27. itevilfia.

Posamezna številka stane 12 v.
Maribor, dne 4. julija 1918.
St. Matu
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo »Slovenskega Gospodarja? v Mariboru. — List se dopošOja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 Tin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo' Koroška cesta štev. 5, sprejem«
naročnino, inserate in reklamacije
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., aH kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku »Mala naznanil»*
stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Položaj,
f Nemci zahtevali ofenzivo.
Cesar stanuje začasno na svojem gradu Ekart»-au blizu Požuna. Tam je pretekli teden sprejel voditelje vseh večjih državnozborskih strank, med njimi tudi načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Koro-Êea. da sliši tudi njih mne/ije o sedanjem političnem položaju. Ne vemo sicer, kaj so voditelji govorili s cesarjem, ker med resnimi politiki ni navada, da bi vse iablebetali kakor Girstmajerjev Francelj, ki pripoveduje iz avdi;ence pri cesarju celo neresnične reči, toda prepričani smo, da je načelnik Jugoslovanskega kluba ceasrju odkrito povedal, kako njegov narod sodi sedanji po Seidlerju ustvarjeni politični položaj.
Razven osebnega stika s parlamentarci je naročil cesarjev zaupnik grolu Silvi-Taruki. da so tuai on sam pouči o sedanjem političnem položaju. Tuât grof Silva-Taruka je imel daljši pogovor z načelnikom Jugoslovanskega kluba.
Uspeh teh avdijenc in pogovorov je bil, da večina strank, izvzemši nemške nacionalce, hočejo parlament in da Nemci na vsak način hočejo še naprej Seidlerja kot ministrskega predsednika. Na podlagi t«h ugotovitev je cesar sklical državni zbor za dno lb. julija, obenem pa odklonil Seidlerjev odstop. — Nsœoi imajo sedaj torej Seidlerja, Slovani pa državni aboi".
Toda s tem Se politični položaj ni razjasnjen. Seidler ni hotel več parlamenta, tiščal ga je-ob stran — kos v njem nima večine za se in ker bi rad brez parlamenta neovirano dalje vladal po želji Nemcev. Kako bo torej Seidler pred parlamentom, kjer nima rtilne. obstal? Zato mnogi mislijo, da Se bo Seidler vendar le, predno se sestane državni zbo», pobral svoja šila in kopita, ter odšel. Potem bi, tako se ču-je, na čelo vlade bil poev*> viHi uradnik, ki bi popolnoma nepristransko — torej ne v Seidjerjevem s-mislu — dalje vladal
Jugoslovanski narod je zadovoljen, da se vendar le zopet odprejo vrata državnega zbora. V njem bodo naši poslanci povedali, kako si narod želi mira, kako obsoja vsa uvedena preganjanja v Času, ko njega sinovi umirajo na frontah in ko sam vzdihuje v zaledju v nezaslišanem trpljenju, povedali tudi, "da ves narod kot en mož vstraja pri svoji Jugoslovanski misli
O tem piše dunajska „Arbeiter Zeitung" z dne 29. ¡unpa t. 1. sledeče:
One 14. aprila t. 1. je priobčila vsenemška ..Ostdeutsche Rundschau" sledeče: „Po vseh ulicah se slišijo vesti — razširjajo jih samo zlobneži — da Itali.a ne bo več napadena. Tem zlobnim vestem izpodbijajo tla na sijajen način besede cesarja Viljema: ..Naša dolžnost je. da sovražnike napademo in p irazimo brezobzirno na vseh bojiščih." Tako se bo tudi zgodilo, zato nam jamči cesarjeva beseda."
K temu je takrat naš list („Arbeiter Zeitung") pripomnil: Potemtakem je dolžnost Avstrije, da začne ofenzivo proti Italiji, ker jo želi nemški cesar Viljem! Čudno naziranje! Toda ne glede na to bi se vendar naj pomislilo, koliko žrtev, bolesti bolnih in krvavih žrtev bi utegnila stati taka oienziva! Naj bi se vendar stavilo vprašanje, kakšen namen bi naj imela ta ofenziva in nai bi se ocenila bojazen, kateri/ zahteva taka ofenziva, ki je Avstriji naložena kot dolžnost! Žene, ki bti v taJki ofenzivi utegnilo izgubiti svoje može in matere svoje sinove, naj ne pozabijo, katera stranka je zahtevala takih žrtev, namreč •nemškoradikalna stranka!
