ki ne smejo imeti nikakršnega odtoka 
v mestne kanale 
§11 Hišnih reservoarjev ni dovoljeno napravljati iz 
zdravstvenih razlogov Izjemoma jih dovoljuje vodstvo 
mestnega vodovoda, a napraviti je v njih ventil s plova- 
kom za zapiranje in odvodno cev za preobilno vodo 
Tudi odvodne cevi morajo biti zavarovane proti mra- 
zu. 
§12 Priporoča se gradnja požarnih hidrantov in po- 
žarnih pip smejo se rabiti le ob požarih zato so zaprti 
s svinčeno plombo 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA £A VSE 39 
. »vi si 
52 
S3 
Meščani so se nato z izpolnitvijo obrazca "Na- 
poved"52 lahko prijavili za priključitev na vodo- 
vod. V tem obrazcu so morali navesti namen 
uporabe vode: posebej so prijavljali vodo za po- 
§13 Cevi mestnega vodovoda neposredno spojiti s par- 
nimi kotli je prepovedano. 
§14 Razvodek od mestnih cevi do hiše da izgotoviti me- 
sto ljubljansko ob stroških dotičnega hišnega gospodar- 
ja. Dolžina cevi do hiše se vedno meri s sredine ceste." 
ZAL: Reg I/ 2040. fol. 12. 
ZAL: CODEX III/ knjiga 41, fol 51. Zapisniki mestnega 
sveta za leto 1890. seja z dne 1. 4. 1890," Določila za 
dobivanje vode iz vodovoda mesta Ljubljane: 
§2 Odtok hišne vode in vode za čiščenje je zastonj, ven- 
dar le s predložitvijo določenega načrta, kar je določe- 
no z zakonom 4. 4. 1890. Odvajanje vode v obrtniške 
in poljedelske namene pa se lahko vrši le po poprej iz- 
merjeni ali dogovorjeni količini vode in po določeni ta- 
rifi, ki jo določi deželni zbor. 
§3 Kdor hoče dobivati vodo iz mestnega vodovoda, mo- 
ra to prijaviti mestnemu magistratu, nakar dobi prijav- 
nico, t> katero natančno vnese kubike. 
§4 Pravilnost navedenega v prijavnici pa na licu mesta 
preverijo organi vodstva mestnega vodovoda in ti dolo- 
čijo način odvajanja vode za vsak primer posebej. Vse 
naprave, katere postavijo ti organi, in prostori, v kate- 
rih so speljane cevi, jim morajo biti ves čas dostopni. 
§5 Porabo vode bojo zaračunali : • za stanovanja do 
250fnajemščinc s 3001 vode na dan ali 9 m3 vode na 
mesec; 
-za stanovanja od 2.50 do500fs 450 l vode na dan ali 
13,5 i»3 vode na mesec; 
•za stanovanja s 500f najemščine s 600 1 vode na dan 
ali 18 mi vode na mesec. Za ugotovitev porabe vode je 
merodajna celotna mesečna poraba vode cele hiše, ka- 
tera mora ustrezati količini posameznemu stanovanju 
odobrene količine vode. Prekoračitev te količine vode 
pa se smatra kot večja poraba, kar se nato posebej oce- 
ni. Mesto Ljubljana si pridržuje pravico postaviti vodo- 
trebe v gospodinjstvu, posebej za zalivanje vrta 
in posebej za obrtne ter ciruge namene. Pri dobi- 
vanju vode so morali tudi meščani upoštevati 
pravilnik oziroma "Določila o dobivanji vode iz 
vodovoda mesta Ljubljane"53, posebej pa še ce- 
mer, kjerkoli seji zdi to potrebno in to na stroške lastni- 
ka hiše. Če vodomer pokaže večjo porabo vode, kolje 
količina določena za to hišo, se zaračuna 0,12j več na 
kubični meter vode. 
§6 Poraba vode v obrtniške in poljedelske namene se 
ugotavlja s pomočjo vodomera. 
§8Po hišah in zemljiščih (od vodomera dalje) morajo 
si gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne 
naprave. ... vodstvo mestnega vodovoda sme vsak čas 
po svojih organih dati pregledati in preizkusiti notra- 
njo uravnavo zasebnih vodovodov, dati nedostatke ta- 
koj odstraniti, v nasprotnem primeru pa dotok v take 
vodovode popolnoma zatvoriti. 
§9 Tudi spremembe na notranjih napravah je treba pi- 
sno prijaviti vodstvu mestnega vodovoda in jih izvesti 
le v primeru, da se mesto s tem strinja. 
§ 13 Vodarina plačuje se v štirih enolikih obrokih ob za- 
četku prvega, drugega, tretjega in četrtega četrtletja 
solnčnega leta. Količine vode, kijih izmeri vodomer pa 
vsak mesec. Vse je plačati pri mestni blagaj>iici ljubljan- 
ski, če dobivalec vode nad 14 dni po doteklem roku ne 
plača, sme mesto 6% zamudne obresti zaračunati. 
§15 Posestnikom, ki imajo zasebne vodovode, prepove- 
dano je izrecno oddajati vodo v porabo izven svojega 
posestva, tudi ni smeti vode rabiti v noben drug namen, 
nego za kateri je bilo naznanjeno mestu. Strogo je pre- 
povedano, kakor si koli bodi napačno ravnati, brez po- 
trebe pipe puščati odprte ali na trdno jih zapirati, ob- 
jestno pokvarjati mestne vodovodne naprave, oddajati 
vodo ljudem, ki na stanujejo v hiši, neresnično izpove- 
dovati itd. V nasprotnem primeru sme mesto po svojih 
vodovodnih organih ustaviti vodo." 
M ZAL: CODEX 111/ knjiga 40, fol. 215. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1889, seja z dne 14. 10. 1889, "Vodo- 
VSE ZA ZGODOVINO 
40 ZGODOVINA ZA VSE 
nik "vodovodne najemninske doklade'64, ••• je 
mestni svet sprejel na seji 1. 4. 1890. Obenem je 
bil z odprtjem mestnega vodovoda za javno po- 
rabo ustanovljen tudi "Mestni vodovodni urad", 
katerega načelnik je postal ing. Hanuš. Ta urad 
je bil povezan z vodovodno postajo v Klečah in 
od tam je dobival sporočila o tem, kdaj se je re- 
zervoar napolnil, kdaj se je končalo sesanje in 
vzdigovanje vode. Sam Hanuš pa se je moral 
večkrat osebno prepričati o delovanju vodovod- 
ne postaje v Klečah. Prav tako je Mestni vodo- 
vodni urad izdajal "Napovedi" za priključitev hi- 
še na vodovod, na podlagi katerih je urad nato 
naredil ogled na kraju samem in napravil skice 
ter načrte za napeljavo vodovoda v hišo. 
Prvi problemi so se začeli že ob prvih priklju- 
čitvah hiš na mestni vodovod. Upraviteljstvo 
mestnega vodovoda je namreč že julija poroča- 
lo, da ljudje puščajo pipe odprte vso noč in je 
zahtevalo, da mestni magistrat to prepove." Sta- 
vodnega odseka poročilo glede poberanja vodovodne 
naklade. 
§1 Takoj, ko se v deželnem glavnem mestu Ljubljana 
polože cevi ob kakem posestvu in tedaj občina zmore 
preskrbljevati to posestvo z vodo, obvezan je lastnik te- 
ga posestva že s tem da plačuje občini vsako leto znesek 
petih krajcarjev od vsacega goldinarja najemščine, ki 
se je priznala od tega posestva, zahtevati pa sme povra- 
čila te naklade od svojih najemnikov šele tedaj, ko upe- 
Ije vodovod v svojo hišo 
§2 Lastnik posestva ima poberati to najemninsko do- 
klado ter jo odvajati občini On je porok za redno njeno 
plačilo 
§3 Vodo. kolikor jo je potreba za domačo porabo, za 
kuho. za pranje in snaženje, oddala bode občina brez 
posebne pristojbine; za vodo ki se bo oddajala v druge 
namene, pa bode plačevati pristojbino po določenem 
ceniku. Za veljavnost tega cenika treba je odobrenja 
deželnega odbora v soglasju s ckr deželnim predseds- 
tvom. 
§4 Pravica pobirati to doklado preneha konci leta 
1930. Cenik 
•za privatne hiše (pranje, kuha, snaženje)-12 kr za m3 
•za javna poslopja, zavode itd., sploli vsa poslopja od 
katerih se ne plačuje najemščina- 12 kr za m3 Občina 
se lahko z njimi pogodi za pavšalno pristojbino, 
•za obrtne in poljedelske namene oddaja le proti kon- 
troli z vodomeri, a) pri letni porabi do 1000 m3- 12 kr 
za m3 brez popusta, b) pri letni porabi od 1000 do 
2000 m3 12 krza m3 s popustom 10%. cjpri letni pora- 
bi od2000do 5000m3:12krza m3spopustom 15%, d) 
za letno porabo čez 5000 m3- se občina pogodi s trošni- 
kom od slučaja do slučaja 
-za motorje-po 0,5 krza m3. 
-za vrtove.a) do površine 20 m2 ni plačevati pristojbine, 
ako se voda zanje jemlje iz hišnih vodovodov, b) za po- 
vršine čez 200 m2 in ostale vrtove:po vodomerih, 12 kr 
za m3, ah pa se občina pogodi za pavšalno vsoto 
ZAL Reg I/ 2040, fol 99 Pritožba upaviteljstva mestne- 
ga vodovoda, 30. 7 1890 
nje se seveda po tej pritožbi ni bistveno spreme- 
nilo, kajti prav take pritožbe so se pojavljale tudi 
v letih 1907 in 1908, na splošno pa v sušnih po- 
letnih mesecih, ko je začelo primanjkovati vo- 
de.56 Večji porabi vode so botrovale tudi tehnič- 
ne napake, t.j. pokanje cevi, predvsem v zimskih 
mesecih, če lastnik ni pravilno napeljal cevi, kot 
je to zahteval 5. člen deželnega zakona. Torej 
lahko vidimo, da se je zlorabljanje vode pojavilo 
sočasno s privajanjem na prednosti vodovoda, 
t.j. na možnost preskrbovanja s pitno vodo di- 
rektno v hiši. Upraviteljstvo mestnega vodovo- 
da se je proti temu skušalo boriti tako, da je v 
časopisju objavljalo "svarilne in poučljive član- 
ke glede ravnanja z vodo"51, kar pa ni obrodilo 
sadov. 
Kljub tolikšni potrati vode je na začetku ljub- 
ljanski vodovod še lahko kril potrebe mesta.58 
Pomanjkanje vode se je začelo čutiti šele v po- 
potresnem obdobju. Vzrok je bila povečana 
gradbena dejavnost, v zvezi s tem pa rast števila 
prebivalstva in mesta, okrepljeno škropljenje 
cest in trgov ter modernejša opremljenost sta- 
novanj, pri tem mislim na več pip, sicer redko 
opremljenih stanovanj s kopalnico, "angleškim" 
straniščem in kasneje tudi s pralnico.59 
Širjenje vodovodnega omrežja 
Uvajanje vodovoda v mesto ni bila lahka nalo- 
ga, v prvi vrsti je bila namreč povezana s po- 
manjkanjem denarja in delovne sile. Leta 1895 
so bili nadzornik vodovodne mreže (Miroslav 
Grossmann) in dva delavca zadolženi za cel kup 
56 ZAL- Reg I/ 1238, fol 102. 6. 6 1908. 
57 ZAL: Regi/ 1238, fol. 100. 6. 6 1908. 
58 Marjan Drnovšek podaja v svojem članku Oris odnosa 
ljubljanskega mestnega sveta do mestnega razvoja 
1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi 
(Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Kro- 
nika. Ljubljana, 1984, str 221 ) statistične podatke o ko- 
ličini načrpane in o količini porabljene vode v obrav- 
navanem obdobju- "Količina načrpane vode- 1891. 
