*/&/& 'jjyoi? » le za enourno stavko. S sindikalnim samoorganiziranjem želimo preprečiti posege oblasti in policije in naredili bomo vse, da ne bo povodov za intervencije.« # Svobodni sindikati so razrahljani, kar še posebej velja za nekatere dejavnosti. Zanima nas, ali se bodo organizacije, ki še niso docela pretrgale popkovine s Svobodnimi sindikati, znva strnile in omogočile, da bo po sindikalni konferenci na začetku oktobra ta organizacija znova močna in bolj enotna* Miha Ravnik: »V Zvezo Svobodnih sindikatov se zdaj povezuje 20 sindikatov dejavnosti. Iz nje so se do zdaj izločili strojevodje in novinarji, medtem ko delavci vzgoje in izobraževanja dokončne odločitve še niso sprejeli. Imamo tudi posebno avtonomno organiziranost na Obali in v Kranju, kjer pa medsebojne vezi še niso docela pretrgane. Nekaj sindikalnih organizacij deluje po svoje, organizirajo se tudi drugi sindikati. Z vsemi temi in drugimi organizacijami želimo sodelovati, vendar ne za to, da bi ponovno zgradili enotne in monolitne sindikate, temveč zato, da bi bili uspešnejši ob akcijah, ki so v skupnem interesu delavstva. Menim, da bi se sindikati lahko bolj povezali ob razvijanju sistema kolektivnih pogodb in tudi ob napovedani splošni stavki. Program, ki smo ga sprejeli na kongresu, daje največji pomen sindikatom dejavnosti in temu se morajo prilagoditi tudi statut, financiranje organizacije in kadrovska politika. Sindikatom smo z odločitvami na kongresu dali vso samostojnost in ZSSS je Zveza sindikatov dejavnosti, v kateri si organizirajo delo, ki so v skupnem interesu vseh ali več sindikatov dejavnosti. Enotnost sindikatov, povezanih z Zvezo Svobodnih sindikatov, naj se kaže v odnosu do organov oblasti in do podjetnikov. Samozadostnost in zaprtost ožjih in manjših organizacij pa seveda članstvu in delavstvu škoduje in daje prednost tistim, ki ne delajo v korist delavcev in zmanjšuje moč sindikata. Upam, da bo konferenca pripomogla k temu, da bo program postal vsesplošna podlaga za naše akcije in za takšno organiziranost, ki bo omogočila večjo učinkovitost sindikatov pri spreminjanju za delavce neugodnih razmer.« Franček Kavčič ločijo na podlagi lastnega prepričanja. 24. avgusta bomo približno vedeli, koliko delavcev iz vseh dejavnosti je za stavko in koliko jih nasprotuje, in takrat bomo tudi videli kako množična bo udeležba delavcev v stavki.« # Ste že razmišljali o možnosti, da bi splošno stavko ovirali stavkokazi in o tem, da bo policija skušala preprečiti stavke v nekaterih nepogrešljivih dejavnostih? Miha Ravnik: »Pripravili smo navodila o načinu stavkanja. Poskušali bomo preprečiti, da bi kdorkoli izkoristil stavko za politične namene. Postavili bomo stavkovne straže in samozaščitno skrbeli za varnost ljudi, objektov in premoženja. Tudi delavce bomo zavarovali skladno s sprejetimi stavkovnimi pravili. in po sindikalni listi. Protestni shodi, za katere so se odločili v sindikatu kovinske in elektro industrije, ne bodo politična zborovanja, temveč le organizirano opozarjanje na položaj in zahteve delavcev na javnih mestih, zato da bi dobili podporo širše javnosti. Želimo, da bi stavka potekala kulturno in skladno z od-ločitvjo delavcev v podjetju ali ustanovi. Pričakujemo, da tisti, ki ne bodo stavkali, ne bodo igrali vloge stavkokazov. Menimo, da je treba spoštovati odločitev vsakega delavca, stavka pa naj bo le tam, kjer se bo zanjo odločila večina. V navodilih smo posebej opozorili na informiranje vodstev in pristojnih oblastnih Priprave kovinarjev na stavko Dmga stran molči Stavkovni odbor sindikata kovinske in elektroindustrije je na drugi seji, ki je bila 14. avgusta v Ljubljani, obravnaval dosedanji potek priprav na celodnevno splošno stavko delavcev v kovinski in elektroindustriji Slovenije, ki je napovedana za 10. september. Na seji so ugotovili, da se je položaj v panogi z novonastalo iraško krizo še poslabšal, zato bi radi z napovedano stavko pospešili reševanje nastalega položaja. Seveda pa, kot so omenili na seji, stavka ni cilj, ampak le sredstvo za uresničitev skupnih želja delavcev v tej panogi. Prav tako so sprejeli dokumente za delovanje stavkovnih odborov v podjetjih, napotke za organiziranje stavkovnih delavskih straž, ki bodo varovale stavko in stavkajoče pred možnimi provokacijami ali stavkokazi. Stavkovni odbor je imeno- val tudi pogajalsko skupino, ki bo poskušala najti skupen jezik z vlado oziroma njenimi predstavniki. Žal pa na vse njihove pozive in pisma Izvršni svet skupščine republike Slovenije ni odgovoril ali pa so bili odgovori splošni in celo nerazumljivi. Zato je poziv na stavko v bistvu še vedno le monolog, saj nasprotna stran vztrajno molči. Sklep seje je zato bil, da se 30. avgusta v Ljubljani sestanejo vsi predsedniki stavkovnih odborov v podjetjih. Na ta sestanek bodo povabili tudi predstavnike vlade in skupščine republike Slovenije, da jim med drugim povedo tudi to, da gre za obstoj in preživetje tisočev delavcev v tej panogi. Na seji so se pogovarjali tudi o nadaljnjem delovanju stavkovnega odbora in v ta namen sprejeli rokovnik za delo do 10. septembra. Robert Peklaj Počitniške teme in dileme sindikata stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Slovenije Kaj so gasilci: vojaki ali policaji Miloš Mikolič, sekretar republiškega odbora sindikata stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Slovenije, je te »pasje dni« sicer nameraval preživeti na morju, vendar so mu razmere v njegovih panogah preprečile zasluženi oddih. Dan za dnem namreč prihaja »kukat« v zajetno mapo z mastnim naslovom »Stavka 10. septemba«, pri čemer zadovoljno ugotavlja, da je ob vsakem pogledu obilnejša. »Sicer so se pa priprave na splošno stavko v naših dejavnostih začele še pred počitnicami,« je povedal Mikolič, »prvi pa so s ,treningom1 začeli delavci poklicne gasilske enote v Krškem. In - ne boste verjeli - niso zaštrajkali zavoljo prenizkih plač, temveč zategadelj, ker jima tovarna celuloze in papirja Videm ni poravnala računov. Krški gasilci se namreč financirajo iz treh virov. Petinštirideset odstotkov dobijo od »nuklearke«, 20 % iz občinskega proračuna, preostalih 25 % pa bi jim mo- rala nakazati Papirnica. Pa jih ni, ker je zabredla v Težaven likvidnostni položaj'. Zato so bili gasilci cele tri tedne z njimi v nekakšnem stavkovnem odnosu, kar pomeni, da niso opravljali rednih obhodov okoli njihovih objektov, ali drugače povedano - niso vršili kontrole. No, konec julija so dobili denar in potem na zboru delavcev razpustili stavkovni odbor. Vendar ne čisto zares, saj so na sestanku postavili še dve nadvse pomembni vprašanji: 8.000 dinarjev povprečne Miloš Mikolič plače in dokončno rešitev njihovega statusa. Ne vejo namreč, kam pravzaprav spadajo - ali v civilno zaščito ali v policijo. Na prvo vprašanje jim je - delno! - odgovoril Markovič, ki jim je toliko odmrznil* plače, da zdaj dobij0 nekaj več kot 7.000 dinarjev na mesec. Na drugo vprašanje pa naj bi dobili odgovor ob splošni stavki slovenskih delavcev 10. septembra.« Pri tem velja še omeniti, da so slovenski poklicni gasilci ustanovil' svoj sindikat, ki je včlanjen v ZSSS. »Pa še tole bi dodal,<* se je razgovoril Mikolič. »Načelno soglašamo z vsemi zahtevami stavkovnega odbora smo pa tudi v - kako bi reke-- nerodnem položaju, ker st Z nekaterimi stvarmi ne moremo strinjati. Saj veste, na kaj mislimo - na povišanj6 stanarin. Smo za subvencioniranje stroškov bivanja, to je pa stvar socialne politike države, ne pa sindikata...« Sicer se pa v teh dneh na republiškem odboru sindikata stanovanjskega in komunalnega gospodarstva najbolj ukvarjajo z izdelovanjem panožnih pogodb. Ena bo veljala za delavce v stanovanjskem i11 komunalnem gospodarstvu, gasilci bodo imeli svojo, za delavce varnosti pa bi lahko veljala generalna, če... »No, na vsa ta vprašanja bomo odgovorili do konca meseca.« D. K- Slika: Lucas Ljudje še vedno jedo in pijejo Čeprav nas izkušnje učijo, da je tudi že hrana veliko cenejša onstran državne meje, pa nas vsakdanje življenje sili v to, da večino živil še vedno kupujemo pri svojem trgovcu ali pa v drugih trgovinah z živili. Zato ne preseneča podatek, da so živila skorajda edini izdelek, katerega prodaja se ni zmanjšala. Seveda pa to velja le za kruh in mleko ter preostala živila, ki jih nujno potrebujemo vsak dan. Vse drugo ostaja na policah veliko dalj časa kot včasih. Te domneve je potrdila Marija Korošec, namestnica vodje prodajalne Emona Center na Cigaletovi ulici. Tako je sedaj opazen velik padec prodaje, in to predvsem neprehrambenega blaga, čeprav se je pri njih zmanjšala tudi prodaja hrane. To pripisujejo predvsem počitniškemu času, saj je v teh poletnih mesecih veliko manj prehodnih gostov. Že septembra bo prodaja verjetno narasla, saj se odprejo šole, prav tako pa bodo prišli ljudje z dopustov. Njihov delovni čas je od 8. do 21., za prodajo pa trenutno skrbi osem zaposlenih. Za tako veliko trgovino to niti ni preveč, zato o morebitnih odvečnih delavcih še niso razmišljali. Tudi pogled po trgovini je dokazoval podobno. Skoraj prazna trgovina, pri blagajničarki pa nobene vrste. Še največ ljudi je bilo v sosednjem bifeju, kjer pa se nad prometom verjetno ne morejo pritožiti. Na drugem koncu Ljubljane, v Aljaževi ulici v Šiški, pa je že tri mesece odprta zasebna trgovina Skavt. Ena izmed mnogih, bi dejali, saj so resnično nastale in zrasle kot gobe po dežju. Morda je posebnost te trgovine v delovnem času, saj je odprta od 6. do 24. vsak dan, le ob nedeljah zaprejo že ob 14. uri. Prodajajo predvsem hrano pa tudi nekaj čistil in gospodinjskih pripomočkov. Lastnica prodajalne Vesna Lukunič je takole predstavila trgovino: »Pred tremi meseci sem šla na svoje in se začela ukvarjati s trgovsko dejavnostjo. To je moje prvo delo v trgovini in tudi prvi stik z njo. Čeprav je delo naporno, saj smo zaposleni le trije, mi ni žal. Promet se sedaj, ko se končujejo počitnice, povečuje. Še največ prodamo zvečer, ko so druge trgovine že zaprte, in to predvsem pijač.