Sedaj pa, ko smo izvedeli, ¿a je v tej ofenzivi izgubilo stofisoč mož svoje življenje ali svoje zdravje, p ari vi jemo še enkrat žene, ki s» izgubile v tej o-/enzivi svoje može, svoje sinove, p« tudi očetje, ki so izgubili svoje sinove, in pozivljemo Še enkrat sinove, ki so izgubili svoje očete, da naj nikdar no pozabijo, da so aahtevali te žrtve nemSki radilcalci in so sokrivci teh žrtev.
Ogrski ministrski predsednik o poraas »k Piavi.
V ogrslSi državni zbornici je dne 28. junija naznanil ogrski min|istr$ki preasednik dr. Wekerle na-tfednjo:
O naši zadnji ofenzivi, ?ia-u o t* Sem proJiia-nju ob Piavi in Brenti ter o na5em umikanju so bile razirošene v svet taxj d^TOsežne in neverjetne ve-'«: ., da je moja žel a, se javno izjav it s popolno oi-»jiicsrčnostjo pred vso Javnov^, da se pomiri javno mp.-nje in izve resnicn ter afa se pobijejo vs» pretiran» vesti. Smatrai &em za avojo lolžncst zah'evati leeačovnih pojasn i nepo,j:edn~> od armadneera vodstva in ta pojasnila želim naznaniti zbornici. Predvsem povdarjam, da objavljamo vojna poročila s popolno odkritosrčnostjo, ne da bi jih olepševali ali le-
u i ,1
po pobarvali. Kot dokaz hočem samo povdarjati, da naša lastna poročila vsebujejo vselej resnična dejstva. da ne omejujemo obiav sovražnih poročil, da ml i*e celo sami nadzorujemo naše dognane izgube !in podatke z objavljenimi sovražnimi poročili in le na rodlagi tega hočem povedati resnico in jo tako osvet« liti, da odgovarja jstini. Zbornici je znano, da sma prodirali ob Piavi in ob Brenti, da se pa obvarujemo Moveških žrtev, smo se umaknili ob Piavi in obdržali ob Brenti nekaj zasedenih pokrajin, kajti ako bi bili obdržali v svoji oblasti naše pdstojanke ob desnem bregu Piave, bi nas bilo to stalo ogromnih žrtev in. izgub.
Italijani vjeli 12.000 mož.
Vsled tega našega umika je prišlo zavsem 12 tisoč Avstrijcev v italijansko vjetništvo. Napram o-gromnim številkam, ki se tozadevno spravljajo sedaj v svet, bodi iz poročil italijanskega vrhovnega poveljnika maršala Diaza pribito, da je pri našem prodiranju in umikanju prišlo zavsem 12.000 naših vojakov v sovražne roke.
Honvedski minister: Za časa cele ofenzive!
Poslanec Zelinski: Koliko so iznašale pa izgube ?
Naše izgube žaiibog ogromne.
Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril nato: Našo iagabo so bile žalibog ogromno. Hočem podati popolnoma odkritosrčno izjavo: Pred kratkim ¡e govoril honvedni minister o 8000 vjetih. Takrat, ko ,e o tem govoril,»no dognali to število iz poročil i-. albanskega maršala Diaza do dne 22. junija. Na puffia,gi poanejših poročil meram to številko popraviti in naglašati, da je prišlo v italijansko vjetništvo 12 asoč mož. Te številke se vspričo tej ofenzivi in umikanju ne moro imenovati kot zelo velikanske, kajti ce vzamemo v poštev, koliko Italijanov smo mi vjeli v jeseni v 10. in 11, ofenzivi ob Soči in koliko vjet-liikov smo mi takrat izgubili, omenim, da smo mi izgubili v 10. ofenzivi, v kateri so nas Italijani napadli, 30.000 do 35.000 vjetnikov, (ločim, smo mi vjeli le samo 22,000 Italijanov. Ce torej sedaj primerjam, da je bilo sedaj, ko smo prodirali mi, razmerje ravno narobe, smem imenovati te številke iz vojaškega stališča kot zelo pomirjevalne. Veliko žalostnejša je pa izguba, katero smo imeli na padlih, ranjenih in bolnih Velik del tega števila pa znašajo bolni. (Medklic poshmoa Fenjesa: In glad?}
JLIS T E IŠl s
Kako sva z Žefom iz Benečije vino nosila.
