so IvET meščanske šole v KKSKKM /i^v y ? ,’■ 4;;X LETNO FOROClLO DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V KRŠKEM. IZDANO OB NJENI PETDESETLETNICI KONCEM ŠOLSKEGA LETA 1926./1927. NATISNILA BRATA RUMPRETA V KRŠKEM. KRŠKI MEŠČANSKI ŠOLI OD NJENI PETDESETLETNICI. Od toplote vro zidovi. — Tam ob Savi jasni so bregovi, vali v iskrah se prelivajo v daljave, pesem raste svetla in izgublja se v višave: to je zemlja solnca ... V tiho resnost mro zidovi. — Tam na polju davni so grobovi, v njih umolknilo trpljenje je seljaka, ki vstajenja k luči prosvetljenja čaka: to je zemlja sveta ... Kot preroki zro zidovi. — Tam v bližini slavni so sinovi; vsa povest slovenska se jim klanja, v duhovih naših preponosna sanja: to je zemlja — mati... Danes spet žive zidovi; zemlja ta življenje to praznuje: v njem preteklost kakor roža rase — kakor se iz popja cvet razvija, kakor rast se bujna v kras preliva, kakor solnce soke v duh izmiva ... Vsa preteklost davnih let je živa: z onimi živi, ki so zdaj v cvetju mladi, z onimi živi, ki bi še v rasti k luči radi, z onimi živi, ki solnca polni narodu jesen so dali ... Naj žive zidovi! — Tone Gaspari. \ Državna deška meččanska šola v Krškem slavi letos svojo petdesetletnico. Dvonadstropno poslopje te šole je bilo dograjeno, blagoslovljeno in izročeno svojemu namenu leta 1877. Učiteljski zbor je sklenil na svoji konferenci, proslaviti na svečan način njeno 50 letnico in izdati ob tej priliki letno poročilo, v katerem se naj opišejo in navedejo vsi dogodki, ki so bili tekom zadnjega polsto-letja v zvezi z meščansko šolo v Krškem. To letno poročilo, ki ga ravnateljstvo izroča javnosti, naj bo kratek pregled delovanja krške meščanske šole tekom 50 let njenega obstoja. Mnogi, ki so obiskovali našo šolo, se radi spominjajo let, ki so jih prebili na tem zavodu. Šola je uživala v veliki meri naklonjenost in zaupanje javnosti. Prošnja in želja ravnateljstva je, da ohrani javnost krški meščanski šoli to naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče. V Krškem, meseca maja 1927. Ravnateljstvo. Ravnatelj Josip Vutkovič: ZGODOVINA DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V KRŠKEM. Meščanska šola je v pretežni večini izobraževališče srednjega stanu. V njo prihaja čimdalje več učencev in učenk zato, da si pridobe dobro splošno naobrazbo, posebno v praktični smeri kot bodoči trgovci, obrtniki, kmetovalci, dobre gospodinje i. t. d. Učni načrt meščanske šole skrbi tudi za one učence, ki hočejo nadaljevati svoje študije na učiteljiščih, trgovskih, obrtnih šolah i. t. d. Po odloku g. ministra prosvete so absolventi in absolventinje štirirazredne meščanske šole usposobljeni za sprejem v državno službo kot uradniki III. kategorije. V splošnem pa je meščanska šola namenjena izobrazbi srednjega stanu. Bivši avstrijski šol zakoni, osobito pa kranjski dež. šolski zakon z dne 19. aprila 1873., so zahtevali, da se mora ustanoviti po možnosti v vsakem šolskem okraju meščanska šola, ki naj nudi učencem priliko, da si pridobijo za praktično življenje zaključeno in zaokroženo višjo splošno naobrazbo, kakršne ne more nuditi osnovna šola. Tej zahtevi je najpreje ugodil krški šolski okraj s pomočjo blagopokojnega g. Martina Hočevarja, ki je dal na lastne stroške sezidati za osnovno