490 000 m3, 1900.. 1 000.000 m3, 1910. 1800.000 
m3 Poraba vode- 1888 (načrt) 100 litrov vode na pre- 
bivalca, 1900 71 litrov vode na prebivalca in 1910 . 
121 litrov vode na prebivalca". Janez Kos pa v članku 
Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih komunalnih 
dejavnosti v Ljubljani 1850-1941 (Kronika, št 29, 
1981, Ljubljana, str 162) podaja še stanje porabe vode 
za leto 1901- "V začetku je bil obseg vodovodnega 
omrežja omejen, kar kaže tudi poraba vode, saj je 
1901 prišlo na prebivalca komaj 41 litrov vode na 
dan. " 
59 ZAL- Reg // 1237, foi. 241, Reg I/2040, fol. 392 Vodo- 
vodnega odseka poročilo glede nadzorovanja vodovod- 
nih naprav po hišah", 12 12. 1895 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA TSE 41 
nalog pri gradnji vodovoda: urejanje pri polaga- 
nju glavnih cevi, vrtalna dela, škropljenje mest- 
nih ulic, nadzorovanje večje porabe vode, insta- 
Jacija mestnih objektov in vodovodnih cevi po 
hišah, nadalje pa še za odčitavanje vodomerov 
vsako četrtletje. 
Torej je razumljivo, da ob porastu števila pri- 
ključkov vsega dela niso mogli zadovoljivo 
opraviti. Vodovodno ravnateljstvo je bilo zato 
prisiljeno zaposliti še privatne instalaterje, ki pa 
tudi niso zmogli vsega dela. Končno so morali 
prositi magistrat, da uvede še eno delovno me- 
sto za nadzor porabe vode in nadzor vodovod- 
nih priključkov, za popravljanje vodovodnih 
pip ter za druga inštalaterska dela. Do tega je tu- 
di prišlo, vendar je vprašanje, če je to lahko vpli- 
valo na izboljšanje razmer. To so bili torej dejav- 
niki, ki so določali hitrost izgradnje vodovodne 
mreže. 
Vodovodna mreža se je sprva razraščala v sre- 
dišču mesta, predvsem po potresu 1895 pa je za- 
čela segati v predmestne predele.60 
Razvoj vodovodnega omrežja je v svojem 
članku opisal Marjan Drnovšek61: 
"1896: od Trnovskega pristana po Opekarski 
cesti, Cesti na Loko do Mestnega Loga; 
1897: v smeri proti novopriključenem Vodma- 
tu in Prulam; 
1898: od Karlovške ceste v smeri dolenjskega 
kolodvora; 
1899: so Prulčani zaprosili občinski svet za iz- 
gradnjo stalnega vodovoda. Prošnjo so uteme- 
ljevali z dejstvom, da so Prule postale "novi del 
mesta"; 
1909: občinski svet je dovolil podaljšanje vo- 
dovoda ob cesti na Rožnik." 
Do istih zaključkov sem prišla tudi sama s pre- 
gledovanjem računov za vrtalna dela, omenila 
Pa bi še dejstvo, da je mestna občina prav zaradi 
Pomanjkanja finančnih sredstev pri napeljavi 
vodovoda ravnala zelo previdno. Hiše so pove- 
zovali z mestnim vodovodom le tam, kjer je bilo 
to rentabilno, torej tam, kjer je bila ulica že do- 
v°lj poseljena in je bila obenem tudi že regulira- 
na. Tožbe o pomanjkanju pitne vode pa pri tem 
niso bile odločilnega pomena, kajti to se je dalo 
rešiti na cenejši način, namreč z izgradnjo javne- 
ga vodnjaka ali s polaganjem provizoričnih svin- 
čenih cevi. 
Za primer lahko navedem Prule, kjer so prebi- 
valci leta 1897 na svojo prošnjo za napeljavo vo- 
dovoda od mestne občine dobili takle odgovor: 
" Dosedaj seje tam sezidalo šest hiš s skupno 33 
stanovanji. Tem hišam primanjkuje zdrave pit- 
ne vode, kar je povod, da se stranke za bivanje v 
teh hišah ne morejo odločiti. "Občina se je odlo- 
čila za provizoričen vodovod, čez dve leti pa je 
razmišljala takole: "Prošnja hišnih posestnikov, 
da bise odstranileprovizoričnesvinčene cevi in 
napravil definitivni vodovod, se je svoječasno 
odklonila zaradi tega, ker cesta na Prule takrat 
še ni bila nastala. Sedaj, koje ta cesta narejena, 
je treba gledati, da se v ta del mesta napelje zdra- 
va pitna voda. Naprava tega vodovoda nujna je 
zlasti zaradi zadnje hiše na bregu Ljubljanice, 
katera dosedaj sploh nima pitne vode. '62 Tako 
so prebivalci Prul v letu 1899 dobili vodovod. V 
tem primeru se je mestna občina odločila, da je 
gostota pozidanosti ulice dovoljšnja, da bodo 
dohodki od vodarine povrnili stroške izgradnje. 
Zaradi nerentabilnosti izgradnje vodovoda so 
na seji mestnega sveta aprila 1906 zavrnili tudi 
podaljšanje cevi v Kopališko cesto z utemeljitvi- 
jo: "Dokler se Kopališka cesta bolje ne zazida, 
magistrat ne priporoča, da bi se podaljšal nanjo 
vodovod. Direktorij predlaga, da se napravi na 
koncu ceste oziroma vodovodne cevi iztočni jav- 
ni vodnjak, da se okraju pripomore do dobre pit- 
ne vode. "Ta predlog je bil nato sprejet.63 
Ko pa so mestni možje ob desetletnici odprtja 
vodovoda za javno porabo razmišljali o uspe- 
šnosti tega podjetja, so ugotovili, da so bili stroš- 
ki izgradnje že povrnjeni in da potrebujejo de- 
nar le še za amortizacijo. Obenem so se odločili, 
da lahko glede na to znižajo ceno vode.6i Po tem 
lahko sklepam, da so bili ugodni učinki vodovo- 
da v mestu že splošno priznani. 
Obenem pa je rasla tudi poraba vode, kar je 
mestno občino primoralo, da je dala leta 1905 
izkopati nov vodnjak, postavila novo črpalko za 
60 
6i ZAL Reg I/ 1237.1238. 2040 in CODEX III/ 42-68 
Marjan Drnovšek. Oris odnosa ljubljanskega občinske- 
ga sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim 
poudarkom na Hribarjevi dobi, Zgodovina Ljubljane, 
Prispevkt za monografijo. Kronika. 1984. Ljubljana, 
str. 220 
62 ZAL Reg I/ 2040. fol 480 Poročilo upravitcljstva mest- 
nega vodovoda oprovizorični napeljavi vode na Prule 
ZAL CODEX III/knjiga 54. fol. 261 Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1899, seja z dne 6 12 1899 
« ZAL CODEX III/knjiga 67. fol 80 Zapisniki mestnega 
sveta za leto 1906. seja z dne 3 4 1906 
61  ZAL Reg I/2040. fol 595 
VSE ZA ZGODOVINO 
42 ZGODOVINA ZA VSE 
9000 m3 vode in začela intenzivneje razmišljati o 
napeljavi nove glavne cevi iz Kleč do tivolskega 
rezervoarja. Vendar pa je prišlo do sporov z ob- 
čino Spodnja Šiška, kar je za pet let zavleklo po- 
ložitev druge glavne cevi.65 
Če upoštevam arhivsko gradivo Zgodovinske- 
ga arhiva Ljubljana, je bilo v letih 1890-1895 na 
mestni vodovod priključenih nekaj manj kot 
700 hiš (pri tem so upoštevani tako javni zavodi 
kot privatne hiše).66 "Od leta 1895 do 1910 je 
mestnemu vodovodu priraslo 787 novih hiš s 
5895 izlivki. Poleg teh izlivkov je priraslo v sta- 
rih hišah okroglo 700 izlivkov, tako da šteje 
mestni vodovod od l. 1895 do 1910, torej v štiri- 
najstletni dobi, za 787 hiš in 6595 izlivkov 
več. 'òl Avstrijska statistika navaja, da je bilo leta 
1910 na mestni vodovod priključenih že 1368 
hiš od 1770 hiš v mestu, torej 77,3%.68 Ta poda- 
tek se sicer razlikuje od mojih ocenjevanj - 
83,3% priključenih hiš, vendar pa vseeno lahko 
vidimo, da je bilo mesto v zadovoljivi meri pre- 
skrbljeno s pitno vodo, kar je bilo dobro izho- 
dišče za izboljšanje sanitarnih in zdravstvenih 
razmer v mestu, predvsem pa v človekovem na- 
jožjem bivanjskem prostoru, t.j.v stanovanju. 
Sprejemanje vodovoda 
Čas do devetdesetih let 19. stoletja je obdobje, 
ko je bil Ljubljančan pri preskrbi z vodo vezan 
na domači privatni vodnjak, če ga je premogel. 
V nasprotnem primeru pa je bil odvisen od jav- 
nega vodnjaka, ki ga je uporabljal za svoje vsa- 
kodnevne potrebe. Gospodinja, katere domena 
je bila kuhinja in skrb za red in čistočo69, je mo- 
rala torej vsak dan hoditi z vedri po vodo, ki jo je 
potrebovala za svoja opravila. 
Vodovod je tako tudi v tem smislu pomenil 
ogromen napredek in olajšanje, pa kljub temu 
na začetku ni povzročil navdušenja med ljudmi. 
Bali so se namreč, kakšna bo voda iz vodovoda, 
ki bo prihajala od daleč po ceveh, kako jo bodo 
65 ZAL: CODEX III/ knjiga 63, fol. 406. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1905, seja z dne 21. 11. 1905; knjiga 
64, fol. 81 in 109. Zapisniki mestnega sveta za leto 
1906, seja 15. 5. 1906. 
66 ZAL: Reg I/1237, 1238, 2040; CODEXIII/42-68. 
67 Govekar Fran, Zamik Miljutin, Ljubljana po potresu 
1895-1910, občinski svet, Ljubljana 1910, str. 114. 
68 Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia humanita- 
tis, Ljubljana ,1995, str. 24. 
69 Ibidem, str. 72-91. 
napeljali po hišah, ali bodo morali zanjo plače- 
vati in če, koliko bo treba za to odšteti. Pred- 
vsem pa so ljudje dvomili, če je bo za vse ljudi 
dovolj. To so bile dileme, ki so zasenčile vse 
prednosti, ki so jim bile obljubljene z napeljavo 
vodovoda: torej pitna voda direktno v hiši, kar bi 
izboljšalo higienske razmere v stanovanju in s 
tem tudi kakovost bivanja. Očitno znanstvene 
razprave v časopisju nanje niso naredile tako ve- 
likega vtisa, kot življenjski primeri. Tako najde- 
mo v Slovenskem narodu še leta 1896 članek, ki 
skuša ljudem predstaviti ljubljanski vodovod ta- 
kole: "Množina vode, ki stajo spravili sesalki v 
mesto, je velikanska. Nič manj, nego 
656.008.500 litrov vode sta dvignili iz zemlje in 
pognali po ceveh deloma direktno v hiše, delo- 
ma pa v vodoshrambo na Rožniku. V Ljubljani 
je bilo leta 1895število ženskih oseb 15.406. Če 
računamo, daje mej temi polovica otrok ter sta- 
rih in onemoglih, nam ostane kakih 8000 krep- 
kih ženskih stanovalcev. Ko bi vse te ženske, naj 
si bodo bogate ali revne, gosposke ali kmečke, bi- 
le primorane, to vodo v škafih znositi v hiše, mo- 
rala bi vsaka prinesti 82001 liter, ali ako raču- 
namo škaf po 20 litrov, vsaka ženska po 4100 
škafov vode na leto, oziroma vsak dan 11 ška- 
fov. To bise naše milostive in nemilostivepotile 
in pehale krog vodnjakov, ko bi se jim naložila 
ta naloga. No, naj bodo potolažene, to so samo 
teoretiška razmotrivanja. 'm 
Dejstvo je torej, da pred vpeljavo vodovoda 
ljudje dnevno niso porabili takih- količin vode, 
kot jim jih je omogočil vodovod, zato menim, da 
so ga v relativno hitrem času po vpeljavi sprejeli 
kot nepogrešljiv del vsakdana, saj v istem članku 
lahko preberemo tudi tole:" V vodovodu imamo 
Ljubljančani tehniško zgradbo, ki se lahko glede 
sigurnosti in uspešnosti meri s prvimi tacimi na- 
pravami na svetu. Koliko je bilo opozicije v pr- 
vih časih proti vodovodu. Danes naj pride kdo z 
nasvetom, da se odpravi - zadel bi ob ogromno 
opozicijo in povzročil pravi pravcati "punt" v 
mestu. 'm Tudi če te trditve znatno omilim, lahko 
izluščim trditev, da je prebivalstvo sprejelo vo- 
dovod kot nekaj nujno potrebnega. Šlo je torej 
za dokaj hiter premik v človekovi zavesti. Kdor 
je spoznal prednosti vodovoda, jih ni mogel več 
zanikati. 