Piše: Crnihovski.
(Kaneo.)
Po stari krščanski navadi smo odmolili rožni-venee z litanijami M. B. Potem se je gospodar obrnil k uieni, rekoč: „Bote še pili?" — „Hvala, jaz ne več, imam dovolj", sem odgovoril. — „Le primešate, jaz tom še pil", oglasil se je Zef. Med tem, ko je gospodar šel v klet, je Zef cmokal z usti ter si z roko po-gladil prsa, rekoč: „O, kako je dobro, takega še nisem pil in najbrž ga tudi ;iie bom več," Bilo je že pozno, ko smo šli spat. Za oba sta bili pripravljeni po-eteiji, a praktični Žef je odklonil posteljo, šel v hlev h konjem, se zaril v listje ter trdno spal, dokler se ni zjutraj mežnar obesil, kakor mi je sam pravil Potem je šel v cerkev, ki je posvečena sv. Luciji, udeležil se celo dveh sv. maš, pri katerih se je i rav p< reče priporočal sv. Luciji in pobožno molil za svojo Izvoljenko Lfucijo, da bi mu ostala zvesta, da bi ne postala taka kot marsikatera dekleta, katerim so čr-nooki Ogri zmešali glavo in „ferdirbali" srce."
Po zajutrku smo odrinili, Benečan, katerega je priskrbel gospodar, je z velikim flašlkonom šel kakor misel, Zef pa je začel zaostajati in pogostom- počivati, vendar je šel razmeroma še dobro. Do Trblja (640 m) smo šli po navadnem klancu* Od Trblja za Humom (917 m) se vije proti Ježi 4^-6 m široka cesta, katero so Lahi napravili tekom vojske. Dasirav-no mi je Benečija dobro znana, vendar se mi Je radi nove cesta in novih poti zdelo vse nekako t^einno-pokiurio»	« . t -a -i " I $ s l i S
Kakor omenjeno, je Zef pogostoma počival, o-pozarjal sem ga, naj se ne ustavlja blizu hiS in vo-jafov, da nato vina ne vzamejo. A Zef se je vedno odrezal: „Jaz se nobenega ne bojim, imam pri sebi vse paavtce." Res, da je imel pravilno legitimacijo, nismo pa imeli dovoljenja, da smemo nositi vino, zato sem bil vedno v strahu, da nam vzamejo vino.
Iz Trblja smo prišli po ravni cesti zadaj za Humom v vas Zavrt, kjer stoji ob cesti napol sežgano poslopje. Benečan izpregovori: „;To je Štublenski farovž. Med vojsko je bila v njem vojna pošta. Po neprevidnosti je izbruhnil požar, ki je uničil duhovnikovo in tudi cerkveno lastnino, le neko malenkost so zamogli rešiti. Duhovnik je potem stanoval v neki drugi hiši v Zavrtu. Ko so. se Lahi umikali, je pa moral ž njimi. Duhovnijo, ki je ostala brez dušnega pastirja, oskrbuje gospod župnik od bližnje Device Marije."	' |
Visoko nad cesto stoji cerkev) sv. Stublenka (Volbenka, 754 m). Pri pogledu na to cerkev se mi Je vzbudil spomin na sledeči smešni, a žalostni dogodek iz prejšnjih časov: Ob shodih so okrog cerkve prodajah kruh, žganje, vino, kolače, podobice i. t. d. Na tak shod je prišla nekoč neka ženica iz daljne vasi. Kupila si je kruha in tudi vrček, ali kakor že pravijo: bučo . žganja. Kruh je namakala v žganju, in ko je povžila ves kruh. je bil tudi vrček prazen. Ker si vsled dolge poti in utrujenosti še ni ugasila žeje, je rekla: „Ti kruhec si ga popil anu buču, an .¡az ga tudi čem anu buču." Kupila si je še en vrček žganja. Kmalu pa se ji je vsled obilno zaužite pijače začelo vrteti v glavi. Med tem ko so drugi romarji hodili okrog cerkve, je ona naslonjena na cerkveni zid sladko ginjena tarnala: „O, sv. Stublenk', saj sem mislila, da bom jaz hodila okrog tebe, pa hodiš ti okrog mene.14 S pripovedovanjem tega dogodka sem Zefa, ki je postajal čmeren, spravil ▼ dobro voló.