« Kako presenetljivo! Povsod drugod ugotavljajo, da so trgovine predolgo odprte, da promet pada in da imajo preveč zaposlenih, pri zasebnikih pa je prav nasprotno. Veliko daljši delovni čas, promet se celo povečuje in s tem tudi zaslužek, težav z zaposlenimi pa tudi ni, saj so polno zaposleni. Kje so vzroki za taka nasprotja? Delno je odgovor v lastnini trgovine, prav tako pa so bili, vsaj do sedaj, v veljavi različni pogoji za poslovanje. Medtem ko so za družbena trgovska podjetja veljali zelo strogi predpisi, kdo se lahko ukvarja s trgovsko dejavnostjo (prodajalec mora imeti trgovsko šolo, za zunanjo trgovino pa je potrebna posebna zunanjetrgovinska registracija), za zasebnike ti predpisi niso veljali. Tudi v omenjeni zasebni trgovini nima nihče trgovske šole, imajo pa končane srednje. Očitki, ki letijo s strani trgovskih organizacij na zasebnike, še bolj pa na pristojne republiške organe, ki skrbijo za to področje, so predvsem zavoljo različne obdavčitve, ki postavljajo trgovine v neenak položaj. Z uskladitvijo teh predpisov naj bi vse trgovine, ne glede na lastnino, imele enako osnovo za delo. Šele takrat naj bi, po njihovih besedah, prišlo do zdrave konku- Trgovini pešajo moči Unovči na razprodaji Brez trgovine se ne da! Ta ugotovitev je stara že dosti let in kar je povezano s padanjem kupne moči, že sili trgovine v varče-celo stoletij. Z njo smo neločljivo povezani in brez nje bi bili valne ukrepe, ugotavljajo pa tudi že prve presežke trgovcev, v tem svetu izgubljeni. Obenem pa nanjo vseskozi letijo očitki, Skratka, prav nič rožnata prihodnost! V nekaterih ljubljanskih da je le ena izmed pogruntavščin spretnih ljudi, ki hočejo na trgovinah smo poskušali izvedeti kaj več o prodaji, kako bodo hitro in veliko zaslužiti. Seveda to ni povsem res, saj so sedanji varčevali in predvsem, ali že imajo presežke delavcev, težki časi čedalje manj naklonjeni tudi trgovini. Slabša prodaja, Izdelki v naših trgovinah so zaradi cen, ki sicer uradno padajo ali pa se ne spreminjajo, za nas čedalje bolj nedostopni. To že nekaj časa občutijo tudi trgovci, ki počasi izgubljajo bitko s tujo konkurenco tako pri nas kot na oni strani meje. Povsod sc pritožujejo, da je promet zelo padel in da poslujejo skorajda brez zaslužka. Poleg tega je v pripravi nov predlog za poslovanje trgovin, ki bo močno skrajšal delovni čas, to pa pomeni, da ho dosti trgovcev že kmalu ostalo brez dela. Zato sc bodo morali v trgovini čimprej spopasti s temi težavami. renče. Ne glede na to pa konkurenca že obstaja in je čedalje močnejša. To pa marsikatera trgovina že občuti. Kupcev ni Blagovna hiša Emona Ma-ximarket si je v preteklih letih že ustvarila ugled in ime. K temu je pripomogla velika trženj ska aktivnost in dokaj lahka dostopnost (veliko parkirišče). Vodjo tekstilnega oddelka te veleblagovnice, v kateri je zaposlenih okoli 300 prodajalcev, Marijo Kratoch-will, smo vprašali, kako teče prodaja pri njih. »Trenutno je zastoj v prodaji, vendar tako ali tako nismo imeli veliko zalog, saj smo večino že sproti prodali. Ponavadi dosegamo boljše rezultate proti koncu jeseni, zato upam, da bo tudi letos takrat boljša prodaja. Vzroki za visoke cene in našo nekonkurenčnost v primerjavi z Italijo in Avstrijo so velike obremenitve države, ki zahteva preveč. V tujini so te obremenitve veliko manjše in si lahko privoščijo tudi večje trgovske marže. Zato moramo iskati notranje rezerve in prehod na evropski delovni čas je že eden teh ukrepov. Za zdaj so to le pogovori in ideje, da bi imeli odprto od 9. do 18., čeprav se bomo morali o tem verjetno kar kmalu odločiti. Seveda pa bo to pomenilo tudi manj prodajalcev.« Podoben ali pa še slabši položaj je v prodajalni SET na Čopovi ulici, v kateri prodajajo elektromaterial, akustiko in belo tehniko. Vodja prodajalne Ludvik Kušar je priznal, da je prodaja zelo padla, saj s temi cenami ne morejo biti konkurenčni izdelkom iz tujine, prav tako pa so svoje naredili tudi prostocarinske prodajalne. Po njegovem mnenju se proizvajalci še vedno niso prilagodili novonastalemu položaju, saj nikakor nočejo znižati cen. Trgovina namreč čedalje manj zasluži s prodajo, saj znaša marža le 10 odstotkov. Če pa upoštevamo še popust, ki ga dajejo za gotovin- ski nakup, zaslužka skorajda ni. Zato se bodo najbrž kmalu pojavile težave s presežki zaposlenih, saj bodo v kratkem prešli na nov delovni čas tako kot drugi. Ludvika Kušarja je motilo še to, da se vsi jezijo na trgovino, čeprav pri prodaji najmanj zasluži. Prodajalne čevljev samevajo. Lepo vreme in bližina Italije sta zredčila obisk trgovin in avgustovska prodaja je bila še posebej slaba. Vsaj tako pravi vodja prodajalne Alpine na Mestnem trgu Lidija Kobal, ki še s tremi prodajalkami streže kupcem. Malo boljšo prodajo so imeli julija, ko so imeli razprodajo, sedaj pa čakajo na nove modele čevljev. Bojijo pa se, da tudi ti ne bodo šli dobro v promet, saj kupcev ni. O delovnem času se še niso pogovarjali, bodo pa se prilagodili drugim prodajalnam. Čeprav v Alpini že govorijo in tudi že imajo presežke delovne sile, za njihovo prodajalno ne velja. »Prodaja kuhinj količinsko ni manjša, kljub temu je naš zaslužek skoraj za polovico manjši, saj so se v primerjavi z lani kuhinje pocenile za tretjino. Tako smo s skoraj 30-odstotne marže prišli le na 10-15 odstotkov, kar se pozna tudi pri finančnem uspehu.« To je ocena Francija Gorupa, vodje pohištvenega oddelka v blagovnici Metalka na Dalmatinovi. O morebitnih odvečnih prodajalcih, pa je njegovo mnenje takole: »Sedaj presežkov ni in jih verjetno do konca leta tudi ne bo, saj smo za blagovnico ugotovili, da imamo celo povečan promet. Prihodnje leto, ko bomo imeli tudi nov delovni čas, pa nas bo verjetno kar za petino preveč.« Povsod torej predvidevajo nov delovni čas in tudi presežek delavcev. O tem razmišljajo tudi ria splošnem združenju za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sekretarka sekcije za trgovino Metka Potočnik nam je predstavila stališče odbora za napredek poslovanja trgovine. Izraža željo po enotnem delovnem času, ki bi bil krajši kot doslej, saj se je pokazalo, da so stroški obratovanja preveliki. Postopoma naj bi prešli na evropski delovni čas, ki naj bi veljal v združeni Evropi leta 1992. V tem prehodnem obdobju pa, kot so predlagali, naj bi bile blagovnice odprte od 9. do 18., trgovine z živili od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Vsi tisti, ki bi imeli odprto dalj časa, pa bi morali plačati poseben davek. To seveda pomeni zmanjševanje delovne sile, vendar se morajo trgovci zavedati, kot je dejala Metka Potočnik, da je prodajalcev za ta obseg prodaje preveč. Kot kaže, pomeni to konec dokaj dobrega življenja za trgovce, saj je bilo znano, da so bile njihove plače v obdobju, ko jih je primanjkovalo, zelo solidne. Sedaj pa se je tudi njihov položaj zaostril, saj so morali že močno zategniti pas, pričakujejo pa lahko tudi to, da jih bo že naslednje leto 30 odstotkov preveč. Robert Peklaj Zaposlovanje še narašča Marija Lukman, sekretarka sindikata delavcev v trgovini Slovenije: »Položaj v naši panogi je zelo kočljiv. Čeprav velikih težav še ni, se bojim, da se bodo te prav kmalu pokazale. Napovedan je krajši delovni čas, prav tako se govori o morebitnih presežkih, ki naj bi znašali kar 30 odstotkov. Kljub temu zaposlovanje v trgovini še vedno narašča. Stalno nam tudi očitajo, da trgovina ni nič naredila za razvoj, pozabljajo pa, da je trgovina odvisna od marže, ki jo je do nedavnega določala država. Zato ne preseneča, da so nedavne raziskave pokazale, da trgovina zaostaja za razvitim svetom kar 30 let. Morda je tudi to vzrok, da se le redki ukvarjajo s teni, da bi zagotovili več dela za svoje prodajalce, veliko raje pa govorijo o tem, da imajo preveč zaposlenih. V našem panožnem sindikatu, v katerem pa je včlanjena več kot tretjina vseh trgovcev _ (teh je 74.000), želimo čimprej podpisati kolektivno pogodbo, vendar na splošnem združenju za trgovino temu nasprotujejo. Sicer pa to tudi ni edina težava, saj se jih je v preteklosti nabralo kar nekaj. Bojimo se*le, da poskušajo nekateri vse to prenesti na ramena zaposlenih, svojih napak pa ne priznajo.