in meščansko šolo dvonadstropno poslopje in ga leta 1877. podaril krškemu šolskemu okraju. Leta 1927. ie torej 50 let, kar je bilo poslopje dovršeno in izročeno svojemu namenu. Tozadevna podarilna listina iz 1.1877., sklenjena med g. Hočevarjem in okrajnim šolskim svetom v Krškem, se glasi sledeče: I. Gospod Martin Hočevar je nakupil za stavbišče osnovno-in meščanskošolskega poslopja ter za dvorišče in vrt v velikosti 1045 m2 v Krškem sledeča zemljišča: (so v originalu navedeni). Vsa navedena zemljišča, kakor na tem zemljišču se nahajajoče dvonadstropno poslopje osnovne in meščanske šole s pritiklinami, podari in izroči g. Martin Hočevar krškemu šolskemu okraju. II. G. Martin Hočevar si obdrži za dobo enega leta v lastno uporabo šolsko dvorišče, kleti in v pritličju se nahajajoče nad-učiteljevo stanovanje. III. Šolski okraj se zavezuje, pripustiti brezplačno v nemoteno uporabo štirirazredni osnovni šoli v učne namene potrebne glavne in stranske prostore ter nadučiteljevo stanovanje in souporabo podstrešja, risalnice, telovadnice, kleti, dvorišča, vodnjaka, drvarnic, letnega telovadišča in šolskega vrta. IV. Okrajni šolski svet v Krškem mora skrbeti kot lastnik poslopja za davke, zavarovalnino, dimnikarsko delo, nadalje za redno vzdrževanje poslopja, drvarnic, vodnjaka in vrta. Krajni šolski svet v Krškem mora skrbeti samo za redno vzdrževanje nadučiteljevega stanovanja in prostorov, ki jih uporablja izključno osnovna šola. V tem pogledu skrbi v prvi vrsti krajni šolski svet za popravo in novo napravo oken, duri in ključavnic. V. Za vzdrževanje skupnega šolskega sluge, za razsvetljavo, kurjavo, čiščenje vež, stopnišč, hodnikov in greznic prispeva okraj polovico, drugo polovico pa krajni šolski svet. Za odstranitev snega s pločnika in šolskega dvorišča mora skrbeti šolski okraj. VI. V poslopju se nahaja po glavnem načrtu 34 prostorov, in sicer: 8 učnih sob, 1 telovadnica s prostorom za shranjevanje telovadnega orodja, 1 risalnica z risalnim kabinetom, 3 sobe za shranjevanje učil, 2 sobi za knjižnice, 2 pisarni, 1 zbornica, 2 prirodoslovna in 1 prirodopisni kabinet, 6 stanovanjskih sob, 2 kuhinji, 2 jedilni shrambi in 4 kleti. Legalno zastopstvo šolskega okraja ima edini pravico porazdeliti in odkazovati posamezne prostore v poslopju osnovni in meščanski šoli po predhodnjem sporazumljenju z ravnateljem meščanske šole in nadučiteljem osnovne šole. VII. Pristojbine za pravne posle ob priliki sklepanja podarilne listine mora plačati šolski okraj. VIII. Šolskemu okraju se izročijo listine o nakupu v točki I. navedenih zemljišč ter se mu dovoli vknjižba na podarjena zemljišča in poslopje. IX. Po svojem legalnem zastopstvu sprejme šolski okraj v točki I. navedena podarjena zemljišča in poslopje ter se zaveže natančno izpolnjevati določila pogodbe. X. Sklenjeno pogodbo pripozna tudi krajnr šolski svet, ki se zaveže, izpolnjevati natančno njene določbe. XI. Ves inventar, ki ga ima do podpisa pogodbe osnovna šola, ostane lastnina krajnega šolskega sveta, vse drugo pa, vključno telovadnega orodja, je lastnina šolskega okraja. XII. Izvirno podarilno listino obdrži šolski okraj, vsi drugi ude-ležniki pogodbe dobijo prepise. V Krškem, dne 29. septembra 1877. Podpisi članov okraj. šol. sveta. Dne 15. oktobra 1877. se