Fffflfc amo v Prapotjnico, kjer je bila nemška ateaia. Od daleč sem glasno pozdravil ter vprašal, a; gromo prav na Breg. Vojak, ves srečen, da vidi i» ¿'ti nemSko govorečega Človeka, prijazno odgovori: „K*r naprej po široki cesti, ni mogoče zgrešiti Brega" in ni nas vprašal ne po legitimaciji in tudi ne po tem. kaj nesemo. Oddahnil sem se. v pol uri saa priSK v vas Breg (797 m), k znancu Toninuv —. Blbi je enajsta ura dopoldne. Iz Oblice do Brega smo rabili ravno tri ure. Pri Toninu smo se dobro okrepčali in odpočili, Benečan Obličan se je vrnil domov. Tonin pa mi je spretno navezal na čevlje — krampeže. Tudi sebi si jih je nadel. Isto je storil i ŽeL Odrinili smo nato po najkrajši kozji, zelo ledeni stezi proti Ježi. Do Ježe je Žefu odnesel vino Toni-nov brat. Ker je prejšnji večer deževalo, a "ponoči se zjasnilo, je bilo na Ježi in po Dolu vse zalito z lepim gladkim ledom. Toda opremljeni s krampeži, sma hodili varno brez vjsake nezgode kakor po podu. In naenkrat smo bili v Ciginju. Onkraj Kozaršč smo si odpočili na mostu. Zastonj smo se ozirali na Mengo-re in iskali Marijino svetišče. Ni ga več. Vojna ga jo razdejala. Ko nam je začel Žef pripovedovati, kako jo vsako leto hodil na božjo pot na Mengore, se je po cesti pripeljal kolesar, se ustavil in nas nagovoril. Žef ga Je takoj poprosil za cigareto, katero Je tudi dobil. Ker pa Žef ni umazan, je takoj segnil v žep ter dajal kolesarju za cigareto kair krono. Kolesar pa je smehljaje se zamahnil z roko, rekoč: „Kar-dilec kadilcu v potrebi daruje." Zef se Je priklonil z besedami: „Bog plati", ter prižgal cigareto najprej kolesarju, potem sebi. Dvign"li smo se.
Pri Sv. Luciji nas ustavi vojaška straža in v-praša, kaj nesemo. Odgovorim: „Mašno vino za Me« zopotamijo." — „Prav", odgovori straža. Takoj spregovori Žef: „Smo že prej prosili za dovoljenje." — „Lepo od vas", odvrne straža. In šli smo neovirano ■kozi Sv. Luoljo.

Ministrski predsednik dr. "VVekerle: Številk ranemu in bolnih vpjakov je nemogoče strogo ločiti , ker* se stanje navadno določa na ta način, da s« v-zame kot podlaga število čet, ki se vračajo domov in * katero število se primerja s številom na Ironto odj-c.-slanili čet. Ako se torej vzame to za podlago, smo i-meli žalibog ogromne in zelo obžalovanja vredne iz guba, ki pa v primeri z 10. in 11. italijansko ^oieuz. vo zdaleka ne dosežejo izgub, katere smo imeli v 10. in li. iialijanski ofenzivi in v katerih so znašale na- j še izrabe 80,000 do 100,000 mož
Naše Izgube približno 100.000 mož.
V tej ofenzivi pa znašajo naše izgube približno 100 oGO mož. (Gibanje.) Prisiljen sem, da povem vse te obžalovanja vredne okoliščine. V tem številu-so za popačeni vsi padli, .ježko in lahko ranjeni in bolni vojaki (Gibanje in klici: Samo Madžari!) Navajam to številke le zaradi tega, da prav odkritosrčno označim položaj, zlasti zaradi tega, ker bodo naši sovražniki označili naše izgube brezdvomno *ot zelo pretirane. Pripomnim le še, da se širijo vesti, češ, da so tudi tokrat bile v pretežni množini prizadeto matiži rake čete. Toda temu ni tako. Ofenzive se jo utleleLlo 37 avstrijskih in 33 ogrskih polkov tori»j 47% ogrskih in 53% avstrijskih polk «v.