« Vodja tekstilnega oddelka v Emoni Maximarket Marija Kratochvvill: »Država preveč obremenjuje cene naših izdelkov, zato nismo več konkurenčni!« Ludvik Kušar, prodajalna SET na Čopovi: »Kako naj kaj prodam, čepa so cene zunaj enkrat nižje kot pri nas?« Sekretarka sindikata delavcev v trgovini Slovenije Marija Lukman: »Verjetno ho že prihodnje leto skoraj tretjina trgovcev preveč, zato ho imel sindikat še veliko težjo nalogo, kot jo ima zdaj!« Slika: Miško Kranjec Slovenski delež tujih gostov v Jugoslaviji v predsezoni iz leta v leto večji S popusti poskušamo popraviti zamujeno V prvem polletju je bilo največ turističnih prenočitev na Hrvaškem in sicer 73,5 odstotka vseh tujcev v Jugoslaviji. Slovenski delež je bil 10,4-odstoten, črnogorski 7,6, ožje Srbije 4,2 bosanskoherce-govski 2,5, makedonski 1,2 vojvodinski 0,5 in kosovski 0,12-odstoten. Zanimivo je, da se je število prenočitev tujih gostov v pr- Trenutno letuje v Jugoslaviji blizu milijon gostov, med njimi več kot polovica tujih. Obisk domačih in tujih gostov se je zmanjšal v vseh objektih, razen v hotelih. Bistveno manj kot lani je turistov v kampih in zasebnih sobah, še najkrajšo pa , so letošnje poletje potegnila delavska letovišča. Ta imajo po zadnjih podatkih v primerjavi z lanskim letom kar za tretjino manj gostov. vem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj povečalo na Kosovu in Vojvodini. Na Kosovu za 25, v Vojvodini pa za 17 odstotkov. V Črni gori je bilo za 3,3 odstotka več prenočitev, v Sloveniji za 0,5, medtem ko je bilo v ožji Srbiji za 0,9 odstotka manj, v Makedoniji za 3,3, na Hrvaškem za 3,5 in v Bosni in Hercegovini kar za 18,3 odstotka manj. Kljub slabim zimam je slovenski delež tujih gostov v predsezoni dokaj spodbuden, saj iz leta v leto narašča. Tako je od tujcev, ki so v prvem poletju 1987 prenočevali v Jugoslaviji, v Sloveniji prenočilo 8,9 odstotka, naslednje leto 9,5 odstotka, v prvem poletju lani 10,1 in letos 10,4 od-stoka vseh tujih gostov. Sicer pa je bil v nasprotju s Slovenijo letošnji polletni obisk tujih turistov v vsej Jugoslaviji po številu prenočitev spet manjši kot lanski polletni. Med turistično razvitejšimi območji so tujci manj obiskovali zlasti Hrvaško, medtem ko je bilo tujih prenočitev v Črni gori letos spet več. Po podatkih zveznega stati- stičnega zavoda je bilo v prvem polletju letos v vsej Jugoslaviji malo manj kot trinajst milijonov prenočitev tujih gostov, kar je za 2,8 odstotka manj, kot jih je bilo v prvem polletju lani, in za 5,1 odstoka manj. kot jih je bilo v prvih šestih mesecih 1987 leta. V primerjavi z minulimi leti je bil v prvem polletju letos razmeroma zelo dober obisk gostov iz Belgije, Grčije, Italije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Španije, saj je bilo število njihovih prenočitev pri nas tolikšno kot še nikoli doslej. Pa vendar tolažba ni najboljša. Tistih gostov iz tujine, ki so bili do nedavnega najbolj množični in obenem najbolj zanesljivi obiskovalci našega morja, je iz leta v leto manj. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je bilo prenočitev gostov iz Švice za 2,2 odstotka manj, iz ZR Nemčije za 3,9, s Finske za 4,7 manj, Fracije 4,8, Nizozemske za 5,3, Avstrije za 6,7, ZDA za 8,2, Japonske za 11,4, Norveške za 13, Češkoslovaške za 15, Madžarske za 16, Švedske za celih 23 in Poljske za 28 odstotkov manj. Tovrstni rekord imajo vsekakor Izraelci, saj sta nas letos v primerjavi z lanskim letom obiskala le dva od treh. Vče turistov kot lani pa smo v prvem polletju letos gostili iz Romunije (za 118 odstotkov več), Islandije (79%), Španije (59%), Irske (44,6%), Bolgarije (31,8%), Turčije (17,9%), Kanade (14%), Italije (11,6%) in Grčije (6,9%). Vendar, kot že rečeno, je najbolj zaskrbljujoč podatek, da nam iz leta v leto vse bolj obračajo hrbet turisti iz ZR Nemčije. Ti so bili doslej naši najbolj zvesti obiskovalci in pri nas pustili tudi največ denarja. No, obseg tujih prenočitev v predsezoni se v naši državi že tretje leto zapored zmanjšuje. Ankete opozarjajo na nazadovanje tudi za letošnji julij. V nasprotju s tem pa nam letošnjo povečanje gostinskih ceri ter zamrznjen tečaj dinarja zagotavljata, da bodo letos tuji turisti pustili pri nas več denarja kot lani. To potrjujejo tudi zadnja bančna poročila o vrednosti letošnjega deviznega zaslužka od turizma. Seveda pa je to bolj slaba tolažba. Predvsem zato, ker bo dohodek od te. gospodarske dejavnosti precej manjši kot bi lahko bil in prav zanemarljiv v primerjavi s tovrstnim zaslužkom turistično razvitih držav. In tudi zato, ker je jugoslovanski delež svetovne turistične pogače iz leta v leto manjši, lahko bi zapisali - neznatnejši. Da bi vsaj malce »popravili« letošnjo dokaj neslavno sezono, mnoge turistične agencije že najavljajo popuste ozi- Včasih je bilo zelo poceni počitnikovanje, če se je človek zadovoljil z ležiščem v zasebni sobi. No, tistega, kar je bilo včasih, pa, žal, danes ni več. Vse je drugače, kar velja tudi za cene. Za dvoposteljno sobo pri zasebniku je treba v Istri kar globoko seči v žep, saj zahtevajo zanjo od 85 do 130 dinarjev na noč. Le za kak dinar so cenejši zasebniki na območju Kvarnerja. Najbrž je večini še vedno bolj pogodu politika oziroma sistem visokih cen in malo gostov kot nasprotno, pa čeprav je na dlani, kaj več prinese in da je mogoče z več dela tudi precej več zaslužiti. Še vedno namreč drži kot pribito, da so neizkoriščene zmogljivosti najdražje. roma nižje posezonske cene. Tako se je Sloveni j aturistu že uspelo dogovoriti s hotelirji v Rovinju za 10 do 20 odstotkov cenejše počitnikovanje po 18. avgustu. Tudi Kompas bo krepko popustil pri svojih cenah. Pravijo, da za okroglih 30 odstotkov. Dalmacija turist-pa se je dogovoril za 10 do 20 odstotkov nižje cene, medtem ko bo Putnik po 19. avgustu »popustil« pri svojih cenah za 20 do 25 odstotkov. Vsi ti popusti se bodo gotovo obrestovali. Vprašanje je le, če z njimi preveč ne zamujamo oziroma če nismo že štartali z nekonkurenčnimi cenami. « A. U. Novomeški izvršni svet se je odločil za vsestransko pomoč novim podjetnikom Ponujajo prostore, denar in svetovanje Boštjan Kovačič V nasprotju s slovensko vlado, ki se po splošnem prepričanju ne loteva dovolj odločno reševanja glavnih gospodarskih vprašanj, se nova novomeška krščansko liberalna oblast očitno zaveda, da je njena politična usoda neločljivo povezana prav z gospodarstvom. O tem je treba takoj reči, da ne gre zgolj za reševanje ekonomskih in socialnih vprašanj, ki danes stiskajo najbolj delavstvo, posredno pa tudi vso družbo, temveč tudi za spoznanje, da politične spremembe ne nastajajo same z aktom demokratičnih volitev, na primer, temveč le na podlagi funda-mentalnih družbenih procesov, ki se odvijajo v veliki meri prav v gospodarstvu. V tem pogledu pa se nam razvpita novomeška gradbena afera kaže kot politični konflikt s pozitivnimi . posledicami, saj je na dlani, da je bila v njej dvojica Kovačič-Zajc le petelinja budnica, ki pa je bila za komunistično strukturiran novomeški gospodarski in družbeni prostor veliko prezgodnja. Če kaj, potem se sedanja novomeška vodilna garnitura tega zelo dobro zaveda. Ve, da hkrati z vedno bolj razsutim gospodarstvom tudi njej bije plat zvona, zato poskuša, kljub temu da ima dodobra zvezane roke z upravljalskimi in strukturnimi usedlinami starega režima, spodbuditi takšne gospodarske spremembe, s katerimi naj bi za vedno in temeljito počistili z realsocialističnimi zablodami. Program podpore uresničitve podjetniških projektov, ki ga je podpisal podpredsednik novomeškega izvršnega sveta Andrej Kirm, o tem ne pušča nobenega dvoma več. Poglejmo najprej njegovo analizo obstoječega stanja: 1. V Novem mestu naglo narašča število nezaposlenih (trenutno jih je 722), položaj v gospodarstvu pa napoveduje nove nezaposlene - tako zaradi tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev kot zaradi pričakovanih stečajev. 2. Ugotavljamo, da se na področju obrti in zasebnih podjetij pojavlja problem zagotavljanja zagonskih sredstev za nove in perspektivne projekte. 3. Proces transformacije podjetij z »anonimno lastnino« v podjetja z določenim lastništvom teče prepočasi. Kvazi oblike delniških družb-hol-dingov in podobno niso dale popolnoma nobenih rezultatov. Motivov za gospodarno upravljanje s temi kolektivi še vedno ni, zato mnogi od njih poslujejo s kroničnimi izgubami. 