je vršila slavnostna predaja poslopja in podarilne listine članom okrajnega šolskega sveta. Nato se je vršila blagoslovitev šolskega poslopja. Slavnosti se je udeležil na-učni minister dr. Karel Stremayer, deželni predsednik Widmann, deželni glavar dr. Kaltenegger in deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker. Na čast gostom z Dunaja, iz Ljubljane in cele bivše Kranjske so se tedaj vršile v Krškem velike slavnosti, pri katerih je sodeloval pevski zbor ljublj. filharmonije in godba novomeške meščanske garde. Osnovna šola se je vselila takoj pričetkom šolskega leta 1877./78. v novo poslopje. Meščanska šola je bila v šol. 1. 1877./78. sicer že dovoljena, imela je svoje prostore, edino potrebno učiteljstvo še ni bilo imenovano. Kljub temu se lahko smatra kot začetno leto krške meščanske šole leto 1877., natančneje dan 15. oktobra 1. 1877., ko se je izvršila blagoslovitev in slavnostna predaja poslopja svojemu namenu. Letošnje solarno leto je torej petdeseto, kar se vrši pouk v poslopju, ki ga je podaril vsled človekoljubnosti in velike ljubezni do mladine blagopokojni g. Martin Hočevar krškemu srezu. V šolskem letu 1878./79. se je otvoril prvi razred novoustanovljene trirazredne meščanske šole v Krškem. Za učitelja sta bila imenovana z odlokoma dež. šol. sveta v Ljubljani št. 1558 in št. 1559 z dne 27. avgusta 1878. g. Ivan Lapajne za jezikovno-zgodovinsko in g. Vinko Vidmar za matematično-tehnično skupino. Z odlokom okrajnega šolskega sveta v Krškem z dne 23. septembra 1878. je bilo poverjeno začasno vodstvo zavoda do stalne zasedbe ravnateljskega mesta g. Iv. Lapajnetu. Navedena meščanskošolska učitelja sta nastopila svoji službi 1. oktobra 1878. Prvi razred se je otvoril dne 7. oktobra 1878 s slavnostno službo božjo; šolsko leto se je končalo dne 30 avgusta 1879. V šolskem letu 1878./79. je obiskovalo I. razred 14 učencev. Šolsko leto 1879./80. se je pričelo dne 17. oktobra 1879 V pr- vi razred je vstopilo 27 učencev, drugi razred se pa ni mogel otvo-riti, ker so se zglasili za ta razred samo 3 učenci Dne 26. novembra 1879. je umrl v šolskem poslopju na pljučnici, star komaj 26 let, meščanskošolski učitelj Vincenc Vidmar Na F. S. STIPLOVŠEK. KAPELICA PRED SAMOSTANOM. njegovo mesto je bil imenovan g. Josip Bezlaj, ki je postal pozneje ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani. Drugi razred se je otvoril šele v šolskem letu 1880./81.; v prvem razredu je bilo 25, v II. pa 14 učencev. V šol. letu 1881./82. se je otvoril še tretji razred. V tem šol. 1. je bilo v I. razredu 21, v II. 12 in v III. pa 8 učencev. V tem šol. letu je bil imenovan na šolo za začasnega učitelja g. Josip Kwapil z Moravskega. Koncem tega šol. leta je priredila meščanska šola skupno z osnovno JOSIP bezlaj. prvič razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Naslednje leto je zapustil šolo učitelj Josip Kwapil, ki je odšel na Moravsko, na njegovo mesto pa je bil imenovan izprašani gimnazijski učitelj g. Ferdinand Seidl. Z odlokom dež. šol. sveta št. 2590 z dne 11. II. 1883. je bil imenovan g. Ivan Lapajne za prvega stalnega ravnatelja na krški me- ščanski šoli. Kot ravnatelj je vodil zavod do svoje upokojitve, ki se je izvršila dne 1. junija 1906. Njemu je sledil kot ravnatelj g. dr. Tomaž Romih, ki