70 Slovenski narod, št. 127, 5. 6. 1896, str. 1, Listek, Priro- 
dopisni in tehniški razgled. 
71 Slovenski narod, št. 127, 5. 6. 1896, str. 1, Listek, Priro- 
dopisni in tehniški razgled. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 43 
Moderna kopalnica s preloma stoletja 
Odvajanje odpadnih snovi 
Poleg vodovoda tudi kanalizacija zagotavlja 
vzdrževanje nujne higiene v mestu, a je bila na 
žalost v Ljubljani ena izmed najbolj zanemarje- 
nih komunalnih dejavnosti vse do popotresne- 
ga obdobja. Sicer so se zametki kanalizacije 
Ljubljane pojavili že v prvi polovici 19. stoletja, 
vendar pa so začeli to vprašanje moderneje re- 
ševati šele v zadnjih dveh desetletjih 19- stoletja. 
Obstoječ kanalizacijski sistem so med drugim 
sestavljale komunske uličice. Komunska ulica je 
pomenila "proti cesti zadelan, a sicer odprt ja- 
rek med mejnimi zidovi sosednih hiš. V ta jarek 
so se iztekala stranišča in razni odvajalni kana- 
li, tu pa seje tudi kopičila vsa druga nesnaga. 
Cesto so v tedanjih časih skoraj brez izjeme lese- 
ne straniščne cevi kar prosto visele v te komun- 
ske ulice. Slabi zidani kanali so vezali komun- 
ske ulice s cestnim kanalom, kije nesnago odva- 
jal v Ljubljanico. Zdravstveni nedostatki te na- 
prave so bili velikanski. V komunskih ulicah za- 
stajajoče in z gnilobnimi tvarinami nasičene te- 
kočine so okuževale ozračje in so močile in raz- 
jedale zidovjc. "72 Ta sistem ni ustrezal tedanjim 
higienskim in zdravstvenim merilom, zato so ga 
vedno pogosteje kritizirali; kritike so šele po po- 
tresu privedle do odpravljanja komunskih uli- 
čic. 
Druge neprilike, povezane z ljubljansko kana- 
lizacijo, pa najdemo opisane v referatu Friedric- 
ha Keesebacherja "Referat o odvozu odpad- 
kov"73, s katerim hoče poudariti, da je reforma 
kanalizacije v Ljubljani nujna. V mestu so na- 
mreč poznali tri vrste odvajanja odpadnih snovi: 
72 
73 
Fran Govekar, Miljutin Zamik, Ljubljana po potresu 
1895-1910, občinski svet. Ljubljana 1910, str. 92-93 
ZAL: CODEX 111/ knjiga 32, Zapisniki mestnega sveta 
za leto 1881, Friedrich Kcesebacher; Referat über die 
Abfuhr der Mehrung, samozaložba , izdal Klein & Ko- 
bač (Eger), Ljubljana, 1881, str. 1-77. 
VSE ZA ZGODOVINO 
44 ZGODOVINA ZA VSE 
1. Odvajanje po kanalu direktno v Ljubljanico. 
Pri tem je iz hiše vodil kanal, ki se je priključil 
na cestni kanal, od koder so odpadki lahko pris- 
peli do reke ali pa tudi ne, saj so gnijoči odpadki 
ob nizkem vodostaju odtekali prosto po rečnem 
bregu. Kanali so bili največkrat ozki, kvadratni 
in so imeli grobo notranjo površino, prav tako 
so bili večinoma odprti in so imeli prav različen 
padec, saj niso bili zgrajeni po vnaprej pretehta- 
nem načrtu. Ker je bil celotni splakovalni sistem 
odvisen le od meteorne vode, ki je prodirala v 
kanale skozi odprtine v cestnih kanalih, je ta si- 
stem lahko deloval uspešno le ob močnem dež- 
ju oziroma ob nalivih, pa tudi v teh primerih le v 
kanalih, ki so imeli zadosten padec, kajti v dru- 
gih kanalih je bilo odvajanje odvisno le od teže 
samih odpadkov. Tako je bil izid odvajanja naj- 
večkrat ta, da se ekskrementi po kanalih z niz- 
kim padcem sploh niso premikali oziroma so se 
premikali le počasi, v kanalih z večjim padcem 
pa je del teh prav tako zastajal na grobih kvadrat- 
nih stenah kanalov, ki so bili grajeni iz lomljene- 
ga kamenja ali pa iz opeke štirioglatega prereza 
z ravnim dnom. Tedanji gradbeni standardi pa 
so v prvi vrsti zahtevali gladke kanale jajčaste 
oblike. Obenem so odpadne vode ponikale v 
tla, in to že stoletja, tako da so bila tla v mestu že 
popolnoma prepojena z organskimi, torej od- 
padnimi snovmi. To se je odražalo tudi na vodi v 
mestnih vodnjakih, ki sicer sploh niso ležali v 
bližini greznic ali pa gnojnih jam. Meteorne vo- 
de kot sredstvo splakovanja kanalov so s seboj 
vedno prinesle še blato in pesek, kar je kanale 
sčasoma zamašilo. S tem pa še ni bilo konec 
problemov, kajti zaradi lege kanalov tako plitko 
pod zemljo so vsebine teh kanalov pozimi zmr- 
zovale in tako preprečevale gibanje odpadnih 
snovi proti reki. Toliko huje se je to čutilo spom- 
ladi, ko se je vzporedno s taljenjem začel proces 
razkrajanja, kar je povzročalo neznosen smrad, 
ki je prihajal iz odprtin cestnih kanalov. Nepri- 
jetnosti so sledile tudi ob izlivu odpadnih snovi 
v reko. V primeru, da so se izlivale nad rečnim 
nivojem, je prihajalo tudi tu do neznosnega 
smradu. Če pa je izliv ležal v nivoju reke oziro- 
ma nižje, je rečna voda vdirala v kanale, kar je 
povzročalo, da so na eni strani te snovi ponikale 
v tla, po drugi strani pa je rečna voda nanašala v 
kanale blato in pesek. Tako ob močnem deževju 
kanali niso bili več sposobni požirati vseh koli- 
čin vode, zaradi česar so odpadne vode presto- 
pale odprtine cestnih kanalov in poplavljale ce- 
ste ter ulice. Tako je umazanija zastajala na ce- 
stah in spet se je začel razširjati neznosen smrad. 
V primerih, ko so odpadne vode le uspešno 
prispele v reko, to ni dokončno rešilo problema 
odplak, temveč ga je le prestavilo v reko, ta pa ga 
je iz mesta odnesla v sosednje vasi, ki so bile po- 
gosto še odvisne od rečne vode. Zato prebivalci 
sosednjih vasi v reki niso mogli prati perila, prav 
tako se niso mogli v njej kopati in ne dobivati iz 
nje pitne vode, kajti vse to je postajalo zdravju 
zelo škodljivo. 
2. Odlaganje odpadkov v greznice. 
Te so bile največkrat le obzidane in ne cemen- 
tirane, obenem pa so bile praviloma le delno po- 
krite. Sem so ljudje odmetavali tudi vse hišne 
smeti, vse kuhinjske odpadke in ostanke zakla- 
nih živali, nadalje kosti itd., kar je ponavadi tvo- 
rilo zajeten kup, ki je iz več razlogov pomenil 
nevarnost za okolico. Urin in druge odpadne 
vode so iz nevodotesnih greznic ponikale v tla, 
kar je pomenilo zastrupljanje vode domačega 
vodnjaka ter okoliških tal, obenem pa se je iz teh 
greznic širil zdravju škodljiv smrad. Ko je bila 
greznica polna, jo je bilo treba izprazniti. To so 
storili takole: vsebino greznice je hišni lastnik 
spravil v sode, največkrat nepokrite in jih je od- 
važal skozi mesto, kar je spet povzročalo mnogo 
smradu, posebej še, če je vsebina sodov iztekala. 
Mestna občina je - sicer bolj iz estetskih razlogov 
- prepovedala odvažanje grezničnih vsebin pod- 
nevi, kar pa ni odstranilo higienskih pomanjklji- 
vosti tega početja. 
3. Zbiranje odpadkov v sodčkih -za fekalije. 
Mestna občina je hotela ta sistem kot obvezen 
za celo mesto uvesti že leta 1863. Pri tem pa ni 
bila uspešna, saj se je uveljavil le pri redkih za- 
sebnih hišah in nekaterih ustanovah. Zelo težko 
je bilo namreč najti odjemalce za odpadke, zbra- 
ne na ta način, obenem pa so morali sodčke od- 
važati iz mesta lastniki sami. Takih obveznosti si 
pa ljudje niso radi nalagali na pleča. 
Keeselbacher je videl rešitev v zbiranju od- 
padkov po posameznih hišah, v odvozu teh od- 
padkov iz mesta in v njihovem deponiranju na 
odlagališču, ki bi moralo obvezno ležati zunaj 
mestnega teritorija. Obenem pa je predvidel 
gradnjo modernejših kanalov z večjim obse- 
gom, jajčaste oblike in z gladkimi notranjimi po- 
vršinami. 
Vsak od treh navedenih načinov odstranjeva- 
nja odpadnih snovi ni bil higiensko neoporečen 
in je onesnaževal tako zrak kot tla in vodo, obe- 
nem pa ni pomenil dokončne rešitve problema, 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 45 
t.j. popolne odstranitve odpadkov in vseh dru- 
gih zdravju škodljivih snovi. Tako je prihajalo le 
do premestitve odpadnih snovi in s tem torej le 
do lokalne rešitve problema. To je vsekakor ra- 
zumljivo, saj je v tem obdobju manjkalo tehno- 
loških zmožnosti, ki bi omogočile boljše po- 
stopke. 
V splošnem kanalizacijskem načrtu iz leta 
189674 je bila sicer poleg izgradnje modernejših 
kanalov za odvajanje odplak predvidena tudi 
gradnja čistilnih naprav: "Projektovane so na- 
prave za čiščenje odpadnih voda, kemičnim po- 
tom in po načinu zavlaževanja infiltrovanja. " 
Vendar pa so za mestno občino pomenile pre- 
veliko finančno breme in se jim je morala odpo- 
vedati. Obenem pa mestna občina ni mogla ra- 
čunati na zaslužek od prodaje prečiščenih feka- 
lij okoliškim kmetijam (za gnojilo), kajti v okoli- 
ci Ljubljane poljedelstvo ni bilo dovolj razvito, 
da bi zaslužek presegel stroške razpečevanja fe- 
kalij. 
Prej omenjeni Keeselbacherjev referat so nato 
obravnavali na seji mestnega sveta75 in prišli do 
sklepov, da je treba kar se da hitro odpraviti do- 
tedanji način zbiranja in odvažanja odpadkov. 