4. Tudi v novomeški občini imamo opraviti z monopolno oziroma oligopolno gospodarsko strukturo, kar je še zlasti značilno za ponudbo posameznega trgovskega blaga. Kdo lahko ugovarja takšni analizi? Odgovor je en sam - nihče! In ker je tako, se z njo niti ne kaže muditi. Bolj po- membno je vprašanje, kje No-vomeščani vidijo izhod iz tega labirinta. Ker je na dlani, da tega vsaj zdaj tudi na račun trmastega vztrajanja Anteja Markoviča pri nekaterih makroekonomskih zablodah, kar še zlasti velja za nerealen in administrativno določen tečaj dinarja ter do skrajnosti zapleten kompleks lastninske transformacije in neodločnosti slovenske vlade, ni iskati v ekonomskih neracionalnostih družbenega sektorja, se je novomeški izvršni svet odločil ustanoviti povsem nove celice, ki naj bi oživele ohromeli gospodarski organizem. Predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič je bil glede tega zelo pragmatičen: »V občini imamo 780 zasebnih obratovalnic, v katerih je zaposlenih 747 delavcev. Hkrati imamo 722 nezaposlenih delavcev. Preprost račun kaže, da bi problem nezaposlenosti lahko v hipu rešili, če bi vsaka obratovalnica zaposlila samo po enega novega delavca. Ker je v podjetniški katarzi družbenega sektorja pričakovati zgolj presežke delavcev, nam preprosto ne preostane dru- KRITERIJI Pogoji, katere bodo morali projekti izpolnjevati, da bi se uvrstili med prednostne, bi bili naslednji: O število novoodprtih delovnih mest 0 jasna tržna perspektiva, • pričakovana profiti-bilnost podjetja, 0 boniteta manage-menta, 0 za zavarovanje namenskosti uporabe vložkov DPS ali vračanja sredstev bodo morali podjetniki zastaviti hipoteke na osnovi njihovega lastnega premoženja. Popolnoma enakega prijema bodo deležna podjetja v družbeni lasti. (V teh primerih se bodo zahtevale hipoteke na lastnem premoženju direktorjev. Dosedanje izkušnje na področju družbene lastnine namreč kažejo zelo nizko stopnjo odgovornosti za pozitivno poslovanje ali za povečanje kapitalskih sredstev). gega kot da poskušamo z novimi podjetji.« Kakšne barve je nova novomeška oblast oziroma kako si predstavlja pomen in vlogo sodobne parlamentarne države, se lahko prepričamo tudi na podlagi pomoči, ki jo je pripravljena nuditi podjetnikom. Novomeška občina bo ponudila v odkup ali najem prostore, ki so njena last (SLP premoženje). To velja za vse takšne prostore, razen seveda za tiste, ki so bili odvzeti z nacionalizacijo in ki jih po zakonu ni moč prodajati. Kot povsod v Sloveniji tudi v Novem mestu ugotavljajo, da so banke sedle na inflacijsko prigrabljen denar, ki bi ga zdaj rade ponujale le po strogih ekonomskih merilih, h katerim je treba prišteti še ves balast preteklega časa, kar se seveda kaže v nemogoče visoki obrestni stopnji. Zato se je izvršni svet odločil ustanoviti občinski razvojni sklad, ki bo na začetku polnjen z obrestmi na posojena sredstva iz občinskega proračuna. Do konca leta naj bi se znašlo v skladu približno pet milijonov dinarjev. Hkrati novomeška vlada proučuje možnosti, da bi občina razpisala tudi obveznice, ki bi dišale tudi malo po delnicah. To pa pomeni, da bi imeli kupci obveznic del obrestne mere zajamčen, drugi pa bi bil odvisen od konkretnega projekta, za katerega bi bile obveznice razpisane. Pri posameznih tržno zanimivejših projektih naj bi se občina pojavila tudi kot organizator oziroma koordinator za združevanje ustanovitvenih kapitalov večih interesentov, na podlagi česar naj bi ustanavljali zasebna podjetja — družbe z omejeno odgovornostjo ali pa delniške družbe. Celovito pomoč novim podjetjem naj bi zaokrožili s consul-tingom oziroma z nudenjem strokovne pomoči, ki bi vsebovala tolmačenje podjetniške in davčne zakonodaje, informiranje o deficitarnosti posameznih dejavnosti, pomoč pri izdelavi investicijskih elaboratov in podobno. Ivo Kuljaj Bogomil Ferfila (2.) Kitajske refoime Kitajska dmžba včeraj in danes Poglejmo nekoliko natančneje nedavne ali sedanje gospodarsko-politične procese, ki so pripeljali do razpotij kitajske družbe. Zadnji partijski kongres je smelo potegnil zarise procesov, ki so do krvavega »puča starcev« 1989. leta z določenimi nihanji dejansko dajali ton kitajski reformi. Predvsem je poudaril pragmatičnost in ekonomsko (ne pa ideološko) racionalnost reformskih tokov, ki naj bi imeli za posledico skokovito rast narodnega dohodka vse do sredine 21. stoletja, ko naj bi se Kitajska izenačila s srednje razvitimi državami (okoli 3000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca). Bolj teoretično kot praktično so sicer poudarjali pomen javne lastnine (ki po njihovem mnenju omogoča uravnotežen razvoj narodnega gospodarstva), vendar so v velikem obsegu nadaljevali privatizacijo in tuja vlaganja. Razmerje med planom in trgom so skušali reševati po formuli: »država regulira trg, trg pa usmerja podjetja«. Glede integralnega trga Kitajci že dalj časa nimajo resnejših pomislekov, saj so že od leta 1985 tudi v državnih podjetjih za vse novo zaposlene uveljavljali pogodbeni sistem zaposlovanja, kjer se sklene delovno razmerje za določeno časovno obdobje in pod pogoji, ki jih opredeljuje delovna pogodba. Za druge lastninske oblike, predvsem za zasebna in delniška vaška podjetja, pa je značilno, da v njih delajo delavci brez pogodbe in brez kakršnegakoli pravnega varstva (kar je zelo blizu značilnosti najnižjega segmenta - precej obsežnega - trga delovne sile v ameriški in kanadski ekonomiji). Bolj previdni so bili na politično-partijskem področju. Poudarjali so zlasti potrebo po izboljšavah v sistemu vodenja in organizacijski strukturi ter niso problematizirali vodilne vloge komunistične partije (ob kateri na državni ravni obstaja še osem organizacij z elementi političnih partij), demokratičnega centralizma, sistema narodnih kongresov. Tu so pristali na tradicionalnih socialističnih obrazcih o ločevanju države in partije, profesionalizaciji državnega aparata, depolitiziranju javne uprave, spodbujanju dialoga in javnosti dela, razvijanju volilnega sistema in ustavnih pravic ter krepitev pravnega sistema. Pri preobrazbi partijskega dela naj bi bil poudarek na zmanjšanju formalizma, postopni zamenjavi starejših kadrov z mlajšimi in bolj strokovnimi (npr. na kongresu, izbrani novi člani Central- nega komiteja so bili stari povprečno 55 let in kar 75% jih je imelo visoko izobrazbo). Tudi položaj in funkcije armade so postopoma potiskali v profesionalne okvire (v novem Centralnem komiteju je bilo le 16,5% vojakov, kar je najmanj od nastanka socialistične Kitajske). Do začetka leta 1989 so bili gospodarski tokovi relativno ugodni. Nadaljevala se je hitra gospodarska rast (1988. leta se je glede na 1987. leto narodni dohodek povečal za 11,2 %, kmetijski outaput za 10%, industrijski pa celo za 17,7%), obseg zunanje trgovine je presegel 100 milijard dolarjev (4,4 % več kot v 1987. letu), v kitajsko ekonomijo je bilo investiranih skoraj 9 milijard dolarjev tujega kapitala (kar je glede na prejšnje leto 16,2% več). Seveda so se pod to rožnato podobo skrivali tudi problemi. Močno se je povečalo razhajanje med povpraševanjem na invidualni, podjetniški in proračunski strani (povečanje deleža plač v narodnem dohodku, hiter tempo kapitalne graditve, prevelik obseg bančnih kreditov) ter ponudbo dobrin, kar je požgečkalo predvsem inflacijske tokove. Leta 1981 je bila rast potrošniških cen komaj 2,6%, 1986, komaj 5%, leta 1988 že 18,5%, 1989. leta pa je bila samo v prvih devetih mesecih 22%. Pojavljala se je tudi vrsta strukturnih nesorazmerij: prehitra rast industrijske in prepočasna rast kmetijske produkcije (delež kmetijstva v narodnem dohodku je padel z 29,7% v letu 1984 na 25%, kar je toliko kot v letu 1978, z izjemno hitrim razvojem mestne in vaške industrije - več'kot 35 % letna rast - se vse bolj zaostruje problem surovin, kajti rast energetike, rudarstva, produkcije surovin in polizdelkov je bila mnogo nižja); zaradi reorganizacije življenja in dela na podeželju oziroma v kmetijstvu je država-par-tija izgubila velik del kontrole nad kmečkim prebivalstvom -posledica je bila tudi pretrganje uspešne akcije zmanjševanja rojstev in leta 1988 je stopnja naravnega prirasta spet znašala 15,73 novorojenih na tisoč prebivalcev, kar je največ po 1975. letu; pojavljajo se vse večje špekulacije v sistemu dvojnih cen produktov (državno določene cene in tržne cene); investicijska graditev je bila preobsežna in nepravilno usmerjena (v zadnjih 9 letih je Kitajska investirala 1644 milijard juanov v izgradnjo, opremo ali posodabljanje okoli 600.000 projektov, manj kot 20% teh investicij pa je bilo usmerjenih v energetiko, transport, komunikacije in surovinsko produkcijo). Lahko rečemo, da so bili to resni, nikakor pa ne nerešljivi ekonomski problemi. Na vseh področjih je tudi potekala živahna in odprta razprava, kako se lotiti reševanja teh problemov. Na ozko ekonomskem področju so videli rešitev v prestrukturiranju investicij v smeri infrastrukture, v zmanjševanju individualne kupne moči prek privatizacije stanovanjske zidave ter uvajanja participacije v zdravstveno in socialno varstvo, v krepitvi in dograditvi davčnega sistema, na finančnem področju pa v postopnem zviševanju obrestne mere do njene realne velikosti (ves čas je namreč nižja) ter ODMEVI^ Kdo bo nalil čistega vina v Figovcu V Delavski enotnosti je bil 6. julija objavljen članek z naslovom Kdo bo nalil čistega vina,s podnaslovom: Kadrovski spori v gostinskem podjetju Figovec. Štirinajst dni kasneje je bil v rubriki Odmevi objavljen odgovor na novoimenovane v. d. direktorja gospe Flore Deleja, 10. avgusta pa še sestanek Še o čistem vinu