je deloval na krški meščanski šoli kot strokovni učitelj že od 1. septembra 1887. Dne 12. nov. 1922. je prevzel od njega ravnateljske posle vsled odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani, štev. 2500 z dne 6. nov. 1922., sedanji ravnatelj Josip Vut-kovič. Dne 19. II. 1887. je zapustil krško mešč. šolo g. Ferdinand Seidl, ki je nastopil svojo novo službo kot suplent na goriški višji realki. G. Ferdinand Seidl je kot učitelj na krški meščanski šoli ustanovil zbirko prirodopisnih učil, jo tekom let uredil in izpopolnil, da je še danes ponos šole. Dragocena je osobito zbirka mine-ralij in nagačenih ptičev, ki so izvečine delo njegovih rok. Kot izboren meteorolog je imel v Krškem meteorološko opazovališče II. reda; v letnem poročilu š. 1. 1885./86. je opisal Krško v geološkem in klimatiškem oziru. V nedeljo, dne 7. okt. 1894., se je vršila v Krškem trojna slovesnost, in sicer odkritje Hočevarjevega spomenika, odkritje Valvazorjeve spominske plošče in slovesnost ustanovitve krške župnije. Hočevarjev spomenik na šolskem vrtu pred cerkvijo je izvršil kipar Josip Miillner v Solnogradu. Valvazorjeva spominska plošča, ki je iz re- pentaborskega marmorja in ki je vzidana v pročelje Valvazorjeve hiše, sedanje hiralnice, ima napis: V tej hiši je umrl 19. septembra 1693. ]ANEZ BAJKORT VALVAZOR. Slovesnosti dne 7. oktobra 1894. se je udeležilo mnogo odličnih gostov iz Ljubljane, Gradca in Radovljice, rojstnega kraja gospe Hočevarjeve. Slavnostni govor, ki se je nanašal na delovanje g. M. Hočevarja v Krškem in na pomen Valvazorja za bivšo Kranjsko in Sloven-fran GABRŠEK. ce sploh, je imel g. ravnatelj Ivan Lapajne. Začetkom š. 1. 1897./98. je bil imenovan za suplenta na krško meščansko šolo g. Dragotin Humek, ki je deloval na šoli kot strokovni učitelj do leta 1919., ko je bil imenovan za ravnatelja na deško meščansko šolo v Mariboru. Vsled min. naredbe z dne 10. junija 1903. in odloka dež. šol, sveta št. 4636 z dne 21. oktobra 1903. se je otvoril s šol. letom 1903./04. četrti razred, ki se je tedaj imenoval enoletni učni tečaj, odnosno nastavni razred. Namen tega razreda je bil, da je omogočil učencem trirazredne meščanske šole vstop v realko ter razne obrtne, trgovske, poljedelske in vojaške učne zavode, ko so končali enoletni učni tečaj. Da ne bi krški okraj radi otvoritve četrtega razreda bil preveč obremenjen, je izročila gospa Hočevarjeva takratnemu okrajnemu šol. svetu vsoto 60.000 kron. Iz obresti te vsote se naj bi v bodoče krili vsi stroški, ki so v zvezi s četrtim razredom. Tekom svetovne vojne je moral okr.šol. svet izročiti vsoto dragotin humek. 60.000 K, ki je bila namenjena za vzdrževanje tega razreda, za vojno posojilo. Učenci nastavnega razreda so morali plačevati vsako leto na šolnini 20 kron in za učila 4 krone. Po prevratu je prosvetno ministrstvo izpremenilo vse trirazredne meščanske šole v naši državi v štirirazred-ne. Vsled tega je odpadel na naši šoli nastavni razred; učencem tega razreda ni treba več plačevati šolnine. Po odhodu strokovnega učitelja Josipa Cizelja, sta bila imenovana za su-plenta na krško meščansko šolo g. Leo-]0SIP BRINAR. p0id Levstik in g- Ivan Žnidaršič. G. Leo- pold Levstik, sedanji šolski nadzornik krškega sreza, je deloval na šoli od začetka šol. leta 