Pomanjkanje nmnicije.
Ministrski predsednik dr. Wekerle: Tudi je že j razširjena vest, da je naše velike izgube povzročilo : pomanjkanje municije. Municije naša armada nikdar že ni imela toliko kakor ravno sedaj.
Plava odnesla tri mostove.
Resnica je, da je visoko narasla Piava porušila in odnesla gornji most in ostanki tega. mostu so povzročili, da je povodenj odnesla še tudi ostala dva mosta, vsled česar je zadelo dovažanje municije in živil na nepremagljive težkoče. (Gibanje.) Ni pa bilo nobenega pomanjkanja municije. Sicer je res, da pis'no mogli spraviti na fronto toliko municije in živil, ? oli'kor bi je bile rabile naše čete, ki so se tam nahajale. (Gibanje.)
Vesti pa, da so se tamkaj pripetili slučajt, češ, da so vojaki pomrli gladu, ne odgovarjajo resnici — kajti gladu ni umrl niti eden vojak, kar moram razločno povdar'ati.
Um i k t reda.
Umaknili smo se z desnega brega Piave na levi breg popolnoma po načrtu in samo nekaj malo naših čet, ki so imele nalog, da krijejo naše umikanje, ie prišlo v sovražno vjetništvo. Vobče je bilo izvršeno umikanje tako natančno po načrtu, da so Italijani . • . (Hrupni medklici: Ali smo morda mi med tem časom zgradili nove mostove?)
Ministrski predsednik: Seveda, tudi na tem u-iniku smo zgradili nove mostove. Naše armadno vodstvo posebno naglaša odlično zadržanje naših gaper-;ev, ker jim gre zasluga, da se je naše umikanje ¡ o-srečilo. Na desnem bregu Piave smo pustili samo to-i i ko čet, kolikor jih je bilo. neobhodno potrebno za kritje našega umikanja. Umevno, da so torej te naše čeie prišle v italijansko vjetništvo. Povdar.;am, da se :e vršilo naše umikanje tako po načrtu in tako neo-paženo, da Se celo Italijani tega niso mogli opazit in niso o tem nič vedeli, ampak so obstreljevali z artilerijo in z infanteriio naskakovali naš>e strelske isrke še tudi takrat, ko so že bili popolnoma izpraznjeni. Pribito je, da smo prizadjali sovražniku precejšnje izgube.
Prevoz llaliiauev i JKsan«ij« zatiranje*.
Zabranili smo vsled naše ofenzive, da Italijani niso mogli poslati svojih éet na pomoč Angležem in Francozom v Francijo, kar je vendar skupni smoter pašega vojskovanja. In ta namen smo dosegli z našo zadnjo ofenziv*
Četudi so naše izgube obžalovanja vredne, a vendar se sme reči, da ne more biti o kakem našem
poiazu nobenega govora, kajti sovražno izgube so bile večje nego naSe, Čeprav nismo popolnoma dosegli svojega namena, vendar nimajtno prav nobenega vzroka za malodušnost. Armada in država ste lahko pomirjene,, da kakih nadajljnih velikih izgub ne bomo imeli in jih tudi imeti ne moremo, kajti naš« postojanke so zavarovane in Čeprav nismo dosegli popolnega všpeha, vendar smemo mirno zaupati naši armadi, naši bodočnosti in izidu te vojne."
Iz tega govora ogrskega ministrskega predsednika naj si naši čitatelji ustvarijo lastno sodbo o dogodkih ob Piavi.
Skrbite za semena!
Pridelovanje semena je vestna zadeva in z njo bi se morali pečati le pošteni, zanesljivi ljudje, ki kaj dajo na čast in dobro ime. Pomisliti moramo sedaj namreč, da bo pomanjkanje za semena vedno ve-i.ie in da je naravnost strašno, kaj zahtevajo za nekatera semena. 1 kg kolerabinega semena stane o-kroglih 900 K, 1 kg semena od mayorana pa kar ce-'in 5000 K! Umevno je, da bodo te pregrešne cene in mrzlično povpraševanje po blagu zapeljale brezvestne pridelovalce, prekupce in dobavitelje, da bodo s-kušali spraviti v promet kolikor mogoče veliko blaga ne glede na njegovo kakovost. Tako se bo splošnemu pomanjkanju zelenjadnih semen pridružila druga še večja nevarnost, da bomo morali za drag denar kupovati nič vredno blago.