iz GP Figovec, ki ga je napisal gospod Bernard Zadravec, do nedavnega poslovodja gostilne Krpan. Da bo pravici zadoščeno, delovnemu kolektivu GP Figovec pa dan ob novem vodstvu nov polet za doseganje rezultatov in uresničevanje določil splošne kolektivne pogodbe, čutim, da moram obvestiti slovenske delavce na dogodke v GP Figovec v bližnji preteklosti tudi s svojega zornega kota. Gostinsko podjetje Figovec je kot tozd DO Sap zakoračilo v leto 1988 s poslovnim rezultatom, ki je zahteval izvajanje sancij-skega programa. Namenoma ne bom uporabljal številk, saj gre pri 50-član-skem kolektivu za majhne vsote, posebej, če jih primerjamo z izgubami slovenskih žičničarjev in hotelirjev, ki spadajo z našo dejavnostjo, gostinstvom, v enotno klasifikacijo. Kot novoimenovani direktor sem se nove naloge lotil nadvse zagnano, kljub ano- uvajanjp trgov vrednostnih papirjev. Obstajala pa so tudi bolj kamnita sistemska iskanja novih in boljših rešitev. V razpravi je bilo več projektov za gospodarsko reformo med njimi tudi takšen, ki je predvideval popolno privatizacijo kitajskega gospodarstva (razen infrastrukture). Tudi vse družbeno ozračje je sproščalo tradicionalno kitajsko togost; v tem je prednjačil partijski Zhao Ziyang. Ta je na partijskem tronu zamenjal HU Yaobanga, ki je zaradi svoje ostrosti in privrženosti globokim reformam kitajske družbe moral predčasno oditi. Na njegovo mesto je glavni politik Deng Xiao Ping zavestno postavil še bolj korenitega Zhao Ziyanga, ki je odprto kazal svojo privrženost zahodnjaškim navadam in načinu življenja, nosil normalne civilne obleke, se družil s tujci, igral z njimi golf in podobno. Pluralnost mišljenja in nimnemu svarilnemu pismu »delavcev Figovca«, in z vsem svojim znanjem, ki sem si ga pridobil v šestih letih dela na najodgovornejših dolžnostih v gospodarstvu. Kmalu sem ugotovil, da bodo za doseganje boljših gospodarskih rezultatov v podjetju potrebne korenite spremembe na vseh področjih. Posebno pereči so bili izrazi nezadovoljstva posameznikov in kolektivov posameznih poslovnih enot, kar je bilo razumljivo, saj so takrat GP Figovec tvorile gospodarsko trajno pozitivne poslovne enote in gospodarsko trajno negativne, kar je povzročalo nenehno prelivanje dohodka in rezultatov dela med njimi, s skupnim imenovalcem: životarjenje. Povrh vsega si je GP Figovec v času kratkotrajnega »razcveta gostinstva« nadelo še breme nosilca družbene skrbi za varovanje kutlurnozgodovinskega spomenika, gradu Kodeljevo, s programom preureditve tega spomenika v go-stinsko-turistični objekt visoke kategorije. Pri analizi razmer v letu 1988 sem tudi ugotovil, da se disciplinski postopki nekaj let niso izvajali, čeprav sem pri pregledu dokumentacije, na primer o embalaži, ugotovil, da so bili letni inventurni popisi embalaže enostavno potvorjeni. Vodilni delavci, moji predhodniki, ki so hoteli narediti red, so bili pod silnimi pritiski in raznimi peticijami prisiljeni zapuščati podjetje. Kljub novim spoznanjem sem se z zaupanjem v lastno znanje in znanje sodelavcev lotil vodenja podjetja s korektnim odnosom do poštenih delavcev, ki že leta in leta nosijo glavno breme v podjetju. Tudi v letu 1989' je GP Figovec kot tozd DO Sap izvajalo sanacijski program in ga zaključilo z minimalno izgubo, tako da zakonsko predpisano izvajanje sanacijskega programa v letu 1990 ni več potrebno. S 1. 1. 1990 je GP Figo- idej je začela kazati svoje zobe tudi v institucionalnem političnem življenju. Vse bolj so dvomili o ustavnih postulatih o primernosti državne lastnine, vodilno vlogo partije itd. Vse to je seveda moralo sprožiti aktivnost proti-reformskih sil, ki so se jim tla vse bolj majala. Vojaške strukture, posebej njihova Politična uprava kot čuvaj revolucionarnih tradicij, moralnih in idejnih vrednot kitajskega socializma, so bile že od vsega začetka reform bolj ali manj rezervirane in kritične do posameznih potez. Na ideološko-partij-skem področju pa je januarja 1989 pričel protiofenzivo predsednik vlade Li Peng, ki je odkrito napa-delpolitiko Zhao Ziyanga in reforme na sploh. Ob smrti nekdanjega partij- skega sekretarja Hu Ya-obanga marca 1989 so izbruhnile demonstracije v podporo reformskim usmeritvam. Spori študentov in množic z Li Pengovo politiko trde roke, ki naj bi partiji spet zagotovila, da bi lahko držala vse niti v rokah, so postajali vse ostrejši. Vrhunec so dosegli maja, k čemur je pripomogel tudi obisk Gorbačova. Z množično morijo na Ti-ananmenu (in uvedbo vojnega stanja v Pekingu) se Kitajska pomlad tragično konča. Sedanje razmere so tipične za blokado progresivnih reformskih težanj, ki jo poznamo že iz vrst podobnih primerov v naši in v drugih socialističnih družbah. Nadaljevanje prihodnjič Svobodni Sindikati Slovenije vec izstopilo iz DO Sap. Na tem mestu ne želim razpravljati o pozitivnih učinkih dveletnega članstva v Sapu in tudi ne o negativnih, čeprav so po mojem mnenju oboji nesporni. To je že druga zgodba, ki ima temelje in posledice v re*-zultatih referenduma. V leto 1990 je GP Figovec zakoračilo očiščeno in osvobojeno vseh spon preteklega obdobja admini-strarivnega socializma, ki so bile po mojem mnenju in mnenju kolektiva, ki me je v preteklih dveh letih in pol vseskozi podpiral, poleg lastnih napak, glavni vzrok za lovljenje »zadnjega vagona«, ki se mu reče pozitivno gospodarjenje. Skupaj z novimi kadri, z nakupom računalnika in vpeljavo svojih računalniških obdelav, smo po natančni analizi poslovanja v letu 1989 ugotovili, da se lahko odločimo za ponovno samostojno pot razvoja. Natančne analize e ,‘lova-nja posameznih poslovnih enot pa so pokazale še precejšnje in največje rezerve v poslovanju gostilne Krpan. Ukrepe, ki sem jih posebej poudaril v okviru Plana razvoja podjetja, ob moji ponovni kandidaturi za direktorja, so šli v smeri in z geslom: Narediti iz gostilne Krpan spet dobro slovensko domačo gostilno. Skupaj z novoimenovanim poslovodjem Bernardom Zadravcem smo zavihali rokave in s sodelovanjem pivovarne Union v gostilni Krpan spet postavili gostinski pult. Pri Krpanu so se leta in leta radi zbirali Moščani. Menili smo, da smo to morali urediti, saj smo z odpravo »šanka« pri Krpanu pred leti posegli v temeljne navade krajanov Kodeljevega. Uvedli smo »Krpanove urice« z manjšim popustom, slovensko glasbo, povečali ponudbo odprtih slovenskih domačih vin, pristnega domačega kra-škega pršuta, kar je sicer na začetku nekoliko povečalo stroške, pa vendar so se kaj kmalu pokazali boljši poslovni rezultati, da ne govorimo o zadovoljstvu krajanov in drugih, tudi naključnih gostov. Da smo na pravi poti, nam potrjuje tudi dejstvo, da je zasebna gostilna čez Ljubljanico v Mostah, torej naša naj-bližja konkurenca, objavila podaljšani delovni čas, tudi ob nedeljah, torej vsak dan do konca letošnje poletne sezone. V tej tekmi smo si bili kot podjetniki na vsak način dolžni zagotoviti svoj kos že tako pičlega gostinskega kruha. Kasnejši, zdaj že vsem znani dogodki, so na žalost pokazali, da smo z omenjenimi organizacijskimi ukrepi dodatno ponudbo slovenske domače hrane in pijače v gostilni Krpan posegli v temeljne interese nekaterih članov kolektiva GP Figovec, ki so imeli in še vedno imajo poleg »združevanja dela in sredstev« v GP Figovec še druge, »višje« (beri: osebne in družinske) interese. Po mnenju omenjenih člankov kolektiva je podjetništvo bogokletna zadeva, po našem mnenju pa brez omenjenih ukrepov gostilna Krpan ne bo nikoli dobila nekdanjega ugleda in ponovno postala dobra slovenska domača gostilna. Posebej je za nas, ki smo se trudili, boleče dejstvo, da so nas že pred kratkim, posebej pa v času odcepitve od DO Sap, vse sile v podjetju složno, celo evforično podpirale in prisegale na dosledno izvajanje sanacijskega programa, ki sedaj ni več potreben. Naj bo dovolj, spoštovani bralci, predlagam vam, da le bežno preberete vse tri sestavke na temo »čistega vina v Figovcu«, pa boste dobili »čisto sliko« o velikosti klofute, ki jo je z rezultatom 4:3 zadalo preživelo samoupravljanje prebujajočemu se podjetništvu. Novemu bodočemu vodstvu GP Figovec pa iskreno želim vso srečo pri vodenju saniranega podjetja. Nekdanji direktor in v. d. direktorja Gregor Lobe, iur: Borza dela Bona sindikalnega turizma BORZNO POROČILO ŠTEVILKA 15 Borzna sporočila sprejema Borza sindikalnega turizma, Ljubljana Dalmatinova 4, telefon (061) 326-982, 322-975, in hišna centrala (061) 310-033 ali telefaks (061) 317-298. Vsa pojasnila o ponudbi na Borzi sindikalnega turizma dobite lahko pisno, ali po telefonu ali telefaksu. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH NUDIMO DRUGIM Počitniški domovi 1) Počitniški dom v Premanturi - 3- ali 4-posteljne sobe, TWC Termini: od 24. 8. do 25. 9. Cena: penzion 215,00 din, za člane Svobodnih sindikatov Slovenije 5 % popust Za člane Svobodnih sindikatov Slovenije in Obalnega sindikata 5 % popust. Otroci do 10. leta strosti 30 % popust. 13) Planinski dom Pohorje - Trije Kralji - Štuhčev dom depandanse s kuhinjami, dnevni prostor, TWC Termini: po dogovoru Cena: depandansa 220,00 din/dan 14) Počitniška hiša v Moščeniški Dragi Termini: od 16. 