Glede fekalij so sklenili, da jih je potrebno zbira- 
ti v neprepustnih betonskih greznicah, ki jih je 
Mogoče pnevmatično izpraznjevati. Odpadne 
vode pa je potrebno odvajati po kanalih. Za zbi- 
ranje hlevskega gnoja so predvideli izgradnjo 
gnojnih jam. Tako greznice kot kanali, ki jih je 
bilo potrebno povezati s cestnimi kanali, so mo- 
rali biti zgrajeni natančno po predpisih magi- 
strata, izgradnjo pa so morali financirati hišni 
Posestniki sami. Občina je nameravala sama po- 
skrbeti za odvažanje vsebin greznic in odpad- 
kov, torej zastonj, če bi lastnik dopustil občini 
uPorabo odpadkov. Če pa bi jih ta odvažal na 
svoje njive oziroma bi jih prodajal neposredno 
kakšnemu kmetu, bi moral hišni lastnik občini 
plačevati določeno pristojbino. Iz teh določil so 
izvzeli predmestja: Kurjo vas, Hradetzkega vas, 
Karolinško zemljo in Barje, pa tudi tiste dele me- 
sta, ki so ležali bolj na obrobju mestnega pome- 
na in so se ukvarjali pretežno z vrtnarjenjem, 
^opustili so sicer tudi drugačen način zbiranja 
in odvažanja odpadkov, če vpeljava zgoraj ome- 
njenega načina ne bi bila izvedljiva, vendar pa 
niso dovolili odvajanja po kanalih. Magistrat je 
istočasno dobil nalogo izdati tiskana navodila o 
tem sistemu. Razdeliti jih je moral med prebival- 
ce tistih delov mesta, kjer naj bi ta način zbiranja 
in odvažanja odpadkov najprej uvedli. Namen 
teh navodil je bil tudi izvedeti za odziv ljudi na 
nov sistem, torej, koliko bi se jih bilo pripravlje- 
no vpeljati tak sistem kanalizacije. 
Tako mnenje je zastopal tudi "mestni fizik" dr. 
Kowatsch, ki je leta 1883 predstavil zdravstveno 
poročilo za leto 1881.76 V njem je poudaril, da je 
za izboljšanje zdravstvenega stanja v mestu po- 
trebno izboljšanje higiene. Za to bi po njego- 
vem bili potrebni tile pogoji: čimprejšnja nape- 
ljava vodovoda, ureditev pobiranja in odvoza 
smeti, ureditev izpraznjevanja stranišč in grez- 
nic glede na sklepe mestnega sveta dne 28. 6. 
1881 ter obvezna dezinfekcija stranišč. Mestna 
občina je nato v letu 1883 naročila pnevmatični 
stroj za izpraznjevanje greznic. Vendar pa je bila 
izgradnja vodotesnih cementnih greznic zelo 
draga, Ivan Hribar pa ni uspel s predlogom, da 
bi vpeljali posojilo za njihovo izgradnjo. Torej 
se stanje spet ni moglo zboljševati z zaželeno hi- 
trostjo. Šele leta 1894 je mestni svet sklenil, da je 
treba starejšim hišam odobriti predujme za iz- 
gradnjo novih betoniranih greznic, kajti pri no- 
vih hišah je bila izgradnja le-teh že tako ali tako 
obvezna.77 Nevodotesne greznice so se sicer še 
dolgo obdržale, tako tudi s tem povezani prob- 
lemi še dolgo niso izginili. Take greznice na- 
mreč največkrat niso bile pokrite, velikokrat so 
bile prenapolnjene, njihove vsebine pa so zato 
pogosto iztekale. V najboljšem primeru se je ne- 
snaga stekala na cesto, slabše pa je bilo, če je za- 
makala zidove hiš in pritekala v kleti, pritlične 
stanovanjske prostore, ali pa je onesnaževala 
domače vodnjake.78 Leta 1894 je mestni svet 
sklenil,79 da bodo mestni organi prevzeli odva- 
žanje fekalij iz nebetoniranih jam, le na periferiji 
7-1 
75 
ZAL: Reg 1/1233, fol. 523- Poročilo mestnega stavbnega 
urada o Hraskyjcvem kanalizacijskem načrtu,  7.  1 
1897. 
CODEXIII/knjiga 32, Zapisniki mestnega sveta za leto 
1881. seja z dne 28 6 1881. 
76 ZAL: CODEX III/ knjiga 34, fol. 140. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1883, Policijskega odseka poročilo o 
mestnega fizika zdravstvenem poročilu za leto 1881, 
seja z dne 2. 11. 1883- 
77 ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185-Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1894, Policijskega odseka poročilo gle- 
de uvedbe stranišč in odpravo fekalij, seja z dne 13- 10 
1894. 
7« ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185. Policijskega odseka 
poročilo glede uredbe stranišč in odprave fekalij, 13. 
10. 1894. 
79 ZAL: lieg I/ 1266, fol. 328 (februar 1904). 
VSE ZA ZGODOVINO 
46 ZGODOVINA ZA VSE 
pa bodo to še naprej prepuščali hišnim lastni- 
kom. Odvažali naj bi v nalašč za to izdelanih so- 
dih. S tem so hoteli v sistem odvažanja odpad- 
kov uvesti neko sistematiko, kar pa spet ni obro- 
dilo želenih sadov. 
Hiša na Rimski cesti 1180 je primer hiše s slabo 
greznico, katere vsebine so zamakale zidove in 
vdirale v klet še leta 1904. Odprta greznica pa je 
krasila hišo na Tržaški cesti 2 še v letu 190681 in 
na žalost ni bila ne edina ne redka, kajti taki pri- 
meri so obstajali tudi še kasneje in to vse v leto 
1910. Dejstvo, da so bile greznice večinoma od- 
krite, je povzročalo tudi neprijetne dogodke. V 
hiši Marjete Zupančič na Cegnarjevih ulicah šte- 
vilka 3, kjer se je nahajala 2 metra globoka in sla- 
bo pokrita greznica, je gospodična Hubar med 
nekim opravilom padla v greznico "in bila do 
vratu v grdi, smrdljivi umazani vodi, in se ni 
mogla iz jame rešiti, dokler ni Marjeta Hubar 
stanujoča v tej Hiši pri okni zapazila nesreče. " 
Posestnici Marjeti Zupančič je magistrat nato 
odredil, da naj greznico pokrije, kar je posestni- 
ca tudi storila. Podobno nezgodo pa je doživel 
šestletni otrok iz hiše na Dunajski cesti 47 še v 
letu 1908.82 Občina je hotela, kar zadeva grezni- 
ce, priti sanitarnim pomanjkljivostim83 do žive- 
ga z določili stavbnega reda (1896), čigar para- 
graf 59 določa, da morajo imeti greznice nepre- 
močljive stene in dno, poleg tega si je pomagala 
tudi z razglasi, ki jih je razobešala po mestu, ven- 
dar pa se stanje s tem ni bistveno izboljšalo. Iz- 
gradnja in pnevmatično izpraznjevanje beton- 
skih greznic je bilo namreč zelo drago, zato so si 
80 ZAL: Regi/ 1316J0I.36O. Policijska ovadba z dne 30. 8. 
1906. 
81 ZAL: Reg I/ 1266, fol. 353; Reg I/ 1316, fol. 671. 
82 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- 
ljani (1895-1910), Gradivo in razprave, Zgodovinski 
arhiv Ljubljana, 1994, str. 89 - "Gnojne jame morajo 
imeti nepremočcne stene in tla in trdne, dobro zapira- 
joče pokrove ter biti narejene, koliko je največ moči, od- 
daljene od vodnjakov in stanovanj. " 
83 Zgoraj omenjeni razglasi so bili posledica pogostega 
nepravilnega ravnanja pri odvažanju fekalij in gnoja 
iz mesta, kar se vidi pri Razglasu št. 22078 (ZAL: Reg I/ 
1316, fol. 528. Na novo objavljen razglas z dne 18. 7. 
1896, 15- 9- 1907) : "L Gnoj skozi mesto voziti je prepo- 
vedano in sicer po leti, to je od 1. majnika do zadnjega 
oktobra, po sedmi uri zjutraj, po zimi to je od 1. enajste- 
ga do zadnjega aprila po osmi uri zjutraj. Vozovi za 
gnoj morajo biti tako napravljeni, da se gnoj iz njih ne 
trosi in po ulicah zgublja. II. Stranišča in straniščne ja- 
me trebiti in izpraznjevatije dovoljeno lepo noči od 11 
ure do 4 zjutraj. Sodi v katere se gnoj iz stranišč naliva, 
ne smejo puščati in morajo biti med vožnjo tesno zapr- 
ti. III. C. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani na znanje s proš- 
njo, da primerno obvesti občine v ljubljanski okolici. " 
izpraznjevanje greznice večkrat na leto lahko 
privoščili le premožnejši meščani, drugi pa so 
jih praznili večinoma le enkrat letno.84 Kljub te- 
mu lahko trdim, da je število betonskih greznic 
naraščalo, saj je iz poročil stavbnega sveta iz leta 
I9OO razvidno, da so naročila za pnevmatično 
izpraznjevanje greznic naraščala in štiri pnev- 
matične črpalke niso več zadoščale potrebam. 
Sanitarno nedopustne greznice pa so še naprej 
obstajale in grenile življenje meščanov s svojim 
smradom ter puščanjem nesnage. 
Kanali - modernizacija odvajanja 
odpadnih snovi 
Začetke moderne kanalizacije, se pravi grad- 
njo podzemnih kanalov za odvod odpadnih vo- 
da in fekalij, zasledimo v Ljubljani v drugem de- 
setletju 19. stoletja. Nekaj kasneje (1840) so že 
zidali kanale z ravnim dnom in svetlobnim pre- 
rezom 40-50 cm.85 
Pred letom 1890 so v Ljubljani gradili kanale iz 
lomljenega kamenja ali pa iz opeke štirioglatega 
prereza z ravnim dnom. Edina izjema je kanal 
na Resljevi cesti, ki je bil zgrajen v letih 1882-83- 
Ta kanal ima že okroglo dno iz betona, stene so 
običajno iz lomljenega kamenja, pokrit pa je s 
kamnitimi ploščami. Njegova bistvena prednost 
je, da je prehoden (svetla višina 100 cm).86 
Mestna občina je storila naslednji korak k na- 
predku, ko je leta 189087 na levem in desnem 
bregu Ljubljanice začela graditi cestne kanale iz 
betona, ki so bili jajčaste oblike, kar je povečalo 
njihovo prehodnost. Te kanale, ki so jih zgradili 
po letu 1890, so izvedli po splošnem kanalizacij- 
skem načrtu88, ki ga je izdelal ing. Hraskv, profe- 
sor v Pragi. Ker občina ni razpolagala z zadostno 
vsoto denarja, ki bi zadoščala za splošno kanali- 
zacijo mesta, je morala do nadaljnjega kanaliza- 
cijo dopolnjevati tudi s starimi kanali, zgrajeni- 
mi že pred letom 1890. Slednjih pa zaradi pre- 
84 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 258. Župana Ivana Hribarja po- 
ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 
28. 9. 1903- 
85 Janez Kos, Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih ko- 
munalinih dejavnosti v Ljubljani 1850-1941, Kronika, 
št. 29, 1981, Ljubljana, str. 159. 
86 Fran Govekar, Miljutin Zamik, Ljubljana po potresu 
1895-1910, občinski svet, Ljubljana 1910, str. 146,147 
87 ZAL: CODEX III/knjiga 44, fol. 185. Zapisniki mestne- 
ga sveta za leto 1894, seja z dne I3. 10. 1894. 
88 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 23 7. Župana Ivana Hribarja po- 
ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 
28. 9. 1903. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 47 
majhnega prereza in preplitve lege vendarle ni 
bilo mogoče uporabiti pri splošnem kanalizacij- 
skem načrtu iz leta 1898. 
