Leto XVII., SL 10 Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562 Poltnlna plaZana v gotovini V Ljubljani, 25. maja 1930. V organizaciji Ja mol, kolikor moli — (oliko prav Izhaja 10. in 25. dne v meseca. Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Telelon Stev. 3478. Anketa o obrtnem zakonu. Delavska zbornica za Slovenijo je sklicala anketo, ki je razpravljala o načrtu obrtnega zakona. Ankete so se udeležili zastopniki vseh strokovnih organizacij v Ljubljani, v ogromni večini seveda zaupniki strokovnih organizacij, ki so včlanjene v Strokovni komisiji za Slovenijo (Savez metalskih rad-nika, Splošna delavska zveza, Zveza živilcev, Osrednje društvo lesnih delavcev, Savez monopolskih delavcev, Osrednje društvo oblačilnih delavcev, Organizacija strojnikov in kurjačev, Ujedinjeni Savez železničarjev, Organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev, Društvo tapetniških pomočnikov, Savez privatnih nameščencev). Sodrug Uratnik je podal obširni pregled načrta obrtnega zakona. V tem načrtu je del naših zahtev upoštevanih. Je pa precej naših zahtev, ki so bile prezrte. Posebno je načrt zakona' pomanjkljiv glede kolektivnih pogodb. Ni povedano, kdo je upravičen oziroma pooblaščen, da jih sklepa, ali so to strokovne organizacije ali grupe delavcev. Tudi ni vidno, kdo ima pravico, da v^ slučaju kršitve pogodb, ali če bi jih podjetnik ne hotel skleniti, lahko toži. Ni nobenih sankcij za ta prestopek in se mora torej ta del načrta popraviti. K.«.«- , se tiče varstva plač (mezd) so pogoji ugodnejši, nego v dosedanjih zakonih. V glavnem se načrt naslanja na zakone, ki veljajo za obrt in obrtniško osebje v Nemčiji in Avstriji. Vendar so izpuščene mnoge koristne stvari. V tem oziru bi se moral načrt izpopolniti z zakoni, ki veljajo v Franciji. V slučaju rubeža se je treba ozirati na sedanje valutne razmere, kakor je bilo to pred vojno in sedaj v Franciji. V Franciji se dovoljuje, da se zarubi samo ena desetina plače in bi se pri nas torej morala postaviti obramba za dve tretjini. To se pravi, da bi se smela zarubiti le ena tretjina plače. Kazni so v raznih delavnih redih v mnogih slučajih preveč visoke in bi se morale določiti na dopustno mero. Do sedaj pri nas ni bilo predpisov za izpite za pomočnike in za mojstre. Načrt pa ima te predpise. To bo za pridobitek škodljivo, ker ti predpisi vodijo k cehovstvu. Druge države, kjer so preje bili takšni predpisi, jih sedaj ukinjajo. Pri izpitih ne bo objektivnosti in bo naredil izpit za pomočnika in za mojstra le tisti, ki bo večini izpitne komisije po godu. To bo slično cehovskim organizacijam v sedemnajstem stoletju. Obrtne šole za vajence bodo odslej po dnevu med delovnim časom. To je dobro. Ker dosedaj so bile te šole zvečer, ko so bili vajenci utrujeni od dela in niso mogli slediti pouku. Potrebno pa je, da bodo v šolskih odborih tudi predstavniki Delavske zbornice. Število vajencev se mora omejiti z uredbo sorazmerno s pomočniškim osobjem, da se ne bo godilo kakor sedaj, ko ta ali oni mojster dela s tremi, štirimi ali celo z večimi vajenci tei^ tako konkurira s ceneno deško delovno silo drugim, ki imajo pomočnike. Poročevalec je nadalje govoril o obrtnih sodiščih, o vprašanju prisilnih strokovnih organizacij obrtnikov (to so obrtne zadruge), o pomočniških zborih ter povdarjal nedo-statke. Binkošti so — razsvetljujmo svoje možgane, pozivlje sodružice in sodruge delavski zaupnik. 