8. do 31. 8. Cena: penzion za odrasle 220,00 din otroci do 11 let 180,00 din 15) Počitniška hiša Pokljuka 2 apartmaja (2 ležišči) Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Skupnost za zaposlovanje Enota Ljubljana, Parmova 32 Poklic OD Naziv delovne organizacije Termini: od 1. 9. 1990 Cena: najem 120,00 din skladiščnik 5.500 Dalmacija turist, Lj. Linhartova 3 16) Počitniška hiša Pokljuka 4 apartmaji (4 ležišča) Termini: do 1. 9. 1990 snažilka 2.700 Srednja naravoslovna šola, Lj., Perčeva 4 snažilka 4.000 Delavska univerza B. Kidrič, Lj., Miklošičeva 26 2) Počitniški dom Ankaran Cena: 190,00 din 17) Počitniška hiša Lucija pri Portorožu - 2 enoti (4 ležišča) kurir-čistilka 3.500 Dalmacija turist, Lj. Linhartova 3 2-, 3- in 4-posteljne sobe kuharski pomočnik 2.900 Srednja naravoslovna šola, Lj., Peričeva 4 Cena: penzion 200,00 din na dan Termini: od 1. 9. Cena: najemnina 140,00 din/dan Počitniške prikolice sobarica 3.500 DO Emona hoteli, TOZD Union hotel, Lj. Miklošičeva 1 3) Počitniški dom Poreč Termini: od 8. 9. do 18. 9. Cena - penzion 140,00 din vzdrževalec el.-del. naprav 2.000 Elektrotehna DO Jugotehnika, TOZD Blagovni promet Lj., Šmartinska 152 a) Finida pri Umagu - 2 prikolici Termini: od 30. 8. do 19. 9. kuhar 5.500 OŠ Ljubo Šercer Ig, Ig 217 Počitniški dom Piran 3-posteljne sobe Termini: od 17. 8. do 24. 8., od 24. 8. do 31. 8., od 31. 8. do 7. 9. Cena: 230,00 din/dan kuhar 6.000 OŠ Brezovica pri Lj., Šolska 15 b) Lanterna pri Poreču Termini: od 20. 8. do 9. 9. Cena: 230,00 din/dan strojni tehnik 7.000 Biro 71, podjetje za projektiranje Domžale, Ljubljanska 110 Cena penziona: 190,00 din 4) Počitniški dom Veli Lošinj sedem različnih sob elektrotehnik 4.900 GAMBIT, Lj., Titova 118 c) Savudrija - 3 prikolice ekon. tehnik 3.750 DO Radio Glas Ljubljane, Kopitarjeva 2 Termini: od 29. 8. do 8. 9. Termini: po 1. 9. 1990 Cena: najem 120,00 din penzion za odrasle 190,00 din ekon. tehnik 5.500 INCOL, Lj., Vošnjakova 5/1 Cena: penzion odrasli 200,00 din otroci 175,00 din Počitniška hišica Bohinj - 2 sobi, kuhinja, kopalnica, WC (4-6 oseb) ekon. tehnik 5.500 Zveza društev inženirjev in tehnikov gozd. in lesar. SL, Lj., Erjavčeva 15 otroci 120,00 din d) Krk ekon. tehnik 6.500 Dalmacija turist, Lj., Linhartova 3 Termini: od 23. 8. do 3. 9. ekon. za anl. plan 6.800 Avtocommerce Lj., Trdinova 4 - Termini: po 24. 8. - Cena: 74,00 din na dan Za člane Svobodnih sindikatov Slovenije 5 % popust. Mali Lošinj Termini: od 23. do 3. 9. ekon. za anl. plan 8.500 Dalmacija turist, Lj., Linhartova 3 učitelj raz. pouka 7.000 OŠ Ljubo Šercer Ig, Ig 217 e) Stoja pri Puli Termini: od 9. 9. do 18. 9. PRU matematike 7.000 OŠ Brezovica pri Lj., Šolska 15 Počitniške sobe Bohinj - ena triposteljna soba - dve dvoposteljni sobi - Termini: po 1. 9. 1990 PRU telesne vzgoje 7.000 OŠ Ljubo Šercer Ig, Ig 217 Cena: 250,00 din PRU tehn. vzgoje 7.000 OŠ Brezovica pri Lj., Šolska 15 f) Lanterna pri Poreču - 2 enoti Termini: po 1. 9. 1990 Cena: 100,00 din/dan radiološki inž. 6.354 ZD Ljubljana, TOZD osnovnega zdr. varstva Lj. Vič-Rudnik, Postojnska 24 - Cena: 60 din na dan Za člane Svobodnih sindikatov Slovenije 5 % popusta. prof. računalništva 5.700 Srednja naravoslovna šola, Lj., Peričeva 4 5) Počitniški dom Veli Lošinj pet sob g) Sirena Selce Termini: po 1. 9. 1990 Cena: 160,00 din prof. kemije 5.500 Srednja naravoslovna šola, Lj., Peričeva 4 d. i. strojništva 12.000 Termika, Lj., Kamniška 25 Termini: od 29. 8. do 8. 9. Cena: penzion odrasli 200,00 din otroci 140,00 din 6) Počitniški dom Piran 3-posteljne sobe Termini: od 24. 8. do 31. 8. od 31. 8. do 7. 9. Cena penziona 190,00 din d. eco za anl. pl. 9.000 Mladinska knjiga Lj., TOZD Knjigarne, Titova 3 h) Pineta Savudrija Termini: po 21. 8. 1990 Cena: 160,00 din/dan d. komparativist 8.500 Mestno gledališče Ljubljansko, Lj., Čopova 14 elektrotehnik - vodja el. operative 10.000 MP Energomont, Lj., Trg VII. konr. ZKJ 1 i) Lanterna pri Poreču Termini: od22.8. dol.9.-l prikolica elektrotehnik - vodilni monter 7.000 MP Energomont, Lj., Trg VIL konr. ZKJ 1 7) Počitniški dom Zelenica Novigrad od 1. 9. do 11. 9.-1 prikolica sistemski tehnik za pod Kopra 5.500 Metalka Lj., TOZD Rač. inženiring, Lj. Dalmatinova 2 Termini: od 19. 8. do 29. 8. Cena: penzion 200,00 din j) Mareda Novigrad Termini: od 1. 9. do 11. 9. gradbeni tehnik 10.000 GP Energoplan, Lj., Poljanska 15 8) Počitniški dom Pješčana uvala Pula Cena: 170,00 din/dan adm. tehnik 4.000 KS 25. maj, Lj., Vlahovičeva 31 Termini: od 2. 9. do 12. 9. k) Stella Maris pri Umagu Termini: od 1. 9. do 11. 9. ekon. za anl. plan 4.500 SO Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 Cena prenočišča: 95,00 din učit. raz. pouka 5.800 OŠ B. Ziherla, Lj., Črtomirova 12 Bjela uvala Poreč Termini: 1. 9. 1990 Cena: 200,00 din na dan Krk - Zablače - 3 prikolice Cena: 170,00 din/dan PRU tehn. vzgoje in fizike 5.800 OŠ B. Ziherla Lj., Črtomirova 12 Bijela Uvala Poreč d. i. elektrotehnike teh. direktor 13.000 MP Energomont, Lj., Trg VIL kongr. ZKJ 1 Termini: od 1. 9. do 10. 9. Cena: 200,00 din/dan d. i. kem. tehn. 8.400 Elektroinšiitut M. Vidmar Lj., Hajdrihova 2 Termini: 1. 9. 1990 Cena: 200,00 din na dan Lošinj - Cikat Krk - Zablače - 3 prikolice Termini: od 1. 9. do 11. 9. Cena: 200,00 din d. i. grad. org. teh. direktor 13.000 GP Energoplan, Lj., Trg VIL kongr. ZKJ 1 d. pravnik 9.500 Skupščina občine Lj. Moste-Polje, Proletarska 1 Termini: 1. 9. 1990 Cena: 200,00 din na dan Polari Rovinj - 3 prikolice ekon. tehnik 2.700 Obloga-Slikoplastika, Lj.-Polje, Polje 351 Polari - Rovinj - 3 prikolice Termini: 1. 9. 1990 Cena: 200, din na dan Termini: od 1. 9. do 10. 9. Cena: 200,00 din adm. tehnik 5.000 Integral SAP DSSS, Lj., Središka 4 knjižničar 5.000 Knjižnica Bežigrad, Lj., Vodovodna 3 Zelena Laguna Poreč ekon. za anl. plan 7.000 SOZD Uniles Lj., Titova 36 Zelena laguna Poreč Termini: 1. 9. 1990 Cena: 200,00 din na dan 9) Počitniški dom Kope na Pohorju garsonjere Termini: do 30. 9. Termini: do 1. 9. 1990 Cena: 200,00 din/an d. pravnik 9.000 Obloga-Slikoplastika, Lj.-Polje, Polje 351 vzgojitelj 5.900 VVO Lj. Vič-Rudnik, Tržaška 79 Novalja PRU slov. jezika 9.500 OŠ J. Moškrič, LJ., Jarše, Jarška 34 . Termini: od 25. 8. dalje Cena: 260,00 do 360,00 din/dan Umag Termini: od 25. 8. dalje Cena: od 260,00 do 360,00 din/dan d. i. grad. prom. zg. 8.700 DO Cestni inženiring, Lj., Titova 64 d. eco. za anl. pl. 10.500 Kompas, TOZD Mejni turistični servis, Lj., Pražakova 4 Najemnina za garsonjero: 200,00 din/dan 10) Počitniški dom Bohinj 2- in 3-posteljne sobe - skupno 19 ležišč Termini: od 23. 8. naprej d. eco. za anl. pl. 9.160 Kompas, TOZD Mejni turistični servis, Lj., Pražakova 4 Vrsar d. eco. za anl. pl. 10.914 Narodna banka SL, Lj., Titova 11 Cena: penzion 240,00 din Termini: od 25. 8. dalje Cena: od 260,00 do 360,00 din/dan d. eco. komer. dej. 4.500 Jagoda, Lj., Dolenjska c. 244 B. KUPIMO POČITNIŠKI DOM Kupimo počitniški dom v slovenskem Primorju ali v Istri do d. pravnik 13.000 Univerža E. Kardelja, Lj., Trg osvobod. 11 Počitniške prikolice snažilka 3.500 OŠ Lj. Šercer IG, Ig 217 Pule s 45 do 50 ležišči v dvo-posteljnih sobah kategorije B. Moravci pri Murski Soboti - 6 ležišč komunalni del. 5.500 Komunalno podj. Lj., TOZD Parkirišča Lj.. Vodnikov trg 5 Ponudba velja za sezono 1991. PONUDBE IN INFORMACIJE NA BORZI SINDIKALNEGA TURIZMA Termini: od 13. 8. do 30. 9. Cena: najem 450,00 din varnostnik 6.000 Univerza E. Kardelja. Filozofska fakulteta, Lj.. Aškerčeva 12 11) Počitniška hišica Bohinj Najem jadrnice Cena in termini po dogovoru z Borzo sindikalnega turizma Borzna sporočila, potrebe ali ponudbe, pošljite na Borzo sindikalnega turizma - Ljubljana, Dalmatinova 4. Vsem, ki so na dopustu s pomočjo Borze sindikalnega turizma, želimo prijeten oddih. kuharski pom. 3.600 VVO Lj. Vič-Rudnik. Lj„ Tržaška 79 - 2 sobi, kuhinja, kopalnica, WC Termini: po 1. 9. Cena: 74,00 din/dan Za člane Svobodnih sindikatov Slovenije 5 % popust 12) Počitniški dom Piran 2-, 3- in 4-posteljne sobe Termini: do 28. 