Ker šmo ravno v sredi poletja, ko je pridelova-n¡e semena na višku, ne bo napačno, ako tokrat opozorim pridelovalce na nekatera temeljna načela, ki jih mofa upoštevati vsakdo, ako hoče veljati za solidnega človeka. Kdor prideluje kakoršnokoli seme za prodaj, naj ravna tako, kakor bi ga, prideloval za svojo porabo. Kakor mu ni vseeno, kaj seje na svojem vrtu in polju, tako mu ne sme biti vseeno, kaj bi prodal kot dobro zanesljivo blago. Večkrat sem že omenil, da je nesramna sleparija, vedoma oddajati malomarno, brez izbire pridelano, slabo očiščeno blago brez pravih imen. S tem se oslepari kupeo za denar in ukrade se mu takorekoč pridelek, ki bi ga i-mel, ko bi bil dobil dobro seme.
Brez vestne izbire semenskih rastlin ni dobrega, polnovrednega semena. Le skrbno odbrana, dobro razvita semenska rastlina, ki ima vse dobre la-«tnOisti dotiičnega plemena in vrste, nam more obroditi seme, za katerega lahko jamčimo. Kakoršna setev, taka žetev. Seme mora na rastlini pravilno do-■oreti. Semensko zrno nai bo primerno debelo, kleno, z napeto kožo in prave barve. Ako pospravimo semenske rastline, ko je komaj polovica semena zrel , druga polovica pa Še mlečna ali celo nerazvita, in potem vse skupaj omlatimo. dobimo na ta način kaj slabo blago. Vesten pridelovalec bo zrelo seme, ki je v nevarnosti, da se na rastlini ospe ali da ga ptiči pozobljejo, potrpal najprej, kar pa Še ni zrelo, bode pustil, da poz«ri na rastlini.
Seme spravljamo samo v lepem vremenu. Ka-for n« kaže, da bi želi Žito ali izkopavali kromx>ir-v dežju, tak« tudi ne bi bilo umestno spravljati mokro seme, ker se pozne:e, ko j« več rastlin skupaj, težje posuši neg« na prostem, kjer stoji vsaka raslliriasa-«a aa»e. V mokrem vremenu spravljeno seme se kaj rado spridi, zlasti, ak» ga prav* ¡ nevidno in zanesljiv« ne presušimo. Zrele. ) ožete semenske r;:«tliYie Mora-o v suhem, zračnem pr«storu p#zoreti, prav kakor pozori žito v kozolcih ali v kopicah na njivi. A tu je treba paziti, da se požete rastline ne nakupičiio preveč na debel«. V tem slučaju bi seme lahko trpelo veliko škodo.
Popolnoma suho seme se potem omlati a|i pa mane m prečisti. V tem oziru naši pridelovalci niso kaj posebn« natančni. Navadno pustijo vse skupaj . zrnje in pleve, da je več blaga in več teže. A to ni pošteno! Seme je treba s primernimi rešeti presejati, da ostane samo čisto, kleno zrnje. Kdor ga ima več-,e množine, ga lahko veja kakor žito ali očisti na éistilniku. Tudi navadne kodunje so za Čistenje semena. prav pripravne, Kdor jih zna rabi tu Popolnoma suho seme spravimo v take posode, ki ga varu-
I^IIH.1 II11BHII | —n 11 —— II |	I	-------
¡•jo prod zrakom, ker so jo dognalo, da tokj nai boril obdrži svojo kaljivost. Močni zaboji, skrinje, kiHrin»-ste pušice in druge tako posode, ki se dobro zapro „ in ki na^ stoje v suhem prostoru v podstrešju, so seveda bol.,še nego vreče.
Na vsako posodo, kjer je spravljeno seme, ie treba zapisati pravo im« dotične rastline. Razumen in pošten pridelovalec bo prodajaj vedno le pravo seme, povedal bo namreč po pravici vrsto ali sorio, od katere je dotično seme.