'c\' š: f>VYr‘‘ --- Mm — m Vsak član strokovne organizacije bodi apostel, ki naj pridiguje svojim sotrpinom o duhu zavednosti in samozavesti, o strokovni organizaciji in o delavski kulturni izobrazbi, ki sta steber proletarske osamosvojitve. Postanimo MI! Kar se tiče takozvanega člena načrta zakona o prisilnih strokovnih organizacijah, se s tem oživljajo zopet preživela cehovska društva. Zadeve, ki bi naj ta društva reševala, bodo boljše reševale obrtniške zbornice in neprisiljene organizacije, katerim treba pomagati, da se razvijajo v položaju naših pridobitnih in socialnopsiholoških razmer. Zbornice, kot javnopravne ustanove, naj postanejo posrednice med državo in posameznimi strokovnimi skupinami. A te skupine naj bodo svobodne strokovne organizacije. Delavstvo ne želi prisilnih organizacij. Poleg tega smo načelno proti, da se zaščita pomožnega osobja, torej omejitev svobode dela, regulira s tem zakonom. To vprašanje je preveč obširno, da bi se moglo koristno za delavstvo izvesti v tem zakonu. Načrt obrtnega zakona tudi ne tretira delavskih reprezentacijških institucij (Delavske zbornice, strokovne organizacije) enakovrstno z delodajalskimi. Današnji vesten in zaveden organiziran delavev je rav-notako zainteresiran na vprašanju pridobitne politike, kakor njegov vesten in organiziran delodajalec. Zato je treba delavcem po njihovih svobodnih in javnih institucijah omogočiti popolno sodelovanje v rešitvi vseh vprašanj, ki se tičejo pri-dobnine in uporabe dobrin. Omenilo se je še več raznih stvari o posameznih točkah načrta. Med rokodelske obrti se naj uvrsti tudi vrtnarje in peke, ki so že po našem zakonu med rokodelskimi obrtmi, med koncesijonirane pa tiskarska podjetja. Ostro se protestira proti določbi, da vajenci ne smejo biti v nikakem stiku z delavskimi strokovnimi organizacijami, ker baš vajence treba zaščititi pred izkoriščanjem. Tudi točka, da se strokovne organizacije naj podredijo ministrstvu za trgovino in industrijo, je naletela na oster odpor. Anketa je bila živahna in so se sklepi poslali centralnemu tajništvu Delavskih zbornic in Ujedinjenemu Radničkemu Sindikalnemu Savezu Jugoslavije v Beograd, ki sta jih predložila z drugimi predlogi ministrstvu. Prva doba boja. Delavstvo bo vztrajalo v boju za socijalno zakonodajo do konca! Ko je bil pred vojno v Srbiji predložen prvi socialni zakon, zakon o obrtih, je trajala njega izdelava in boj zanj nekaj let. Prvi načrti so bili izdelani po inicijativi delodajalskih organizacij in po delodajalskih razumevanjih. Zato je bilo povsem naravno, da so se delavske organizacije, ki so tudi sicer zbudile v javnosti misel na novi zakon o obrtih v predvojni Srbiji, morale prva leta boriti proti izdelanemu novemu načrtu zakona. In v tem boju proti delodajalski reakciji se je končno prišlo do prvega socialnega zakona v Srbiji, s katerim- se je moglo biti za tisto dobo popolnoma zadovoljno. To navajamo, da se učimo iz izkušenj. Ni se nam treba čuditi, če je danes zopet postavljeno na dnevni red vprašanje izdelave naše socialne zakonodaje; prva doba našega boja naj postane s tem. brez uspeha. Ob vsaki priliki je predvsem treba odbiti nazadnjaške zahteve delodajalcev in samo iz tega boja je mogoče, da^se rodi nekaj pozitivnega, nekaj, kar znači socialni napredek naše družbe. Zaraditega tudi ni bilo mogoče, da pridemo z nekim maksimalnim programom delavskih zahtev ter potem vse prepustimo' odgovornim, da sklenejo zakone. Pustili smo inicijativo delodajalskim organizacijam. Nadejale so se. da bo ostalo vse delovanje okoli revizije sooialne zakonodaje zavito v tajnost ter da se more izvesti gladko in brzo. Toda v temi so se jako prevarali naši delodajalci. Mi smo se potrudili, da se z njihovimi zahtevami seznani najširša javnost. Seznanili smo z njihovimi zahtevami v prvi vrsti delavstvo. In takrat je nastopil čas za našo akcijo. Treba je bilo pokazati vsej javnosti, kako ogromne važnosti je socialna zakonodaja za gospodarsko življenje in za miren razvoj družabnega življenja. Treba je bilo pokazati, da se je dosedanja zakonodaja globoko ukoreninila v gospodarstvu in v družabnih slojih ter da bi bilo katastrofalno, če bi hoteli rušiti to, kar se je zraslo z narodovimi življenjem1 in je postalo njega sestavni del. Boj more iti samo okoli tega. kar se še ne izvaja in mi odločno zahtevamo, da se izvaja vsa socialna zakonodaja. Na tem prvem predhodnem vprašanju, to lahko svobodno trdimo, so