8. Cena: penzion v 3-posteljni sobi 198,00 din polpenzion 180,00 din var. pred. otrok 4.692 VVO Narodni junak R. Dragarjeve, Lj., Titova 312 var. pred. otrok 4.500 VVO Lj. Vič-Rudnik, Lj.. Tržaška 79 voznik inšt. ABCDE 7.000 ROAL Podjetje za avtomobilske storitve in marketing, Lj.. M. Pijadejeva 22 Borza sindikalnega turizma ni na oddihu. Tudi v prihodnje bomo z vami sodelovali: Doro Hvalica Irena Prusnik Metod Zalar - vaš borzni agent. gost. tur. tehnik - vodja rač. dej. 7.000 FORS, LJ., Titova 238 LADISLAV ČRNOLOGAR tehnološki presežek rdečelasa lisica in še kaj (13) Ladislav Črnologar je delavec jeseniške železarne in že desetletje znan kot pisatelj povesti in romanov. Pred prvim majem je pri Književni zadrugi Jesenice izšla knjiga z dolgim in nekoliko nenavadnim naslovom. Ta pa napove, da je knjiga izsek iz žive in za marsikoga krute sedanjosti. Tako kot v prejšnjih knjigah (Na gredi, ■Va drugem bregu, Razstreljeni bog) najdemo tudi v Tehnološkem presežku prvine ljubezenske zgodbe in kriminalnega romana, tako da bo Povest zanimivo branje tudi za nezahtevne bralce, ki jih zanimajo moralni in socialni problemi, privlačijo pa napete zgodbe. Jeseniški bralci se bodo lahko zabavali z ugibanjem in sklepanjem stav, koga je imel pisec za model pri oblikovanju glavnih in stranskih likov. Sistem, ki se je z leti papirnatega samoupravljanja oblikoval, je povprečnemu posamezniku vedno bolj omejeval pravice, ki so bile sicer zapisane v ustavi in v zakonu o združenem delu. Pametnemu človeku na položaju, kakršnega je imel Milan, pa je odpiral neslutene možnosti, omogočal vsakovrstno manipuliranje med množico nepreglednih predpisov, ki naj bi urejali vsako podrobnost. Za elektrarno je pridobil status poskusnega energetskega objekta, h katerega uresničevanju naj bi po svojih zmožnostih pomagale vodilne organizacije združenega dela - seveda z nepovratnimi sredstvi. Pri načrtovanju ni prav ničesar pozabil. Dolgo je tuhtal, kako zavarovati objekt, ko se bo gradnja začela. Ljudje so se namreč navadili, da je vse naše, pa so vse, kar je bilo nezavarovano in kar se je dalo odpeljati, kratko in malo odpeljali. Kot naročeno mu je prišlo v roke poročilo inventure z opuščenega gradbišča v Jelju, kjer je sam namenoma pustil nekaj naprav, ki bodo zdaj dobrodošle. Vse, kar je tam zmanjkalo, ni bilo nič posebnega v primerjavi z drugimi gradbišči, a je škodo napihnil in dosegel, da bodo uvedli začasno čuvajsko službo. Še bolj pa je bil navdušen nad odkritjem Janeza Zevnika, s katerim bo ubil več muh na mah. Želeli so se ga nekako odkrižati iz bližine sedeža podjetja in iz mesta sploh. Poleg tega je bil po poklicu elektrikar in bi še kako prav prišel pri nadziranju gradnje, pozneje pa pri obratovanju elektrarne. Obenem bi naredil uslugo še znanki Jasni Podrekar. Pri zadnjem obisku pri njej se je zavzela za Zevnika, ko je izvedela, kakšen posebnež je v trmoglavem iskanju pravice za delavce. Hm, Jasna Podrekar, ženska, da jo je bilo veselje pogledati. Prijazna, a obenem tako nedosegljiva v svoji posebnosti med izobraženostjo in kmečko nravnostjo. Da, Milan je veliko več čutil do nje, kot si je upal priznati in povedati. Sicer ji je to nekajkrat nedvoumno omenil, a je bil vedno vljudno zavrnjen. Zaradi nje bi bil pripravljen marsikaj tvegati, če bi mu dala le malo upanja. Ob obljubi, da se bo potrudil, kaj se da narediti za Janeza, se mu še sanjalo ni, da se bo to tako lepo ujemalo z njegovimi načrti, razen v eni malenkosti. Ob prvem srečanju z Janezom je prvič podvomil v pravilnost odločitve. Predstavljal si ga je malo bolj naivnega in nerazgledanega. Sicer je malo govoril, ker je bil očitno prizadet zaradi ponujenega dela, a kar je povedal, je imelo svojo težo. Kar malo se je zbal, da bi Janez s svojo pronicljiviostjo lahko povzročil kakšne težave, predvsem, ker jih je v mestu že delal. Lahko bi mu takoj priskrbel delo, za katerega se je boril. Ce se bo pozneje kaj zapletlo, ga bo že kako odstranil iz bližine elektrarne. Odločil se je tvegati. Imel je še dovolj časa, da poišče kakšno šibko točko v Janezovem značaju, zaradi katere bi se tako navezal na Jelje, da bi bil neškodljiv. Prav nič pa mu ne bi ugajalo, če bi bila to Jasna. Ob njenem zavzemanju za Janeza bi bilo za žensko, ki je bila že tako dolgo sama kot Jasna, to čisto mogoče, čeprav ju je loče- vala tolikšna razlika v izobrazbi. Jasna je bila nekaj posebnega, ni je mogel dati v noben kalup. Kako je samo sprejela gradnjo elektrarne, kot da se vse skupaj nje sploh ne tiče, čeprav so drugi partnerji stvar sprejemali z razširjenimi očmi. Odločil se je, da jo obišče. V podjetju je dal še nekaj navodil in se odpeljal do Informacijskega centra. Tam so mu povedali, da ima Jasna dopust. »Pa pojdimo v Jelje,« si je rekel na glas, sedel v avto in se odpeljal proti goram, ki so se v daljavi vse sivo vijoličaste dvigovale nad pokrajino. Med njimi je bilo v eni izmed dolin skrito Jelje. Makadamska cesta je močno stresala sicer dobro vzmeten avto, ko se je vzpenjal v strmino proti Jelju. Milan je pomislil, da bo za večkratno potovanje sem škoda lastnega avtomobila in žal mu je bilo, da ni vzel službeno vozilo. Cesta se je kmalu prevesila v ravnino in pred sabo je zagledal dolino in vas, ki se je stiskala pod desni breg, kjer se je že spet začela strmina proti planini. Z gradnjo v bregu so domačini ohranili prepotrebno ravninsko zemljo za njive. Izjema je bila samo Podrekar-jevina, ki je sama kraljevala na ravnini nasprotnega brega. To je pričalo o mogočnosti kmetije, seveda po predvojnih merilih, v času gruntarjev in kajžarjev. Za človeka, kakršen je bil Milan, ki je zrasel v melagomanstvu povojne izgradnje, pa je bilo vse skupaj precej majhno in utesnjeno. Spraševal se je, kako ljudje sploh lahko živijo v starih hišah z okni, skozi katera si komaj lahko vtaknil glavo. Nekaj hiš je bilo na novo kritih, druge vidnejše spremembe pa v vasi ni bilo. Milanu je bilo znano, da Zavod za spomeniško varstvo ne pusti spreminjati izvirne arhitekture. Seveda pa so mnogi notranjost hiš na svojo roko spremenili v udobnejša stanovanja in na nevidni strani vgradili večja okna. Tudi cerkev, ki je kraljevala nad vasjo, je bila še krita z lesenimi skodlami. Jelje je pred kratkim prišlo v sklop narodnega parka in je bilo tako zaščiteno pred večjim spreminjanjem. Tudi zato so morali prekiniti pripravljalna dela za centralo, ki bi neusmiljeno pomedla z Jeljem. Z elektrarno bo moral torej pohiteti, da je ne bodo zavohali vse glasnejši ekologisti. To bi povzročilo resne težave. Pogledal je dvoje barak, ki sta spominjali na prejšnje gradbišče, in se samo-veščno nasmehnil. Potem je zavil proti Po-drekarjevini čez trden most iz lesenih brun, ki je zdržal tudi polno naloženo traktorsko prikolico. Avto je ustavil na prostranem dvorišču. Pes ga ni maral in se je z besnim laježem zaganjal proti njemu. Podvomil je v trdnost verige, a vseeno izstopil. Jasna je zadnjič, ko je bil tu, na pol v šali rekla, da je pes boljši psiholog kot ljudje. V njegovem značaju mora biti nekaj narobe, ko se toliko časa ne umiri. Res se je umiril šele na njeno besedo. Tudi zdaj se je pomiril šele, ko je Jasna prišla na prag in zavpila nad njim. Kaj pa je tebe prineslo?« je vprašala, ko sta se pozdravila. »Mar ne bi smel priti pogledat lepo sošolko, zdajšnjo poslovno partnerico?« je z udvorljivim nasmehom odvrnil Milan. »Seveda, seveda, samo dobro vem, da za take malenkosti nimaš ravno časa na pretek. Poleg tega se pazi, da za to ne izve tvoja žena. Prav nič nisem navdušena nad kakšno rokoborbo,« je z nasmehom odvrnila Jasna. »Samo majhno možnost mi daj, pa boš videla, koliko časa imam. Res se mi je zahotelo, da te vidim. Seveda imam izgovor. Povem mlahko, da je vse urejeno za gradnjo centrale. Te dni enkrat bodo začeli dovažati material.« »Kaj pa finance? Še vedno velja tisto, kar smo se dogovorili? Pri tebi mora biti človek previden. Pa pridi v hišo, da se ne bova pogovarjala na pragu.« Vstopila sta. Odpeljala ga je v kuhinjo in mu pokazala stol za veliko mizo iz orehovine. Milan ni bil za kavo, češ da jo je že pil, a je sprejel domače žganje, ki mu ga je ponudila. »Kaže, da ne bo večjih stroškov ne z materialom, ne z opremo, tudi z delovno silo ne,« je Milan nadaljeval začeti pogovor. »Uspelo mi je, da bo večinoma vse dobavljeno in narejeno solidarnostno in nekaj kot testiranje naprav,« je izjavil samovšečno. »Saj ti si genij! Najini partnerji bodo več kot zadovoljni. Če dobro premislim, bom največ vložila sama, če seveda odštejem tvoje delo. No, kar je, je; nikoli ne požrem besede, ki sem jo dala.« »Saj razumeš, da sem jih moral pritegniti. Govoriš, kot da nisi preveč navdušena? Jaz sem se pa tako veselil pohvale iz tvojih lepih ust.« »Kaj ni genij dovolj? Po pravici ti povem, da me malo moti to ribarjenje v kalnem, čeprav je že postalo vsenarodni šport. A zdaj je, kar je.