List 11.
O mokroti in močvirnosti zemljišč.
Napisal Ivan Tomšić.
Voda ali mokrota, ki se v preobilnej meri nahaja v zemlji in dostikrat po polji in travnikih cela močvirja, grezi in mlake nareja, ovira mnogokrat vspešno obdelovanje naših zemljišč.
Preobilna mokrota je v marsikterem kraju tudi glavni vzrok, da mnoga zemljišča le slabe pridelke, kar se tiče dobrote in obilnosti, donašajo. Rastline v pre-mokrej zemlji ne dobe dovoljnega živeža, kajti koreninice so primorane, le v površnej , to je, bolj rahlej zemlji živeža iskati si, kakor hitro pa le nekoliko glo-bokeje v zemljo pririjejo, brž je preobilna močvirnost nazaj zavrne in koreninice se le postransko razvijajo ali razprostirajo.
Da na ta način rastline gotovo več prostora potrebujejo, da jim potrebnega in zdatnega živeža primanjkuje in vsled tega tudi vspešno rasti ne morejo, to se prav lahko razume, ako vrh tega pomislimo še to, da mokrota, ki se po lasnatih rastlinskih cevkah zbog njihove vlečljive moči polagoma v zemljino površje vzdi-guje in v soparje spreminja, zemlje nikakor ne ogreva, marveč jo tako ohlajuje, da čedalje bolj mrzla postaja.
84
Pa tudi mnoge skušnje nas uče, da rastline svoje popolnosti nikakor ne dosežejo, ako se korenine ne morejo v zemlji povoljno razraščati in razprostirati.
A vse drugače se ponašajo rastline, ako se zemlji preobilna močvirnost ali mokrota odvzame in se jej le toliko vlage pusti, kolikor je je ravno rastlinam potreba. Korenine se potem globokeje v zemljo stezajo, najdejo dovoljnega živeža in tudi zemlja ne omrzuje. To pa stori, da rastline delajo zdrave, močne in čvrste korenine , bilke se lepše razraščajo, zadobe več perja in donašajo mnogo lepega, jeklenega in zdravega zrnja.
Močvirna zemljišča imajo pa še to napačnost, da jih ne moremo o pravem času orati, ona se ne dado vspešno obdelati in obsejati, pa tudi žetev na marsiktero stran ovirajo. Mokra in močvirna zemljišča zahtevajo pri obdelovanji veliko več časa, od strani delavcev mnogo več moči, in tudi gnoja in semena jim je treba več dati. Vrh vsega tega pa še škodljive rastline in zelišča po močvirnem polji kaj rada in vspešno rastejo, in se ne dajo nikoli lahko zatreti.
Iz vsega tega je tedaj razvidno, kako potrebno je, da se zemljiščem preobilna močvirnost odvzame in da
i'e velik in zdaten dobiček, ki pridnemu in marljivemu :metovalcu po izvršenem tem delu dohaja.
Naj tedaj napišem nekoliko vrstic o tej zelo važnej stvari, kakor sem si je v prvej kmetijskej šoli za učitelje na Dunaj i v svojo bilježnico zabilježil.
Da se zemljiščem preobilna mokrota odvzame, treba je vodotočev ali grabnov, po kterih se zamok od-peljuje in zemlja čedalje bolj suha postaja. Vodotoci ali grabni so pa po svojem vstroji zelo različni. Po nekterih krajih si kmetovalci narede v ta namen odprte jarke ali bujice, ki pa so pri^obdelovanji zemljišč mnogokrat v veliko napotje. Cez odprte jarke, ako se čez-nje leseni prehodi ne narede, se težko z vozom pride in obilo gnoja in send se z voza strese. Veliko bolji pa so pokriti ali tako imenovani podzemeljski vodotoci, ki so pa tudi zelo različni.
V najnovejej dobi se priporočajo posebno drenaže, to je, podzemeljske cevi ali žlebi, po kterih se voda najugodnejše odteka. Cevi se delajo iz ila in so k večemu 3 palce široke. Res je, da so drenaže vsega priporočila vredne, toda veliko je kmetovalcev, ki si jih ne morejo oskrbeti.
Bolj revnim kmetovalcem, kterim so podzemeljske cevi, dasiravno ne veljajo veliko, vendar le predrage, bi jaz nasvetoval prodne ali s kamenjem nasute vodotoče, ki se v krajih, kjer je proda in kamenja obilo, z majhnim trudom in brez vsakoršnih stroškov izpeljati dajo. Za prodne ali s kamenjem nasute vodotoče ni treba druzega, nego da se izkopljejo jarki ali grabni po 3—4 čevlje globoki, ki so zgoraj navadno nekoliko širji, kakor na dnu. Izkopani jarki se za tretjino s kamenjem zasujejo, na dno se položi bolj debelo, potem pa bolj drobno kamenje, prod ali pesek. Cez prod ali pesek se polože rušnje, toda narobe, da se prazni prostorčeki, ki se med kamenjem nahajajo, z zemljo ne zamaše. Ko je vse to dodelano, se jarki z zemljo prav lepo zadelajo.