naši napori popolnoma uspeli. Ne bo hi ne more biti nobene revizije za našim hrbtom in na hitro. Pričelo se je uvid'evati, da je socialna zakonodaja za vse naše družabno in državno življenje tako važna, da se mora o njej jako dolgo in jako temeljito razmišljati, če je kaj treba na njej izpreminjati. Enako morajo biti tudi vse izpremembe predmet obsežnih posvetovanj z vsemi, ki so na tej zakonodaji interesirani. Na tak način je uspelo, da se je rešilo socialno zakonodajo pred propadom ter zagotovilo, da se bo obravnavala nadalje po pravilni metodi. To je prvi in veliki uspeh naših dosedanjih naporov. Toda imamo še en uspeh. Ta uspeli je v tem, da je d:anes vsakomur jasno, in je jasno tudi delodajalskim organizacijam, da njih predlogi ne morejo tvoriti podlage za resne razgovore glede revizije socialne zakonodaje. Njih predlogi pomenijo porušenje osnov dosedanje socialne zakonodaje. Za take predloge delavci ne morejo imeti nikakršnega drugega odgovora kakor odločno odklanjanje. Zaman se delodajalske organizacije trudijo, da svojim predlogom s tolmačenjem svojih dobrih namenov dajo nekoliko blažji značaj. Nikakršna tolmačenja tu ne morejo pomagati. Te predloge je treba že v načelu kot nemogoče zavrniti. Temelji sedanje zakonodaje morajo ostati neizpremenjeni. Mogoča je samo nadlaljna izgradba glede prilago-vanja na podlagi dobljene izkušnje. Šele tedaj, ko delodajalske organizacije jasno in končno umaknejo svoje zahteve po korenitih reformah v smislu poslabšanja, je mogoč z njimi resen razgovor. Tedaj bomo prišli tudi mi s pozitivnimi predlogi. Za danes gredo naši napori še vedno v istem pravcu, to je, da zabranimo poslabšanje socialne zakonodaje, ki jo delodajalci zahtevajo. Mi nismo prav nič krivi, da smo morali razviti te nepotrebne borbe, čeprav nam ne škodujejo, ker razvijajo silo in dvigajo moralo ter duha delavskega strokovnega gibanja. Usillli so nam borbe delodajalske organizacije in naša dolžnost pa je, da vztrajamo v borbah, odločno in do konca. Dr. Živko Topalovič. Kapitalistični fevdalizem nastaja. Direktorji moderni nasledniki plem-skih fevdalcev. V današnji dobi se kapitalizem temeljito reorganizira. Vso gospodarsko politiko preveva le ena misel; Kako in v kateri obliki bi kapitalizem najlažje zavladal čimvečji kompleks gospodarstva. Kapitalizem danes ne pozna splošnosti in splošnih interesov, marveč rešuje le samega sebe. Odtod tudi velik del gospodarske krize. Po nastanku meščanske politike, to je po padcu plemskega veleposestniškega fevdalizma, se je rodil šele takozvani manchesterski ali trgovski kapitalizem, ki je kmalu spoznal potrebo združitve kapitala. Ustanavljati so se jele delniške družbe, deloma zadruge, ki so imele prvotno namen uvesti v gospodarstvu nekako demokracijo. Toda tudi ta oblika kapitalizmu ni zadoščala, marveč je jel snovati kartele in trnste ter jih izročati v gospodarsko upravo določeni kasti direktorjev in bankirjev. Ti gospodarijo danes v kartelih in trustih, v bankah in v svetovnem gospodarstvu sploh, ne da bi delničarji poznali gospodarstvo, ne da bi lastniki študirali, ali gospodarstvo koristi splošnim interesom ali ne. Delničarji so zadovoljni, če dobe čimvečje dividende in tantijeme, gospodarstvo pa prepuščajo svojim privilegiranim direktorjem, tej kasti, ki igra v današnjem kapitalističnem gospodarstvu vlogo nekdanjih plemskih fevdalcev. Faza kapitalističnega fevdalstva, ki je jako nalezljiva bolezen za go- spodarske institucije, je eden najnevarnejših pojavov današnje dobe, ki mora hočeš nočeš izzvati v problemu narodnega gospodarstva najtežjo krizo. Enako kakor je v politiki potrebna demokracija, ki je končno tudi problem gospodarstva, je demokracija potrebna tudi v najmanjši in največji gospodarski organizaciji. Na to fazo kapitalističnega razvoja kaže tudi profesor M. J. Bonn v nemški reviji »Neue Rundschau«. Avstrijske strokovne organizacije in brezposelnost. Zahteve avstrijskih