1903./04. do konca šolskega leta 1910./11., ko je bil imenovan za upravitelja krške osnovne šole. V začetku šolskega leta 1905./06. je bil imenovan za strokovnega učitelja I. skupine g. Josip Brinar, ki je pa že pričetkom šolskega leta 1906./07. zapustil Krško, ker je bil imenovan za ravnatelja na meščansko šolo v Postojni, po prevratu pa za ravnatelja na dekliško meščansko šolo v Celju. Na njegovo mesto je bil imenovan v začetku šol. leta 1906./07. g. Ivan Magerl, sedanji ravnatelj meščanske šole na Jesenicah, ki je zapustil Krško leta 1919. Mesto učitelja Ivana Žnidaršiča je prišel v začetku šol. leta 1906./07. strok, učitelj g. Franc Marinček, sedanji ravnatelj celjske dvorazredne trgovske šole. Na njegovo mesto je bil imenovan v začetku šol. leta 1908./09. za strok, učitelja II. skupine g. Maks Hočevar, sedanji ravnatelj I. deške meščanske šole v Ljubljani. Po odhodu g. Leopolda Levstika so poučevali predmete I. strok, skupine poleg strok, učitelja g. Ivana Magerla v šol. letu 1911./12. g. dr. Franc Rostohar, v šol. letu 1912./13. g. Emil Vršič, s šol. letom 1913./14. pa je bil nastavljen za strok, učitelja I. skupine g. Albin Zavrl, sedanji ravnatelj meščanska šole v Trbovljah, ki je poučeval na krški meščanski šoli do konca šol. leta 1920./21. Na njegovo mesto je bil imegovan g Tone Gaspari, sedanji ravnatelj meščanske šole na Rakeku. Ker je bil imenovan v šol. letu 1918./19. strok, učitelj g. Ivan Magerl na meščansko šolo v Velikovcu, je bil imenovan na njegovo mesto za učitelja I. strok. skup. Josip Vutkovič, sedanji ravnatelj krške meščanske šole. Ker se je po prevratu šte- ' t iž ' vilo učencev pomnožilo in ker so se sprejemale deklice kot redne učenke, so se morale otvoriti vzporednice; nastavljenih je bilo radi tega na šoli v zadnjih letih več novih učnih moči, ki so se pa večkrat menjale. Menjava učiteljskega osobja krške meščanske šole tekom njenega petdesetletnega obstoja je natančneje razvidna v seznamu učiteljstva. Dne 11. in 12. julija 1908. je slavila meščanska šola na slovesen način svojo 30 letnico, nastavni razred pa svojo petletnico. Dobrotnica krške meščanske šole gospa Josi-pina Hočevarjeva, je takrat omogočila, da so bili vsi učenci in učenke meščanske in osnovne šole pogoščeni. Po zasluqi g. dr. Tom. Romiha se je ustanovila začetkom 1. 1904. šolarska kuhinja, v kateri so dobivali v zimskih mesecih učenci meščanske šole ter učenci in učenke osnovne šole, ki so morali čakati v opoldanskem odmoru popoldanskega pouka, toplo kosilo. Šolarska kuhinja se je vzdrževala izvečine z mesečnimi prispevki meščanov, okoličani so pa prispevali v naturalijah. Vodile in nadzorovale so kuhinjo večinoma gospa Rumpretova, ga. dr. Romihova in ga. Vanič-Ziererjeva, kuhala pa je žena šolskega sluge. Letno se je razdelilo povprečno 10.000 do 12.000 kosil. Kakor drugim dobrodelnim ustanovam, tako je tudi šolarski kuhinji pretrgala svetovna vojna nit življenja. Mešč. šola v Krškem je bila ustanovljena kot izključno deška šola, deklicam so bila njena vrata zaprta. Ravn. dr. Romih je izprevidel, da rabijo tudi deklice kot bodoče gospodinje višjo izobrazbo, stremil je za tem, da bi bile tudi deklice krškega in sosednjega brežiškega okraja deležne dobrot ustanove blagopok. g M. Hočevarja, to je krške meščanske