Na ta način napravljeni podzemeljski vodotoci ne delajo nikovega napotja in trpe čestokrat 15—20 let, preden se popolnoma zamašijo ali zapazijo. No, kamenja je drobnega in debelega po polji in travnikih zadosti, naj bi ga otroci marljivo pobirali in na pripraven kup znašali, da se potem pri napravi enakih vodotočev koj lahko uporabi. Mesto kamenja je tudi dobro protje in vejevina, ki se lepo v snopičke poveže in v izkopane jarke položi, potem pa ravno tako,  kakor  poprej  z debelimi rušnjami in zemljo po-
krije.    Pomniti je vendar treba,   da  protje in vejevina nima one trpežnosti, kakor kamenje.
Kdor je z žlebnimi opekami oskrbljen, bi še najbolje opravil, da na dno izkopanih grabnov kamenene plošče postavi, na plošče žlebno opeko in vse to potem z zemljo posuje, ki se na vrhu nekoliko potepta. Izpod žlebne opeke se bo voda prav lepo odtekala.
(Konec prihodnjič.)
List 12.
O mokroti in močvirnosti zemljišč.
Napisal Ivan Tomšič. (Konec.)
Predno se pa grabni na močvirnem zemljišču izkopljejo, je treba, da se najpred višina in nižina zadevnega zemljišča prav na tanko določi. A k temu ni treba nobene druge priprave, nego le 10—12 čevljev latve (remeljna) in pa nivela, to jo stavne mere (Schrottwage); kakoršno imajo navadno naši tesarji. Od najvišega do najnižega zemljišČinega konca se zabije v ravnej meri po več kolov tako globoko v zemljo, da se latva z nivelom vred od enega kola do druzega lahko horizontalno, to je ravno, položi. Ce potem navpična črta prvega kola 2 palca meri in navpična črta zadnjega na najnižem kraji zabitega kola 38 palcev, se prav lahko ume, da vveznjenost zemljišča od najvišega do najnižega konca ravno 36 palcev znaša.
Ako bi bilo tedaj potreba, da se 36 sežnjev dolg vodotoč ali graben izkoplje,  lahko   se  iz   omenjenega
92
sodi, da je po tem takem za vsaki seženj za en palec treba globokeje kopati, da bo vodotoČ v ravnej meri od najvišega do najnižega konca vodnemu odteku primerno izkopan. A to se um6 samo o sebi, da je navpična črta na najnižem kraji zabitega kola najviso-keja, a navpična črta na nasprotnem kraji zabitega kola najniža, in to zarad tega, ker so vsi koli tako globoko v zemljo zabiti, da ima latva, ako se na kole položi, vselej ravno, horizontalno lego. — Naj bi se tedaj pri izkopavanji podzemeljskih vodotočev, kakor tudi pri drugih, bodi-si kakoršnih koli jarkov ali grabnov, vselej po omenjenem pravilu ravnalo, kajti veliko je na tem, da voda po jarkih ne dere in zemlje na dnu in ob straneh ne ruje ali trga.
Mnogokrat se v gorskih brežinah ali podoljih mokri kraji nahajajo, ki izvirajo odtod, da zadene voda na mokroto prepuščajočo spodnjo prst, kjer se nabira in potem zbog svoje teže tudi zgornjo zemljo predere in se tako na površje prikaže. V tem primerljeju je najbolje, da se enaka voda v nalašč zato izkopano jamo lovi, iz jame pa po vodotočih odpeljuje.
Toda ne le v gorskih brežinah in podoljih, ampak tudi na ravnem ali planem se dostikrat močvirnost prikaže, ki izhaja odtod, da se pod tako zemljo, ki ne prepušča mokrote, neka druga prepuščajoča zemlja nahaja; v tem primerljeji je najbolje, da se zemlja, ki mokrote ne pušča, na več krajih z velikim svedrom, ki ga navadno za vrtanje zemlje rabijo, prevrta in brž se bo preobilna mokrota in močvirnost zgubila.
Mnogokrat se vidijo močvirja na podnožji gorskih brežin, kjer voda zadene na tako zemljino lego, ki mokrote ne pušča; voda se po takej legi odteka in pride v dolinah zopet na dan, kjer dostikrat najlepše ravnine popolnoma omočviri. Temu se lahko pomaga s tem, da se izkoplje jarek, ki se po celem podnožji gorske brežine razteza, v kterega se voda lovi in odpeljuje.
Ce pa zemljišče na   ravnem  ali planem tako leži, da se vodi ne  more nikakor primeren odtek  napraviti, treba je na tako zemljišče napeljati zemlje,  s ktero se močvirni kraji   zadelajo   in   po  več  širokih jarkov  se mora izkopati.
Ako bi se pa kakemu zemljišču nikakor ne dala preobilna močvirnost odvzeti, ali če bi bilo to le s posebnimi in velikimi stroški mogoče, tedaj je še najbolje, cfa se enako zemljišče nasadi z različnim lesovjem, kakor so, na priliko, jesen, jelša, vrba in topol.
Tam, kjer voda iz potokov in rek čez bregovje udarja, naj se bregovi nekoliko zvišajo, po celej dolžini pa jezovi napravijo in z vrbami nasadć.