« Nadaljevanje prihodnjič ■ NAJBOLJ RAZŽL RJENA RASTUNA MESTECE V BOKI KOTORSKI AM. FILM. IGRALEC (RICHARD) LARS ONSAGER OSEBNI ZAIMEK MANJŠA VOJAŠKA ENOTA NORVEŠKI PISATEU (ARTHUR, •TIHOTAPCI«) AM. FILM. IGRALEC MARTIN u PRIMOŽ RAMOVŠ GRAFIK DEBENJAK REKA V St KI TEČE V LAD0ŠK0 JEZERO ŽENIN ALI MOŽEV OČE ZAŠČITNA NAPRAVA PRED STRELO DEL ROKE MENIČNI POZVANEC, DOLŽNIK DELGEO- METRUE PLEME, ROD PUNOTA VMAUJU SMUČI VRSTA KONJSKE-GA TEKA KOVAŠKO OPRAVILO AMER. ŠAH. VELEMOJSTER ILARRV) SMRTNI BOJ, UMIRANJE GESLO FRANC REVOLUCIJE VRSTA JELENA POUSKA REKA, PRITOK VISLE CIMA. POGANJEK RADIOAKTIVNI ŽLAHTNI PLIN (Rti) SLAVKO OSTERC ZOB PRI BRANI PRELAZ MtD čRHO (SORO IM Kosovi LA UMETNI- KOVA DELAVNICA POKOJNIK MODERNA UMETNIŠKA SMER UPANJE REKA V FRANCUI. PRITOK SEINE NEKD. ELITNI TURŠKI VOJAŠKI ODDELEK 100» PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE AVTOR KRIŽANKE R. NOČ BIUARDNA PALICA MIK. PRIVLAČNOST MAJHNO PLOVILO ČEDO OBLAK EDVARD KOCBEK J NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 34 Rešitev nagradne križanke pošljite do 28. avgusta 1990 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 34. Nagrade so 500,00, 300,00 in 100,00 din. Rešitev nagradne križanke št. 32 SLAVKO, GRUM, TETRARHIJA, RORA, NIVEN, KOVIČ, ERIČA, KRK, JIM, LE, ANATOM, LINARES, RAJ, VAŠO, ENARE, SMERNIK, SAD, NV, AETIJ, REKLAMAR, KRAVA-RICA, JANE, ANAKOLUT, OKIS Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 32 1. Tončka Dovžan, Luznarjeva 24a, 64000 Kranj 2. Alenka Delovec, Sr. vas 68, 64208 Šenčur 3. Darinka Vrtič, Vrtec, 62252 Dornava Nagrade bomo poslali po pošti. —Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. • Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Začasni poslovodni organ in glavni urednik: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosti), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev) Sonja Seljak (redaktorica - lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Jožica Anžel (tajnica) telefon 311-956, H. c. 310-033 • Naročnina: 321-255 d Posamezna številka Delavske enotnosti 9 dinarjev • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo ® Poštnina plačana v gotovini ® Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2 • Žiro račun: 50101-603-46834 • Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Učbeniki po evropskih cenah Minili so časi majhnih črnih tablic in kred, pregnale so jih šolske torbe, učbeniki in modeme šolske potrebščine. Nikakor pa se ne moremo otresti pomanjkljivosti v našem šolskem sistemu, slabo založenim trgovinam s šolskimi potrebščinami in navsezadnje tudi ne pomanjkljivemu znanju, ki si ga uspemo pridobiti v pomanjkljivo opremljenih šolah. Čeprav se šolarčki, šolarji in študentje še veselo namakajo v morju in uživajo v dopustniškem razpoloženju, pa trgovine že vabijo k šolskemu delu ali pripravam nanj. Za osnovnošolce se je pravzaprav začelo že prej, ob koncu preteklega šolskega leta, ko je stekla akcija Modri Janez, ki sedaj prehaja v drugo fazo in bodo tako vsi, ki so komplete učbenikov naročili in povečini tudi že plačali spomladi, po petnajstem avgustu začeli lete dobivati po pošti ali prevzemati v trgovinah. Tisti, ki se akcije niso udeležili in tudi niso upoštevali izkušenj iz preteklih let, ki so zaupali v sposobnost Zavoda za šolstvo, založb in trgovin s šolskimi potrebščinami, pa se sedaj gredo lov za »izgubljenimi zakladi znanja«, učbeniki. Tako je v nekaterih trgovinah Mladinske knjige na spisku razprodanih učbenikov kar petindvajset knjig za osnovne šole, enajst samo za šesti razred. Vzrokov za to je seveda več. Založbe kljub obljubam zamujajo s ponatisi, Mladinska knjiga ni poravnala vseh obveznosti do Državne za- ložbe, tako da učbenikov te založbe na njihovih policah ni, nekateri učbeniki, na primer Zvonec kliče/MK, berilo za drugi razred, pa ponatisa sploh ne bodo dočakali, saj jih mislijo v novem šolskem letu zamenjati. Trgovci sicer pravijo, da bodo ponatisi še »pravočasno« na njihovih policah ter hkrati opozarjajo na druge pomanjkljivosti, s katerimi založbe in trgovine nimajo nič, šolarjem in šolnikom bodo pa prav gotovo slaba opora za uspešen začetek novega šolskega leta, od katerega vsi tako radi pričakujejo največ. Tako se zgodi, da profesorji istega predmeta na isti šoli zahtevajo učbenike različnih avtorjev, da nekatere šole še vedno niso pripravile seznamov potrebnih učbenikov, kar je v posebno zadovoljstvo dijakom četrtih letnikov, ki gredo na začetku šolskega leta na maturantski izlet, po vrnitvi pa zvečinoma neuspešno iščejo, če je kje kakšen pozabljen primerek. Če k vsemu prištejemo še relativno visoke cene, ki bremenijo družinske proračune ravno po dopustih (za nižje razrede stane komplet učbenikov od 500 do 700 din, za višje že od 1500 do 2000, za prvi letnik pa že prek 3000 din), nas morda res zagrabi otožnost za starimi časi tablic in krede. Čas pa nas seveda neusmiljeno žene v enaindvajseto stoletje in kar prav bomo naredili, če se bomo namesto nostalgije oprijeli razuma in teženj po bolj kvalitetnem znanju in delu. V PRIČAKOVANJU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA I. Književnost Janka Kosa, ličen, v trde platnice odet učbenik literarne zgodovine in teorije, tudi drugače prednjači pred drugimi učbeniki, stane 210 dinarjev, je najtežji in ga priporočamo bodočim difovcem kot del stalnega šolskega pribora. Lucas ČE VPRAŠATE MENE__________________________ Pravijo, da je enotnost nekaj, s čimer se Svobodni sindikati ne moremo pohvaliti. Gre za enotnost pogledov in mnenj o organizaciji, vplivu, financiranju in še o čem. Recimo, o napovedani splošni stavki. Ne neenotnost o tem, ali stavko razglasiti ali ne. Glavnina Svobodnih sindikatov je trdno prepričana, da je stavko treba izpeljati, ker je nujno te-rejo gospodarske in socialne razmere. So seveda tudi sindikati dejavnosti, v katerih konformizem deluje hitreje in se bodo zato stavki izognili. Po številu članov so manjšina, po položaju in značaju pa bele vrane, zato, če vprašate mene, Splošne stavke to ne bo hudo motilo. Prej jo utegne zmotiti neenotnost med drugimi »svobodnimi« pticami. Iz jate samostojnih in miroljubnih skalnih golobov sta se v času od ustanovnega kongresa do napovedi splošne stavke izločili dve jati: že rahlo utrujena skupina domačih poštnih golobov, ki se je spustila na varne strehe in v golobnjake, in formacija jastrebov, ki se noče sprijazniti s položajem nepolitične organizacije in še manj nepolitične stavke. Obojim se zdi, da najbolje vedo, kaj je za skalne golobe najbolje, in predvsem, kako bomo pritegnili ali prehiteli druge ptice, ki se tudi združujejo v jate, zlasti noje, papagaje in purane. Stavka, in še posebno splošna, ni le okras sindikalnemu gibanju, temveč temeljnica gibanja samega. Pri stavki je mogoče najbolje vedeti, zakaj in proti komu se kaj dogaja. (Prav zato, če vprašate mene, ne razumem postrevolucionarnega krokarja, ki se po zgledu svojih polstoletnih političnih nasprotnikov na televiziji sprašuje, proti komu naj bi stavkali. Sveta preproščina). Stavkali bomo za čitljivo napisane nedvoumne zahteve, ki naj ublažijo socialne tegobe in izboljšajo sramotno slab gmotni položaj delavcev. Proti vladi, ki nima socialnega programa, in proti oblasti, ki ji je delavec malo mar. Torej je to politična stavka, razglašajo papagaji. Za božjo voljo, kakšna pa naj bo? Taborniška, turistična, filatelistična? Politična seveda, in to vse.dotlej, dokler bodo plače delavcev, njihov socialni položaj, najemnine in cene odvisne od političnih odločitev ali zaradi pomanjkanja le-teh! Golobi pravijo, da je cilj stavke delo, poštena plača in boljše življenje, in ne vladna kriza. Jastrebi pa menijo, da ni prav nič hudega, če vlada, kakršna je, pade. In če gremo na ulice, bo mogoče padla. Skalni golobi pa vedo, da še dolgo ne bo poštene plače in socialnega raja, in tudi vlada ne bo kar tako padla. Toda storiti je treba vse, da bo vlada vladala, da bo vedela, da so na svetu tudi delavci, da postopoma začne zagotavljati pravice, ki so v opevani Evropi same po sebi umevne, da prepreči lakoto... Nekaterih je jastrebov strah in domačih golobov sram. Pravijo, da krhajo moč jate, da rušijo enotnost in ogrožajo možnost za uspeh. Ce vprašate mene, sem jih vesel, golobov in jastrebov. Brez skrajnosti ni jedra, brez posebnosti ni splošnega, brez golobov ni upanja in brez jastrebov se tudi skalni golobi polenijo in postanejo neprevidni. Morda pa enotnost le ni tako neenotna. Doro Hvalica Trubarjev hram, poleti prizorišče kulturnega dogajanja, poleg ljubiteljev fotografije pritegne tudi marsikaterega knjižnega molja, saj njegov bazar ponuja kopico leposlovnih in tudi strokovnih knjig, v več jezikih in s pohvalno nizkimi cenami. Otvoritve fotografskih razstav so ob petkih, ob 20. uri, 17. 8. 1990 pa bo po Zlatu Jaklinu, Gorazdu Majaronu, Viliju Lamovšku, Franciju Fidlerju, Ziki Iliču in Oliverju Komarju svoje fotografije predstavil Jože Golub, čigar dela si lahko ogledate do 24. avgusta* Prav tako se v Trubarjevem hramu zavedajo, da dan ne traja le od 8. do 18. ure, kar so dokazali s kulturnim večerom, v torek, 14. avgusta, ko sta ob 20.30 glasbe in besede željne obiskovalce potešila Lado Jakše (klaviature, klarinet) in Milena Bežun (z Gradnikovo liriko). Seveda pa to ni ne prva ne zadnja takšna prireditev, kar potrjuje dejstvo, da so kljub prostorski stiski obiskovali odšli zadovoljni. V torek je v galeriji ŠKUC odprl svojo fotografsko razstavo tudi mladi mojster Goran Bertok. Kot dekorativno popestritev si je omislil mizo z ostanki (na sliki), katere dolgi prt nas pripelje do ostankov ptice. Žejni obiskovalci so umetnost degradirali v okrepčilo, pernati prijatelj pa je bil neusmiljeno poteptan. Pa naj še kdo reče, da mladi Ljubljančani niso dojemljivi za umetnost, ko pa so jo kar »goltali*. S prostorsko stisko pa niso imeli težav češki muzikantje, ki so Ljubljančanom zaigrali kar na mestni tržnici. Kitari, harmoniki in tolkalom se je občasno pridružil tudi kakšen vokal iz občinstva, kar pomeni, da smo se takšnih prizorov navadili in da tako kultura kakor veselje ne poznata meja. Lucas JZc>P4lA/& o