Vzporedno z razmahom gradbene dejavnosti 
v popotresni dobi, ki je povzročila nastanek no- 
vih ulic in hiš, se je okrepila tudi izgradnja kana- 
lov. V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja je ob 
vsaki gradnji novega kanala postalo bolj očitno, 
kako potrebna je splošna kanalizacija mesta.89 
Splošni kanalizacijski načrt je izdelal profesor 
praške tehniške visoke šole Jan Hrasky. V svo- 
jem načrtu je za Ljubljano predvidel odvod vseh 
padavin, odpadnih in podtalnih vod ter fekalij 
po enem, in to izplakovalnem sistemu, kar je bi- 
lo po napeljavi vodovoda in vpeljavi angleških 
stranišč, ki jih je bilo mogoče izplakovati z vodo, 
gotovo najprimerneje. Vse odplake je bilo po 
njegovem mnenju najbolje spuščati v Ljubljani- 
co pod mestom, kajti menil je, da bi uporaba či- 
stilnih naprav onesnaževala zrak, kar se mu je 
zdelo nevarneje "od relativno majhnega in hi- 
tro odpravljujočega onesnaževanja reke. ">° Gra- 
daščica se mu je zdela najprimernejša za izpla- 
kovanje kanalizacijskega sistema. 
V te ideje je podvomil le vitez Bleiweis Trste- 
niški, vendar so bile njegove bojazni strokovno 
neutemeljene in zato niso vzdržale.91 Drugi svet- 
niki so se s Hraskyjevim načrtom strinjali in za- 
čelo se je podrobnejše načrtovanje kanalizacij- 
skega sistema Ljubljane. 
Načrt je na levem bregu Ljubljanice predvide- 
val izgradnjo glavnih cestnih kanalov: v Trnov- 
skem predmestju od Opekarske ceste do Gra- 
daščice, od tod do Tržaške ceste, Erjavčeve ce- 
ste, Franca Jožefa ceste in končno do Dunajske 
ceste. Po desni strani Ljubljanice pa so namera- 
vali polagati glavne cestne kanale po Sv. Florja- 
na ulici, Karlovški cesti in Streliški ulici ter Me- 
sarski cesti. Tem kanalom bi priključili še kanale 
na Rimski cesti, Erjavčevi cesti, Prešernovi ulici, 
dunajski cesti, Komenskega ulici, Slomškovi uli- 
ci in Elizabetni ter Kuhnovi cesti. 
S tem bi bile kanalizirane vse pomembnejše 
ceste Ljubljane, kar bi omogočilo postopno pri- 
es 
ZAL: CODEX III/ knjiga 51,fol.94. Zapisniki mestnega 
90 sveta za leto 1898, seja z dne 5. 7. 1898. 
ZAL: lieg I/ 1233, fol. 411. Tehnično poročilo o splo- 
91 ¿nem kanalizacijskem projektu za mesto Ljubljano. 
ZAL: Reg I/ 1233, fol 427. Zapisnik o seji kanalizacij- 
skega odseka z dne 18. 8. 1896. 
ključevanje manjših cestnih in hišnih kanalov. 
Vse njihove odpadne vode pa bi se zbirale v 
dveh glavnih zbiralnih kanalih ob levem in de- 
snem bregu Ljubljanice, nato pa se izlivale v re- 
ko pod mestom. Načrta o zbiralnikih niso reali- 
zirali, vendar je bil na njegovi podlagi zasnovan 
načrt iz leta 1912, po katerem so začeli graditi 
zbiralnike še pred začetkom prve svetovne voj- 
92 ne. 
Pomen zbiralnih kanalov je bil za izboljšanje 
javne higiene precejšen, nikakor pa ne popoln, 
"kajti na ta način ostane struga Ljubljanice 
snažna in prosta vseh kanalskih snovi, medtem 
koje videti sedaj pri nizki vodi Ljubljanice vse 
polno izlivov raznih kanalov, kar ni lepo, vrhu 
tega paje smrad, izpuhtevajoč iz ustja teh kana- 
lov, za stanovalce ob nabrežjih včasih zelo nad- 
ležen. Ob velikih nalivih bi seveda zbiralni ka- 
nali ob nabrežjih ne mogli požirati ogromnih 
množin voda, zato so projektovane v spodnjem 
delu kanalovega prereza odprtine, skozi katere 
bi se vsebina kanala odvajala na dno struge v 
Ljubljanico, tako da bi po kanalu prihajajoče 
snovi na površju vode sploh ne bi bile vidne in 
bi torej tudi ne povzročale smradu. m 
Tako kot vodovodno se je tudi kanalizacijsko 
omrežje sprva širilo po mestnem jedru, po po- 
tresu 1895 pa je začelo segati tudi v periferne 
predele. Janez Kos94 navaja, da je bilo v Ljubljani 
do leta 1890 "9033 m kanalov, po tem letu pa do 
1909 so jih zgradili še 20.756 m. " Meni tudi: 
"Glede na število prebivalstva moremo reči, da 
je bil na področju kanalizacije storjen najpo- 
membnejši korak v popotresni dobi do leta 
1910, koje na prebivalca prišlo štirikrat več ka- 
nala kot četrt stoletja kasneje. " 
Iz povedanega torej sledi, da se je razvoj mo- 
dernega kanalizacijskega omrežja začel nekako 
v drugem desetletju 19. stoletja, ko beležimo 
skromne začetke gradnje podzemnih kanalov. 
Tehnološki napredek pri tem pa zasledimo šele 
v osemdesetih in devetdesetih letih istega stolet- 
ja, ko so vpeljali gradnjo jajčastih kanalov z bolj- 
92 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- 
ljani (1895-1910), ZAL: Gradivo in razprave,Ljubljana 
1993, str. 88. 
93 Fran Govekar, Zamik Miljulin, Ljubljana po potresu 
1895-1910, občinski svet, Ljubljana, 1910 
94 Janez Kos: Oris poglavitnih točk razvoja nekaterih ko- 
munalnih dejavnosti v Ljubljani 1850-1941, Kronika, 
št. 29, 1981, Ljubljana, str. 160 (dalje: Janez Kos: 
Oris...). 
VSE ZA ZGODOVINO 
48 ZGODOVINA ZA VSE 
šo prehodnostjo. Mestni občini so delala pregla- 
vice predvsem finančna sredstva, ki niso dopuš- 
čala splošne kanalizacije mesta, temveč je bilo 
potrebno stvar reševati z dopolnjevanjem kana- 
lizacijske mreže s starejšimi, še uporabnimi ka- 
nali. Do leta 1910 je bila mestna občina na tem 
področju zelo dejavna, kasneje pa ni več dohite- 
vala rasti mesta in "je bila zlasti v letih 1910- 
1935 storjena velika zamuda.,f>5 
Hišni priključki 
Mnenje župana Ivana Hribarja96 je bilo, da je 
"dobra kanalizacija glavni predpogoj za ureje- 
ne zdravstvene razmere. "Na tem področju je bil 
zato zelo dejaven: odrejal je čiščenje kanalov, 
popravila starih in gradnjo nekaterih novih ka- 
nalov. Obenem pa je moral zagotavljati sredstva 
za vsa ta dela, ki so bila prav v tem času v strmem 
vzponu, kajti že stavbni red z dne 25.5.1896 je v 
členu 60 določal, da je treba pri novih stavbah in 
tistih, "ki so toliko, kakor nove stavbe, tam kjer še 
ni kanalov za odvajanje nesnage, napraviti ta- 
ke kanale. ^7 
Zavedal se je tudi prednosti, ki jih kanalizacija 
prinaša meščanom, kajti razbremenila bi jih 
gradnje dragih betoniranih greznic in obenem 
tudi dragega pnevmatičnega izpraznjevanja, če- 
sar se je hotel Ivan Hribar počasi znebiti, saj 
oboje ni zadoščalo higijenskim zahtevam časa. 
Moderno podzemno odvajanje odplak in fekalij 
je preprečevalo, da bi se okužila podtalnica in 
širil smrad, ki je vel iz mnogih odprtih greznic. 
Po vzoru nekaterih nemških, avstrijskih, češ- 
kih in italijanskih mest je v letu 1905 nameraval 
uvesti "kanalsko pristojbino"98. Ta prispevek bi 
bili obvezani plačevati enkrat letno vsi posestni- 
ki, katerih hiše so bile priklopljene na kanaliza- 
cijsko omrežje, izvzel pa je posestnike hiš, ki so 
imele izpeljane odplake direktno v Ljubljanico. 
Kanalska pristojbina bi pomenila reden vir pri- 
hodkov mestni občini, ki bi lahko sredstva takoj 
vlagala v gradnjo novih kanalov in v razširjanje 
95 Janez Kos, Oris..., str. 160. 
96 ZAL: Reg I/ 2042, fol. 23 7. Župana Ivana Hribarja po- 
ročilo o zadevi uvedbe kanalske pristojbine v Ljubljani, 
28. 9 1903. 
97 Deželni zakonik Stevika 28, Stavbni red za mesto Ljub- 
ljano, §60. 
98 ZAL: Reg I/2042, fol. 261. "§2 Ta pristojbina iznaša 6 
stotink kronske veljave od vsacega štirijaškega metra 
(m2) zazidane površine, stanovališč, delalnic, pralnic, 
kuhinj in hlevov. " 
Načrt javnega stranišča 
kanalizacijskega omrežja. Vendaj je moral de- 
želni odbor za to najprej izdati zakon o kanalski 
pristojbini, kar je stvar zavleklo. Kanalske pri- 
stojbine pred prvo svetovno vojno še niso začeli 
pobirati, saj jo je deželni odbor prestavil na čas, 
ko bi bila zgrajena zbiralna kanala ob Ljubljani- 
ci." Denarnih sredstev je primanjkovalo, zato je 
bilo potrebno graditi kanale bolj sistematično, 
pri čemer je imel spet prioriteto bolj frekventira- 
ni center. 
Že prej sem omenila, da so bili v obdobju Hri- 
barjevega županovanja gradbeni predpisi poo- 
streni. Zaostritev se je odražala tudi pri gradnji 
kanalov, kajti hišne priključke so gradili pod 
nadzorstvom magistrata. Po oddani prošnji za 
priključitev na cestni kanal je bil izveden komi- 
sijski ogled na kraju samem. Ogled je odredil 
magistrat, na njegovi podlagi pa je bil nato izde- 
lan načrt. 
99 ZAL: Reg I / 2042, fol. 305. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 49 
Še vedno pa tu govorim le o začetkih kanalizi- 
ranja Ljubljane, kajti v starem centru so še vedno 
obstajale odprte greznice in odprti kanali, ki so 
odplake prosto odvajali v Ljubljanico, zato je po 
mestu še vedno vel smrad in stvari so se le poča- 
si premikale na bolje. 
Ovadba proti posestniku hiše Gradaška ulica 
4, Franu Novaku, nam pokaže primer, ki tudi si- 
cer ni bil redek. Novak je s svojega dvorišča 
spuščal zeljnico po odprtih kanalih v Gradašči- 
co, "karpovzroča smrad in okužuje okolico. '^00 
Podobne probleme, le da z vsebinami greznic, 
je poznala tudi Karlovška cesta.101 Še večkrat pa 
je meščanom delala preglavice meteorna voda, 
ki je plitvi in pogosto z blatom ter smetmi zama- 
šeni cestni kanali niso zmogli odvajati, tako da je 
poplavljala razne pločnike, pritličja in kleti hiš. 
To so bile vsakodnevne težave Ljubljančanov. 
Prav gotovo so bili meščani nanje navajeni, 
kar pa ne pomeni, da so jih bili pripravljeni pre- 
našati v nedogled. Magistrat je dobival mnogo 
pritožb nad stanjem kanalizacije in prav tako ve- 
liko prošenj za priključitev nanjo. Seveda je ma- 
gistrat vse pritožbe preveril s komisijskimi ogle- 
di, ki so mu prikazali pravo sliko, na podlagi ka- 
tere je nato ukrepal stavbni odsek, seveda po žu- 
panovem naročilu. 