strokovnih organizacij za odpravo nezaposlenosti. Dunajska strokovna komisija {e imela v torek, dne 8. it. -kor danes, da še največkrat za suhi kruh ni dinarja. Drugič bomo kaj več govorili o posameznih tovarnah tekstilcev. V nedeljo, 18. t. m. popoldne smo imeli sestanek opekarskih delavcev znane Derwuschekove tovarne. Lokali gostilne Dreisiger so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Vidi se, da so ti delavci že marsikaj bridkega poskusili v tem podjetju. Zato se tudi zavedajo in spoznajo, da je edina njihova opora le »trokovna organizacija, katere so tudi vsi, izven nekaj n-ezaivednežev, člani. Pritožbe smo slišali vse mogoče, katere borno prihodnjič opisali, ako ne bo naša intervencija, ki jo bomo te dni poslali, zalegla. Usnjarji so se nekam zamislili in se čudno prečudno ne morejo odločiti, kaj naj storijo. Mi jim pa kratko in jasno povemo: Dokler ne bode vsaj večina v organizaciji, bo ena in ista pesem. Če si zadovoljen z mizerijo, v kateri živiš, je dobro. Samo ne stokaj, ne jamraj. Ker neorganiziran si tudi ne moreš pomagati, ker ne moreš sam premakniti velike skale. Premakne skalo le več združenih moči. Zato, spoznajte to resnico in na svidenje v organizaciji. E. Karner. ŽIVILCI. Ljubljana — in pekovska obrt. Poučno sliko razmer iz pekovske stroke sem imel priliko opazovati pred dnevi, ko sem se sprehajal po naših ljubljanskih ulicah. Po trudiapolnean in mučnem delu sem se napotil poleg slabega vremena malo na izprebod. Komaj sem stopil iz periferije mesta v ljubljanski center, sem videl zanimive stvari. Na primer: mladi in stari, bolehni in zdravi, vse hiti in beži, da pride ob določeni uri na službeno mesto, Tam nekje sem zagledal tudi mladoletnega 'pekovskega vajenca, sedel je na kolesu ter imel nai šibkih ramenih težko obložen koš svežega kruha. To pa še ni bilo zadosti. Imel je celo v roki ipolno pleteno mrežo žemelj in finega peciva, seveda brez vsakega pokrivala. Iz neba, pokritega s črnimi oblaki, so padale težke kaplje. P, n. občinstvo naj pove,^ ali ije to higijenično ali ne. Pri vsakj stvari so tako strogi zakoni, zakaj se tudi v tem slučaju me podvzame kako odredbo, katera naj .preprečuje v bodoče, .da bi sc od strani pekov-producentov dogajali talki »lučaji, da se pecivo prevaža po ulicah, izpostavljeno vsem vremenskim neprilikam im nehigijeni! Poleg tega pa ubogega vajenca tako maltretira. Potrebno bi bilo, da se naše delavstvo zaveda^ tudi teh ntedostatkov, ter da se v nesnagi, kar vidi laihko vsakdo, da je to bodoče poslužuje samo, izrecno povdarfa-jamo, onih pekarn, ki so naklonjene strokovno organiziranim delavcem in Id so obenem tudi higijenične. Kajti naie geslo mora biti: Svoji k svojim! Pekovsko pevsko društvo — Ljubljano. Kakor .je znano sodruigom čitateljem, smo ustanovili pred letom dni pevsko društvo pekovskih pomočnikov. Toda iz različnih vzrokov je društvo začelo hirati in končno zaspalo. In sicer največ radi neudeležbe izvršujočih članov. Prišlo je novo leto in z nijiim cvetoča pomlad; poet pravi o njej, da zbudi vso naravo v novo življenje in ravno tako se tudi immoigo spremeni v človeških srcih. Vsi ti lepi dnevi in na novo poganjajoči cveti ga poživijo in trni daljo novega življenskiega soka in novih moči. Talko :je tudi nas pekovske pomočnike navdahnilo za novo kulturno delo, da smo si ustanovili oz. poživili lepše in močnejje pevsko društvo. Dne 6. aprila t. 1. smo na rednem' mesečnem sestanku naše podružnice, kateri je bil dobro oibiskan, debatirali CITQJTE..DELQVSKO P nPROCft SE ✓ m Q R I B 0 R POSTIII PREDRLA o položaju pevskega odseka in trdno sklenili, da bomo v bodoče trdnejši in agilnciši v udejstvovanju pevskega odseka. Vsi navzoči člani so pokazali veliko za-nimamje za to stvar. Ker pa je društvo ie enkrat obstojalo, je bilo treba zbrati samio -pevce-člane ter početi z rodnimi pevskimi vajami. In to se je tudi v polni meri posrečilo, Sedaj se vrše redno pevske vaje, ki