Končno še opazko našim trgovcem s semeni» ko hočemo, da se bo pridelovanje semen pri nas razvijalo na solidni podlagi, je pred ysem treba, da ie tudi trgovec do skra nosti soliden in vesten in da podpira samo solidne m poštene pridelovalce ter se odločno upre vsaki slepariji. Semenske trgovine bi morale imeti vse ¿vaje stalne pridelovalce. nah.upo-valce in dobavitelje vedno v strogem nadzorstvu. VsaJeo sem©, ki bi ga nameravale prevzeti od tega aH onega producenta ali dobavitelja, bi morale prej o^eskusiti in izločiti iz trgovine vse nerabljivo blago Zato bi bilo tudi zelo potrebno, da bi imela vsa-¡ca več,a semenska trgovina primerno semensko pre-sknševalšče. ali pa naj bi se ustanovila nosebna deželna kontrolna postaja za preizkušnjo semena, skozi katero bi morali iti vse seme, preden bi prišlo v i romet.
Odda ja seis a*
Bila je peta ura, že tema. Onkraj Sv. Lucije so pa prejele Zefa njegove muhe. Vsakih par korakov je počival. Kako po polževo smo hodili, si čitatelj, ki pozna Sv, Lucijo in nje okolico, lahko predstavlja, ako povem, da smo rabili od Pušarja, ki se nahaja-v razvalinah, do Marijance, ki je popolnoma nedotaknjena, debelo uro. Krenili smo čez Bačo, ki ima sedaj dva mosta enega poleg drugega. Zef je vedno le t počival. Ko sem ga preganjal, nai se zgane, je odgovoril: „Meni se nič ne mudi, če ne pridemo danes ■ domov, pridemo pa jutri."	'	i
T prvi vasi ni hotel več dalje. Predlagal jo . naj shranimo vino pri starših njegove Lucije, ki so i p»ev polteni in popolni abstinenti."
„2ei, samo še ven iz vasi nesi, potem žo nekaj ukrenemo", sem mu rekel. Ubogal je. Ko smo imoli SSa «a hrbtom, sem vzel Zofu koš z vinom in si ga i oprtal, Zef pa je nataknil moj nahrbtnik na svojo tu-1 sdstovisko palico. In šlo je kot z brzortekom. „To je fio]a", rekol je Benečan Tonin, „ko bi Mli vedno ta- \ to LoOili, smo bili že davno r Mezopotamiji,*
Mod tem ko sfva g Tonmom fcakoreko* dirjala,* se j« Zef za nama počasi pregibal, tiho, prav tiho ,' kakor bi zibal. Ko siri o prišli do naslednje vasi, j« : &ef pritekel k meni, mi vzel koš, ker ni hotel, d« M \ ljudje tovedeli, da sem moral nositi ■vino. Za vasjo f smo polivali in so okrepčali, kajti pot v Mezopotami- i jo je ie dolga in naoorna. Ravno ko smo hoteli od-1 Mmti, k* je Zefu oglasilo po%«l}enje po tobaku. Pus- s M naju je ter šel t vas po totm*. Opj-trf* sva. Si s ; Kaninom vsak arvoj koš ter Sla po strmi e sporni stezi f
navzgor. Pod Jurijem naju je Zef dotekel, pa seveda brez tobaka, ker je bila tobakarna radi pozne ure že zaprta; Odpožill smo se, nadeli si zopet krampeže in srečno prišli v vas. Nikjer nobene luči, vse tiho, le tupatam je zalajal kak čuječi pes. Samo v farovžu , ti se nahaja daleč ven iz vasi, je bila župnikova soba razsvetljena, znamenje, da nas čaka. Ko smo i o kamen/ifih stopnfcan škripali s kraenreži, so se odprla vežna vrata in pozdravili smo župnika, ki se je razveselil, ko je videl,, da nismo [ razni. V zvoniku ie odbila enajsta ura. Pri večerji sem moral natanko pripovedovati, kako se mi je godilo. Župnik se e od srca smejal ter konečno Žeia potropljal pa rami , rekoč: „Zef, si že brdak." Ko smo se razšli, mi je Zef nekako v zadregi rekel: ,.Ne zamerite, če ni bilo vse v redu."