Ob deževnem vremenu je bila slika na več de- 
lih mesta taka kot na Ravnikarjevi ulici: " Takrat 
nastane celi jezer in potop, ne samo naša dvoriš- 
ča in kleti, tudi vsa pritličja so polna vode... Vrh 
tega pa še ljudi nesnažno vodo na ulico zlivajo, 
ktera se radi pomanjkanja kanalizacije, nika- 
*>ior iztekati ne more, kar je za zdravje škodlji- 
vo, ker se ta okužna smrad po celi naši ulici raz- 
širja. 'no2 Prošnje glede kanalizacije Ravnikarjeve 
ulice so se pojavljale od leta 1905 dalje in šele, 
ko so prebivalci te ulice mestni občini brezplač- 
no odstopili zemljo, je ta leta 1908 izvedla pre- 
Potrebno kanalizacijo. 
Pomen kanalizacije 
Lahko rečem, da sta obe noviteti, centralizira- 
na preskrba z vodo in kanalizacija, enako po- 
membni pri boju proti epidemijam, še posebej 
Proti tifusu in koleri, za kateri je značilno, da člo- 
vek njune viruse sprejema s pitjem okužene vo- 
de in s prehrano. Zdi pa se mi, da so meščani 
težje pričakovali napeljavo podzemnih kanalov 
za odvajanje odplak, kajti neprestana nesnaga je 
že sama dajala vtis, da ne prinaša nič dobrega. 
Na željo po spremembi pa so vplivali tudi časo- 
pisi, ki so se trudili dvigniti pomen higiene. Ver- 
jetno si je bilo tudi laže predstavljati čisto okolje, 
ki bi bilo mogoče šele, ko bi iz mesta pod zemljo 
odvedli moteče odplake in fekalije. Teže pa si je 
bilo predstavljati, da bi prav tako po podzemnih 
kanalih od drugod privedli čisto, pitno vodo. 
Seveda pa je vodovod pripravil vse pogoje za 
razvoj moderne kanalizacije s tem, ko stranišč- 
nih in drugih odplak ni bilo več treba spuščati le 
po lesenih, nepropustnih jaških v komunske uli- 
ce, temveč so se začela pojavljati angleška stra- 
nišča na vodno izplakovanje, ki so ekskremente 
razgradila v toliki meri, da jih je bilo mogoče od- 
vesti v kanale. Nastal pa je nov problem, in sicer, 
ali bo reka - v tem primeru Ljubljanica - lahko 
sprejemala tolikšne količine odplak, ki jih je v 
tem obdobju hitro rastoče mesto napovedovalo, 
in kako jih bo sprejemala. Mnenja so se križala, 
vendar pa je bilo vsem že na začetku jasno, da 
čistilne naprave, ki bi odplake kemijsko razgra- 
dile, ne pridejo v poštev, kajti za mesto so pome- 
nile preveliko finančno breme. Mestni veljaki so 
se tako oprli na še edino tedaj veljavno mnenje, 
da lahko reka v doglednem času sama razgradi 
odplake. Tako stališče je po Hraskyjevem pripo- 
ročilu zavzemal tudi stavbni odsek105, ko je ne- 
potrebnost čistilnih naprav ob iztoku kanalizaci- 
je v Ljubljanico utemeljeval z besedami: "Z vpe- 
ljavo vodovoda v Ljubljani večina hiš izpira 
stranišča z vodo, torej se odpadne vode in fekali- 
je že tako razgradijo, da se tudi iz zdravstvene- 
ga stališča ne bi moglo ugovarjati, da se ne bi 
mogle spustiti kar iz zbiralnih kanalov narav- 
nost v Ljubljanico v spodnjem delu mesta. "S tem 
je odsek hotel poudariti Hraskyjevo mnenje104, 
da je bolje spuščati odplake v Ljubljanico pod 
mestom, kot pa jih kemično čistiti, saj bi po nje- 
govem mnenju to pripeljalo do mnogo hujše za- 
strupitve zraka. V nemških publikacijah najde- 
mo potrditve, da se to ni dogajalo le pri nas, ven- 
dar smo sprejeli te ideje iz drugih evropskih dr- 
žav z rahlo zamudo. Seveda so v Angliji in Nem- 
JOo 
'01 
ZAL: Rog 1/ 1233, fol. 541. Ovadba proti Franu Nova- 
ku, Gradaška ulice 4, 21. 3. 1902. 
ZAL: Reg 1/ 1233, fol. 567. 
' ZAL: Reg I/ 1234, fol. 259 (28. 2. 1905). 
'°3 ZAL: Reg I/ 1233, fot. 523- Poročilo stavbega odseka o 
Hraskyjevem kanalizacijskem načrtu, 12. 4. 1900. 
104 ZAL: Reg I/1234, fol. 411. Technischer Bericht zu dem 
Generalprojcctc über die Canalisicrung der Landes- 
hauptstadt Laibach. 
VSE ZA ZGODOVINO 
50 ZGODOVINA ZA VSE 
čiji globlje raziskovali to vprašanje, kar je pripe- 
ljalo do spoznanja, da reka lahko odplake le se- 
dimentira in razredči, ne more pa jih kemično 
razgraditi. V zadnjem desetletju 19. stoletja pa je 
celo obveljalo prepričanje, da previsoke kon- 
centracije odplak v vodah povzročajo odmira- 
nje rek, to je tam živečih organizmov.105 
S tem sem hotela opozoriti na problem, da od- 
vajanje odplak na bolj higienski način zunaj 
mestnega teritorija ni pomenil definitivne reši- 
tve tega ekološkega problema, temveč se je iz 
mesta preselil v okolico, ter ji preprečil izkoriš- 
čanje vode na način, kot so ga bili vajeni. 
Glede na to, da v Ljubljani tudi v samem mestu 
kanalizacijsko vprašanje v tem obdobju še ni bi- 
lo dokončno rešeno, je šlo torej tudi tu še vedno 
le za kombinacijo starega načina odvajanja od- 
plak in fekalij, delno po odprtih kanalih, delno 
105 F. J. Brüggemeier/ Th. Rommelspacher, Besiegte Natur. 
Geschichte der Umwelt im 19- und 20. Jahrhundert, za- 
ložba C.H. BECK, München, 1989: "In der Auseinan- 
dersetzung zwischen Worms und Mannheim tauchten 
zwei Argumente auf, die ab den 1870er Jahren zuneh- 
mend Bedeutung gewannen: der Verweis auf die 
Verdünnung von eingeleiteten Verunreinigungen und 
das Vertrauen in die Fähigkeit der Flüsse, Schadstoffe 
abzubauen. Die Theorie der Selbstreinigung diente als 
Rechtfertigung für das Einleiten von Fäkalien und 
Schmutzwasser. Kombiniert mit dem Verdünnungsef- 
fekt der "gewaltigen Wassermassen", auf den auch die 
oben erwähnte Ministerialkommission verwies, erlaub- 
te sie nahezu schrankenlose Nutzung der Flüsse als 
Vorfluter für städtische und Industrieabwässer, die ge- 
gen Ende des 19. Jahrhunderts durchgesetzt wurde. Die 
Beobachtung daß Mußwasser in einiger Entfernung 
nach Einleitung von Schadstoffen wieder klar war und 
Leben enthielt, wurde 1864 von englischen Forschern 
beschrieben. Sie führte zu der Annahme, daß auch die 
"schmutzigsten Bäche und Flüsse" sich "durch einen 
solchen Prozeß" selbst reinigen würden. Die Theorie 
der Selbstreinigung war allerdings zunächst umstrit- 
ten. Noch zweite Untersuchungskomission des britisc- 
hen Parlaments zur Flußverunreinigung sah hierin 
nur eine Verdünnung und Sedimentierung der 
Schmutzstoffe, während ihr chemischer Abbau derart 
langsam verlaufe, daß kein Fluß in Großbritannien 
lang genug sei, um eine Vernichtung durch Oxydation 
zu erreichen. Ähnlich argumentieren in Deutschland 
die Gutachter von Kommunen, die sich gegen Verunrei- 
nigung wehrten. Zunächst wurden nur chemische Ab- 
bauprozesse gesehen, die durch Licht, Sauerstoff, Was- 
serbewegung und mehanische Einflüsse des Bodens 
erklärbar waren... In den 1890er Jahren setzte sich die 
Erkenntnis durch, daß die Lebewelt der Gewässer eine 
Selbstreinigung bewirkt. Werden die Schadstoffe jedoch 
in zu hoher Konzentration eingeleitet, so sind die Orga- 
nismen überfordert und sterben ab - und mit ihnen 
auch die Flüsse, die ohnehin ständig mit Stoffen belastet 
wurden (und werden), die sie nicht abbauen sondern 
lediglich hinausschwemmen können- bis ins Meer. " 
po starih, neprehodnih, podzemnih kanalih, 
delno po na pol odprtih greznicah in nazadnje 
tudi že po modernejših, novih, dobro prehod- 
nih, jajčastih kanalih. Obdobje 1880-19• je to- 
rej obdobje začetkov modernizacije na tem po- 
dročju, ki je sicer pomenilo za mesto ogromen 
napredek, vendar je bilo prekratko, da bi do- 
končno uredilo prejšnje zanemarjeno stanje. 
Stranišča in kopalnice 
Z ureditvijo vodovoda in kanalizacije je nepo- 
sredno povezana tudi ureditev sanitarnih na- 
prav po hišah. V prvi vrsti stranišč na vodno iz- 
plakovanje in proti koncu obravnavanega ob- 
dobja tudi kopalnic. Tako eno kot drugo se je 
uveljavljalo le počasi, kajti prvi pogoj za njuno 
izgradnjo sta urejena kanalizacija in vpeljan vo- 
dovod, poleg tega pa stroški izgradnje niso bili 
majhni. 
Stanje torej tudi na tem področju v predpotre- 
snem obdobju ni bilo rožnato. Zanemarjena le- 
sena stranišča, t.j. stranišča "na štrbunk", ki pra- 
viloma niso tesnila in so zato oddajala neprijet- 
ne vonjave, so se nahajala ali v samih hišah ali na 
dvoriščih. V primeru, da so se nahajala v hiši, so 
iz njih vodile lesene cevi, za katere tudi ne more- 
mo trditi, da so bile nepropustne. Mnogokrat so 
vsebine zamakale zidovje hiš, kar je povzročalo 
smrad in druge higienske težave.106 Manjkalo pa 
tudi ni primerov, da so straniščne-vsebine pada- 
le v komunske ulice s prostim padcem. Ko so 
vsebine vseeno prispele do vznožja hiše, so se 
iztekale ali v komunske uličice ali v greznice, za 
katere sem že prej omenila, da niso bile vodote- 
sne, mnogokrat tudi niso bile pokrite ali pa so 
bile pokrite le delno. Torej se je greznična ne- 
snaga tudi od tu največkrat prosto širila globlje v 
zemljo, v določenih primerih pa tudi nad njo. 
Prav tako je obstajal še sistem odvajanja s sodčki 
za fekalije.107 O vsem tem lahko beremo: "Iz- 
praznjevanjegreznic in sodčkov seje vršilo veci- 
106 ZAL: Reg I/ 1265, Komisijski ogled Virantove hiše na 
Šentjakobskem trgu 2 je pokazal: "Straniščne cevi so tu- 
kaj skozi in skozi lesene ter izpeljane le do drugega 
nadstropja, vsled česar izpuhtevajo plini od fekalij di- 
rektno na hodnik... Straniščne cevi so lesene, ter večji 
del že strohnele, vsled cesarje tik ležeče zidovje od feka- 
lij impregnirano, ter se vsled tega razširja neznosen 
smrad v stanovanju, ki se nahaja tik stranišča. Tudi 
ventilacije v straniščih so zelo pomanjkljive. " Ta kon- 
kretna situacija izvira izleta 1901, policijski registri pa 
nam dokazujejo, da ni ne prva ne zadnja ne edina. 