Drugo jutro, lo > zazvonilo k sv. moi, so liudje iz hiš vreli v cerkev ter Jo napolnili kakor ob nedeljah. Po sv. maši so me vsi obsuli. Povedati sem jim moral, kako se mi je godilo. Smeha ni bilo ne konoa ne kraja. Poredna dekleta so Zefa še dražila, «a še Lucije sinoči ni o >iskal, Ro je Sel mimo njenega. stanovanja A Zef jim je kmalu Jezike zavezal, ko se je izrazil: „Jaz obiskujem svojo dobro Lucijo h samo po dnevi ia govorim ž njo 1« vprižo njenih staršev."
Ljudje v Mezopotamiji se še zdaj spominjajo . kafro sva z Zefom iz Benečije vino nosila ter pripovedujejo pri deln »rojim otrokom, kako se }e Zef te-krai obnašal.
Pnobčujemo naslednjo tabelo, da bodo slovenski kmetje videli, koliko je moral Slovenski Štajer oddati sena in slame leta 1917 in koliko moramo od-ridii leta 1918. Kakor je razvidno, so nemški gospodje v Gradcu naprtili vinorodnemu Slovenskemu Sta-.¡er.ju za leto 1918 zopet velike množine za oddajo , dočim Srednji in Gornji Stajer, ki se ponašata z rodovitnimi travnild, razmeroma nista tako Isilno «bremen ¡ena.
Slovensko Štajersko.
Politični okraj:	Let» 1917			Za 1. 1918 se zahteva vag.	
	M J* tahUralo T«*0»0»	•e j« oddalo racasoT	▼ oditotklh		slame
Celje	572	331	58	500	100
Brežice	130	113	79	200	50
Maribor	270	279	103	500	70
Mozirje	62	36	69	60	20
Ljutomer	43	36	85	100	50
Ptuj	138	151	109	350	100
Radgona	457	90	198	310	90
Slovenjgradec	137	81	59	230	70
Konjice	84	77	91-8	170	10
Sre	diij e	Štajer sko			t:
Lip niča	1408	1586	11	550	i 200
Voitsberg	772	137	17 8	320	80
Weiz	1092	136	12-5	650	200
Hartberg	1013	1949	18-5	650	200
Gradec okolica	¿23	238	56	too	150
Nemški Lonfi	1244	266	21	380	120
Feldbach	1702	268	157	630	270
Go	rnj e	Štaj e	rsko		
Aussee	370	68-7	23	190	• \ 10 i
Bruck ob Muri	77	86 6	112	145	30
Giobming	426	182	42	380	20
Judenbmrg	275	121	44	280	20
Knittelfeld	145	74	BI	140	30|
Liezen	554	239	43	430	20
Leoben	292	107	53	200	50
Murau	602	140	27	420	30
! Miirzzuschlag	63	61	96 8	115.	10
Naročnikom!
Radi pomanjkanja papirja Je izšla današnja Številka „Slov. Gospodarja" samo na štirih straneh, Na.še zaloge papirja so se tako skre da smo pri-Biljeni za nekaj čas« — dokler ne dobimo več papirja — izhajati samo na Štirih straneh. Ista usoda bo aadela tudi našo sestrico „Stražo." Da bodo cenjeni šiiatelji vsaj nekoliko odškodo\*«ni, smo vsako stran povečali za 80 vrst in izpustili nenujne oglase. Doh pisnike prosimo kratkih poročil. Uredništvo morapai gledati, da so v listu zastopane vsakojake novice» Radi tega moramo dolge dopise in članke močno pri-«triti.
Obnovit« aaročnlno! S 1. julijem je mnogim potekla naročnina za „Slov, Gospodarja." Prosimo ip rabimo jih, da isto takoj obnovijo, ker Jim moramo sicer list ustaviti. Papirja imamo malo, zategadelj l omo pošiljali list samo tistim, ki plačajo naročnino naprej. Obenem vabimo tudi vse tiste, ki Še niso na-rieni na naš hst, da si ga naročje. „Slov Gosp«r iaj»" slano za oelo leto 8 K. m pol leta 4 K in za Q&> til leta 2 K. Od sedaj do norega leta znafia torej n*. ročnina 4 K. Donar se »ajloKj« pošlje po poSjni na-Jrozniei na «asiov: „U.-vA-vni^*	firw»^ariar.
Maribor, Korona eesta i." iteal saj napiše na nate nakazoio« Stovitfco «vitka in ,.$tar" ali ..nor" naeoj^-■lk. -