107 Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia Immanità- 
tis, Ljubljana, 1995, str.42: "Fekalije so odvažali v lese- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 51 
noma zanikrno in površno ter je napolnjevalo 
Ljubljano vsako noč z neznosnim smradom. 'n08 
Odvažanje grezničnih vsebin je namreč poteka- 
lo ponoči, kajti s tem so hoteli preprečiti širjenje 
smradu podnevi, kakšnih drugih koristi pa si od 
tega ukrepa ni bilo nadejati, kajti še naprej so 
odvažali v neprimernih sodih in vozovih ter več- 
krat v še bolj neprimernem, t.j. popoldanskem 
oziroma dopoldanskem času.109 
Med policijskimi ovadbami najdemo tudi pri- 
mer Štefana Kozjeka, hišnika na Tržaški cesti 25, 
ki je čistil gnojno jamo in stranišče tako, da je 
gnojnico izlival pred sosednje stanovanje, za kar 
je bil kaznovan z dvema kronama globe.110 
Vsi zgoraj omenjeni problemi so pripeljali 
mestne veljake do ugotovitve, "da se mora ljudi 
navaditi na snago. '•• Torej jih je izkušnja nau- 
čila, da je za izboljšanje higiene v mestu potre- 
ben daljši proces, ki vključuje tako restriktivne 
metode (globe in zaporne kazni) kot tudi osveš- 
čanje ljudi prek obstoječih medijev. 
Gledano z drugega zornega kota pa je stvar 
bolj optimistična, kajti leta 1910 je imelo 1442 
hiš stranišče v hiši, 405 hiš pa pri hiši oziroma na 
vrtu. S straniščem je bilo opremljenih 2431 
(31,3%) stanovanj, stanovalci drugih stanovanj 
Pa so uporabljali stranišča na hodniku ali na vr- 
tu.112 Seveda pa ostaja odprto vprašanje, v kolik- 
šni meri so bila ta stranišča "ekološko neoporeč- 
na", to je, ali so bila to stranišča na vodno izpla- 
kovanje. 
Potres je namreč pomembna ločnica tudi, kar 
Zadeva intenzivnejše akcije za izgradnjo moder- 
nih angleških stranišč na vodno izplakovanje, 
čeprav so tudi že pred potresom zgradili nekaj 
takih stranišč. V popotresnem obdobju so na- 
mreč za gradnjo in ureditev stranišč in greznic 
Porabili kar 2% sredstev, ki so jih porabili za ob- 
nih in odprtih sodčkih kmetje iz bližnjo okolice, največ 
Iz Vodmata in Most. Odvažanje je bilo nesistematično 
in •divje'." 
Fran Govckar, Miljutin Zarnik, Ljubljana po potresu 
j    1895-1910, občinski svet, Ljubljana, 1910, str. 131. 
9 ZAL: Reg I/1316, fol. 285, 334. Policijske ovadbe iz leta 
1906. 
0 ZAL: Rog ¡/ 1316, fol 494. Policijska ovadba z dne 20. 
7 1907: " Štefan Kozjek, hišnik na Tržaški cesti 25, je 
19. t.m. ob 12 opoldne snažil gnojno jamo (stranišče) 
•  ter ir'<w*'gnojnico pred stanovanje Troslovo. " 
* ZAL: Reg I/1266, fol. 371. 
Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia humanita- 
• Ljubljana, 1995, str. 25- 
novo in novogradnje v letih 1895 - 19•.113 Mest- 
na uprava je ustanovila tudi posebno komisijo, 
ki je imela vlogo nekakšnega inšpektorja. Ta naj 
bi preverjala, ali so v vseh po potresu obnovlje- 
nih, prezidanih ali zgrajenih hišah uredili mo- 
derna, to je angleška stranišča na izplakovanje, 
ki so jih povezali s cevmi, s kanali ali z dobro 
urejenimi greznicami.114 Judita Šega omenja tu- 
di predpise stavbnega reda, ki so bili povezani z 
izgradnjo stranišč: "Za stranišča je bilo predpisa- 
no, da morajo biti sezidana v poslopjih, svetla, 
zračna in najmanj 90 cm široka in 120 cm dol- 
ga. Njihovo število v stavbah je bilo odvisno od 
števila stanovalcev. Cevi so morale imeti prime- 
ren padec in niso smele biti lesene. Prav tako 
stranišča niso smela biti v neposredni zvezi s 
stanovanjskimi prostori; po možnosti naj bi bila 
čim dlje od shramb. Če to ni bilo mogoče, je mo- 
rala biti stena med njima debela vsaj 30 cm. 'n15 
Koristen bi bil seveda tudi predpis o izgradnji 
stranišč s sifonom, kajti le-ta bi ščitila okolico 
oziroma stanovanje pred tam razvijajočim se 
smradom. 
Kljub vsemu pa ni šlo brez zapletov, kajti vse 
hiše še niso bile priklopljene na kanalizacijsko 
omrežje, torej so morali lastniki primernih an- 
gleških stranišč svoje hitro se polneče greznice 
neprestano prazniti, to paje pomenilo ogromne 
stroške. Ivan Graiser se je leta 1900 pritoževal 
zaradi tega problema, saj je moral svojo grezni- 
co pnevmatično prazniti vsake tri tedne, med- 
tem ko so jih drugi lastniki, priključeni na cestne 
kanale, dajali prazniti le dvakrat letno.116 
Še večja redkost kot angleška stranišča so bile 
kopalnice. Te so bile v Ljubljani še pred prvo 
svetovno vojno redek pojav. Jasno je, da so bile 
sprva le privilegij bogatin, kajti le-ti so si lahko 
privoščili tako visoke stroške, poleg tega pa je 
113 Janez Kos, Oris... 
114 Ibidem. 
115 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- 
ljani (1895-1910), Gradivo in razprave 12, Zgodovin- 
ski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 1993, str.89- 
116 ZAL: Reg/ 1034, fol. 322. 
117 Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Studia humanita- 
tis, Ljubljana, 1995, str. 26. 
118 Andrej Studen, Stanovanjske razmere nemških in slo- 
venskih višjih slojev meščanstva v Ljubljani na začetku 
20. stoletja, na primeru Kapucinskega predmestja), 
Kulturelle Wechselseitigkeit in Mitteleuropa, Deutsche 
und slowenische Kultur im slowenischen Raum vom 
Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Welt- 
krieg Feliks J. Bister, Peter Vodopivec, Oddelek za zgo- 
dovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljub- 
ljana, 1990, str. 251. 
VSE ZA ZGODOVINO 
52 ZGODOVINA ZA VSE 
morala potreba po kopalnici in spremljajoč na- 
čin vzdrževanja osebne higiene šele vstopiti v 
zavest ljudi. Dokler pa se to ni zgodilo, je kopal- 
nica pomenila le prestiž. V letu 1910 je bilo v 
Ljubljani in njenih predmestjih namreč le 6,1% 
stanovanj opremljenih s kopalnico.117 V to nas 
prepriča tudi podatek, da je začelo imenitno 
ljubljansko naselje vil v Kapucinskem predmest- 
ju nastajati šele po potresu leta 1895. Vile so pri- 
padale imovitejšim Ljubljančanom in so bile 
praviloma opremljene tako s stranišči kot s ko- 
palnicami. V drugih delih mesta pa takega raz- 
košja ni bilo moč zaslediti.118 
Naš zaostanek za Nemčijo, ki je v Hamburgu 
prvo stranišče na kontinentu dobila že leta 1840, 
je torej bil precejšen, vendar je tudi tam uvajanje 
modernih sanitarij trajalo desetletja dolgo in še- 
le okoli leta 1900 je nemška gradbena policija 
uvedla izplakovalna stranišča kot obvezna.119 
Temu so povsod botrovali visoki stroški izgrad- 
nje in mentaliteta ljudi, ki je morala te novosti 
sprejeti in opustiti tradicijo. Tudi v Ljubljani je 
začetek 20. stoletja hkrati pomenil začetek iz- 
boljševanja kanalizacije, ki se je iz leta v leto širi- 
la, in širitev keramičnih straniščnih cevi ter an- 
gleških stranišč na izplakovanje z vodo. Napre- 
dek je bil sprva viden v centru mesta, ki so mu 
mestni očetje dajali prednost, šele nato sledijo 
izboljšave v predmestjih.120 
Javna stranišča 
Kronični problem Ljubljane je bil tudi oprav- 
ljanje velike in male potrebe po raznih ulicah in 
temnih kotičkih, do česar je prihajalo bodisi iz 
nuje ob odsotnosti javnega stranišča bodisi zara- 
di zabave po napornih urah ponočevanja.121 Te- 
mu so mestni oblastniki hoteli priti do dna s po- 
stavljanjem javnih stranišč. V Ljubljani so jih po- 
stavili na pokopališče pri svetem Krištofu, pred 
cerkev sv. Petra, na Pogačarjevem trgu, pri mest- 
ni klavnici, pri Šentjakobskem mostu, v Trnov- 
skem pristanu,122 Lattermanovem in Šolskem 
drevoredu, za Frančiškansko cerkvijo123 ter od 
1913 še pri Karlovškem mostu.124 
Poleg tega, da javna stranišča niso bila prepo- 
gosta, tudi urejena niso bila preveč dobro. Mno- 
ga so bila zarjavela in so oddajala nemogoč 
smrad, tako da je mestni svet že aprila 1891 uka- 
zal odstraniti najbolj zanemarjena stranišča.125 
Sicer so bila vsa ljubljanska javna stranišča raz- 
vrščena v razrede in glede na to so za uporabo 
pobirali različne vstopnine. Pristojbina za upo- 
rabo javnih stranišč prvega razreda je znašala 5 
krajcarjev, drugega razreda pa 3 krajcarje.126 Za 
pobiranje teh pristojbin so imeli zaposlene žen- 
ske, ki so pogosto zagrenile življenje tistim, ki 
pri sebi v kritičnem trenutku niso imeli drobiža. 
Tako je mestna občina odredila, da naj vsi delav- 
ci, zaposleni v Lattermanovem drevoredu (vrt- 
narji in pazniki) uporabljajo stranišča brezplač- 
no, kajti drugače jih je iz stiske reševalo le še za- 
vetje bližnjih smrek.127 Tudi okoliški prodajalci 
na Pogačarjevem trgu niso uporabljali tamkajš- 
njega zanemarjenega stranišča in pisoarja, tem- 
več so malo potrebo raje opravljali v njegovi 
bližnji okolici, kar je magistrat pripeljalo do od- 
ločitve o poostrenem nadzoru na Pogačarjevem 
trgu.128 
Nadaljna popravila mestnih javnih stranišč so 
sledila v letu I906.129 Opravljanje male potrebe 
na prostem se je navkljub vsemu nadaljevalo. Si- 
cer pa na ta pojav naletimo še danes. 
Zusam menfassung 
Wir tranken Wasser, voll schädlichen 
Ungeziefers 
Zur Kulturgeschichte der Laibacher 
Wasserversorgung und Kanalisation vor dem 
Ersten Weltkrieg 
Das 19. Jahrhundert ist in Europa jene Epoche, 
in der man auf wissenschaftlicher Grundlage 
feststellte, daß für die Verhinderung von Epide- 
119 Gottfried Hösel, Unser Abfall aller Zeiten, Eine Kultur- 
geschichte der Städtereinigung, Jehle Verlag, München, 
1990, str. 143-147. 
120 Fran Govekar, Miljutin Zarnik, Ljubljana po potresu 
1895-1910, Občinski svet, Ljubljana, 1910, str. 94. 
121 ZAL: Reg I/ 1265, 1266, 1316, 1317. Policijske zadeve, 
vet ovadb proti storilcem. 
122 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- 
ljani 1895-1910, ZAL: Gradivo in razprave, Ljubljana, 
1993, str.88. 
123 ZAL: CODEX III/ knjiga 40. Zapisniki mestnega sveta 
za leto 1889. 
124 ZAL: Reg I/1031, fol. 153 
125 ZAL: Reg I/1024, fol. 209. 
126 Slovenski narod, št. 118, 23. 5. 1896, str. 5 
127 ZAL: Reg I/ 1227, fol. 26. 
128 ZAL: Reg I/ 1266Jol.281. 
129 Judita Šega, Zdravstvene in higienske razmere v Ljub- 
ljani 1895-1910, ZAL: Gradivo in razprave, Ljubljana, 
1993, str. 88. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 53 
mien eine Verbesserung der Hygieneverhält- 
nisse unbedingt notwendig ist. Wegen der gro- 
ßen Bevölkerungsdichte waren alle mit der 
öffentlichen Hygiene verbundenen Probleme 
in den Städten am ausgeprägtesten. Überall 
begannen die Stadtbehörden die Notwendig- 
keit einer verbesserten Trinkwasserversorgung 
und der Beseitigung der Abwässer und Abfälle 
zu betonen. So wurden Wasserleitung und 
Kanalisation die erste Bedingung zur Verbesse- 
rung der städtischen Hygiene und zum Schutz 
vor drohenden Epidemien. 
In Laibach wurde gegen Ende des 19. 
Jahrhunderts die Situation bei der Trinkwasser- 
versorgung besorgniserregend. Darauf mach- 
ten schon die Stadträte selbst aufmerksam, 
wobei sie sich zunächst auf Untersuchungen 
ausländischer, vor allem englischer und 
deutscher Wissenschafter beriefen. In den acht- 
ziger Jahren wurden sie auch von der neuge- 
gründeten Landwirtschaftlich-chemischen Prüf- 
anstalt unterstützt. Diese führte moderne 
bakteriologische Wasseruntersuchungen durch 
und verbesserte so die vorher übliche Bestim- 
mung der Trinkbarkeit des Wassers nach rein 
äußeren Faktoren, d.h. Farbe und Geschmack. 
Bis zur Verlegung von Wasserleitungen gab es 
in Laibach zwei Arten von Trinkwasserquellen, 
nämlich 12 öffentliche und 305 private Brunnen 
sowie seltene Quellen. Wegen der allgemein 
schlechten Hygienesituation der Stadt waren 
diese Wasserquellen allerdings zu einem gro- 
ßen Teil nicht einwandfrei, wie eine Brunnen- 
besichtigungskommission Ende der siebzieger 
Jahre feststellen mußte. Aufgrund dieser Er- 
kenntnis wie auch aufgrund späterer Unter- 
suchungen der Landwirtschaftlich-chemischen 
Prüfanstalt begann die Stadt die beanstandeten 
Brunnen zu schließen. Außerdem zeigte die 
Erfahrung anderer Städte, daß dort, wo die 
Bewohner durch (größtenteils nicht einwand- 
freie) Brunnen mit Trinkwasser versorgt wer- 
den, eine größere Gefahr im Fall von Epide- 
mien droht. So blieb den Stadtvätern nichts 
anderes übrig, als über eine bessere, zentrali- 
sierte Trinkwasserversorgung der Stadt nach- 
zudenken. Dabei sollte das Trinkwasser in 
Gebieten geschöpft werden, wo der Boden und 
v°r allem das Grundwasser noch nicht 
verunreinigt waren, und durch unterirdische 
Rohre der Stadt zugeführt werden. Eine solche 
^ersorgung der Stadtbevölkerung mit bakterio- 
logisch einwandfreiem Wasser war für eine 
Verbesserung der allgemeinen Gesundheits- 
situation in der Stadt unerläßlich, wessen sich 
aber zunächst nur wenige in führenden Positi- 
onen Tätige bewußt waren. Auf der Gegenseite 
stand die Bevölkerung, die der unterirdischen 
Wasserleitung nicht vertraute und zunächst 
noch die traditionelle Art der "Trinkwasser- 
versorgung befürwortete. Noch im Jahr 1884 
waren 47 % der Bevölkerung entschieden 
gegen die Wasserleitung und nur ein Fünftel 
entschloß sich zum Anschluß an das Wasser- 
leitungsnetz. Die Bürger fürchteten, daß das 
von weitem kommende Wasser nicht gut bzw. 
nicht in ausreichender Menge vorhanden ist. 
Hinzu kam die Angst vor den Kosten der 
Wasserleitungsverlegung in die Häuser. 
So mußte die Idee einer Wasserleitung auch 
die Bestrebungen zum Ausbau zweier neuer 
öffentlicher Brunnen (auf dem Marijin trg und 
dem Križevniški trg) überwinden und bewei- 
sen, daß nur eine Wasserleitung die Probleme 
bei der Trinkwasserversorgung zu lösen ver- 
mag. Auch der Stadtrat und spätere Bürger- 
meister Ivan Hribar unterstütze entschlossen 
den Ausbau der Wasserleitung. Dabei berief er 
sich vor allem auf die Erfahrungen anderer 
europäischer Städte, wo die Wasserleitung 
entschieden zur Verbesserung der öffentlichen 
Hygiene und Gesundheit beigetragen hatte. In 
den achtziger Jahren setzte sich die Idee des 
Wasserleitungsbaus schließlich durch. Ihre 
Verwirklichung verzögerte sich aber, da sie mit 
anspruchsvollen Vorbereitungen (Festlegung 
des geeignetsten Schöpfplatzes und der benö- 
tigten Wassermengen) sowie riesigen Aus- 
führungskosten verbunden war. Die Wasser- 
leitung, die Grundwasser aus dem Laibacher 
Feld entnahm, wurde am 29-6.1890 eröffnet. 
Danach begann der Anschluß einzelner Häuser 
an die Hauptwasserleitungen. 
Es wäre aber falsch zu glauben, daß dadurch 
der Ausbau von öffentlichen und privaten 
Brunnen endete. Die Stadtgemeinde besch- 
ränkte zwar ihren Bau, aber die Bewohner der 
noch nicht an die Wasserleitung ange- 
schlossenen Häuser waren noch auf die 
Brunnen angewiesen. Also verbesserte sich die 
Situation nur für jene, die in kurzer Zeit mit 
einer Wasserleitung und dadurch mit Wasser im 
eigenen Haus versorgt wurden. 
Das Wasserleitungsnetz verbreitete sich nur 
langsam aus dem Stadtzentrum in die peri- 
VSE ZA ZGODOVINO 
54 ZGODOVINA ZA VSE 
pheren Gebiete. Der Ausbau fand überwiegend 
in der bautätig intensiven Zeit nach dem großen 
Erdbeben statt, erreichte aber hauptsächlich nur 
die dicht besiedelte Stadtgebiete, wo sich der 
Ausbau rentierte. Bis zum Jahr 1910 waren 
bereits rund 80 % der Häuser an die Wasser- 
leitung angeschlossen. Das war eine gute Aus- 
gangslage für die Verbesserung der städtischen 
sanitären und gesundheitlichen Verhältnisse. 
Auch der Standpunkt der Städter zur neuen 
Errungenschaft Wasserleitung veränderte sich. 
Die anfängliche Gegnerschaft, geboren aus der 
Angst vor allem Neuen, verschwand allmählich, 
wurde aber zunächst durch den Widerstand 
gegen die Wassergebühr ersetzt. Da die Be- 
wohner das Wasser bis dahin kostenlos aus der 
Natur bekommen hatten, sahen sie nicht ein, 
warum sie nun eine Gebühr für den Wasser- 
verbrauch bezahlen sollten. Nachdem sie aber 
die Vorteile der Wasserleitung auf eigener Haut 
verspürt hatten, verstummte ihr Widerstand 
nach recht kurzer Zeit. 
Noch größer waren die Probleme bei der 
Beseitigung der Abwässer und Abfälle der Stadt. 
Das bestehende Kanalisationssystem aus "Com- 
munegäßchen", schlecht gebauten unterirdi- 
schen Kanälen und undichten, nur teilweise 
bedeckten Senkgruben ergänzte das noch 
mangelhafte System des Fäkalienabtransports 
in besonderen Fäkalienfässern. Die Moderni- 
sierung dieses Gestank und Hygieneprobleme 
verursachenden Systems wurde in den letzen 
zwei Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts in An- 
griff genommen, wobei auch hier die schlechte 
Gesundheitsituation in der Stadt die Haupt- 
ursache war. Der Gestank und das Durchsickern 
der Fäkalien aus den schlechten Senkgruben 
und lecken Kanälen in das Wasser der 
öffentlichen und privaten Brunnen musste 
begrenzt werden. Im Jahr 1896 wurde ein 
allgemeiner Kanalisationsplan entworfen, der 
den Ausbau von moderneren, besser durch- 
lässigen, unterirdischen, eiförmigen Kanälen 
zur Ableitung der Fäkalien und Abwässer 
vorsah, die erst unter der Stadt in den Fluß 
Ljubljanica münden sollten. Auch der Zustand 
der Senkgruben mußte geregelt werden, 
weshalb die Stadtgemeinde den Ausbau von 
wasserdichten Zementsenkgruben vorschlug, 
die das Grundwasser nicht verunreinigen 
würden. Die Situation verbesserte sich aber nur 
sehr langsam, da der Bau solcher Senkgruben 
enorme Unkosten für die Hausbesitzer verur- 
sachte und man nicht mit ihrem "ökologischen 
Bewußtsein" rechnen konnte. Der Bau von 
Kanalisationskanälen nahm während der 
verstärkten Bautätigkeit nach dem Erdbeben 
seinen Aufschwung und war bis zum Jahr 1910 
am intensivsten, als er wieder zu stagnieren 
begann. Natürlich wurde zunächst das verkehrs- 
mäßig wichtigere und dichter bevölkerte 
Stadtzentrum kanalisiert und danach erst die 
Vorstädte. Durch das unterirdische Kanali- 
sationssystem wollte die Stadt vor allem die 
ungeeigneten Senkgruben ersetzen. Deren Bau 
sollte nun nicht mehr nötig sein, wodurch eine 
Reihe von hygienischen Problemen gelöst 
worden wäre. Doch die Veränderungen gingen 
nur langsam voran und so vergällten offene, 
wasserdurchlässige Senkgruben sogar im Stadt- 
zentrum noch einige Zeit das Leben der Städter. 
Nur die "Communegäßchen" verschwanden 
bald nach dem Erdbeben. 
Wasserleitung und Kanalisation verbesserten 
auch die Hygieneverhältnisse in den Wohnun- 
gen spürbar, denn sie ermöglichten die Ins- 
tallation von "englischen Klosetts" mit Wasser- 
spülung, von wo die Fäkalien in wasserdichten 
Kanälen in Senkgruben bzw. Straßenkanali- 
sationskanäle abflössen. Bis zum Jahr 1910 
hatten bereits gut 81 % de'r Häuser ein 
"englisches Klosett" im Haus, die restlichen im 
Hof, was eine merkbare Verbesserung brachte. 
Später kam zu dieser Neuerung noch die 
Ausstattung der Häuser mit Badezimmern 
hinzu, wobei sich anfangs nur begüterte Städter 
die zunächst sehr seltenen Badezimmer leisten 
konnten. Die neue Art der persönliche Hygiene 
mußte überhaupt erst in das Bewußtsein der 
Menschen gelangen, um sich dann allgemein 
durchzusetzen. Bis zum Jahr 1910 waren so erst 
armselige 6,1 % der Wohnungen mit Badezim- 
mern ausgestattet. 
Der behandelte Zeitraum 1880-1910 stellt also 
nur den Beginn der Modernisierung des 
Kanalisationssystems in Laibach dar. In dieser 
Zeit konnte die vorher vernachlässigte Lage nur 
teilweise verbessert werden. 
VSE ZA ZGODOVINO