šole. Vsled njegove prošnje je dovolilo naučno ministrstvo s svojim odlokom štev. 2294 z dne 10. avgusta 1910., da smejo MAKS HOČEVAR obiskovati za dobo 3 let tudi deklice kot hospitantke krško meščansko šolo. Okrajni šolski svet v Krškem je ja odlok izpopolnil tekom let v toliko, da je določil najvišje število hospitantk, ki se smejo sprejeti v posamezne razrede. Prvotno ni smelo obiskovati en razred več kakor 6 hospitar.tk, pozneje, osobito tekom svetovne vojne, ni šolska oblast več tako natanko gledala na izvrševanje svojega prvotnega odloka o šteyilu hospitantk na šoli. Hospitantke so se poučevala skupno z dečk0 po normalnem učnem načrtu za deške meščanske šole, le telovadbo po 1 uro in ženska ročna dela po 3 ure na teden se je poučevalo po učnem načrtu za dekliške meščanske šole. Telovadbo in ženska ročna dela je poučevala od šol. leta 1910./11. do 1919./20. osnovnošolska učiteljica gospa Pavla Vanič-Ziererjeva. Hospitantke so se udeleževale pouka skozi vse šolsko leto, na koncu so pa delale izpit, za kar so morale plačati izpitno takso Po prizadevanju meščanski šoli prijaznega in za njen napredek vnetega takratnega višješolskega nadzornika, g. dr. Leopolda Poljanca, je izdal višji šolski svet v Ljubljani na-redbo štev. 12834 z dne 30. avgusta 1919., ki je dovolila krški meščanski šoli, da se LJUDEVIT stiasny. smejo sprejemati v bodoče v posamezne razrede deklice kot redne učenke. Svetovna vojna je tudi krški meščanski šoli zadala hude rane. Takoj v začetku vojne so morali k vojakom strok, učitelji g. Maks Hočevar, g. Ivan Magerl in g. Albin Zavrl. Proti koncu vojne so bili poklicani k vojakom za nekaj časa strok, učitelja g. Drag. Humek in g. Leopold Namorš. V tem času so nadomestovali učitelje vojake g. Josip Bernot, nadučitelj v Velikem Podlogu, g. Ljudevit Stiasny, okrajni šolski nadzornik v Krškem, g. Leopold Levstik, nadučitelj v Krškem, g. Janko Vanič, učitelj osnovne šole v Krškem, gdč. Avgusta Šantel, učiteljica-begunka v Krškem in g. Andrej Kopitar, kaplan v Leskovcu. Šola je morala tekom vojne dvakrat izprazniti svoje prostore na zahtevo vojaške uprave. Prvič se je morala umakniti začetkom meseca julija 1915. rezervni bolnici Lujgos, ki je šolo izpravnila zopet dne 8. marca 1916. Drugič se je morala meščanska sola umakniti rezervni bolnici 7/2 dne 15. julija 1916., ki je izpraznila šolske prostore šele 14. novembra 1918. V tem ča- su se je vršil pouk v posameznih hišah po Krškem, in sicer so se nahajali razredi pri g. Rendli, g. Janši, g. Križmanu in v poslopju okrajnega glavarstva. Učila in inventar, kolikor se ga ni uporabilo za opremo razredov po tujih hišah, so se shranila v prirodoslovnem kabinetu in na podstrešju, kamor je pa imelo dostop tudi vojaštvo. Razume se, da je vsled selitve silno trpel pouk in da se je pokvarilo in porazgubilo mnogo učil in opreme. V šolskem poslopju nastanjena vojaščina je zasedla šolsko dvorišče in deloma šolski vrt ter se popolnoma smatrala za lastnika poslopja. Vojaška oblast je zahtevala celo od ravnatelja g. dr. Romiha, da mora izprazniti v šoli naturalno stanovanje. To stanovanje je pa vsled določbe podarilne listine kot ustanova blagopokojnega g. Martina Hočevarja lastnina vsakokratnega ravnatelja. Ker g. dr. Romih ni hotel izprazniti stanovanja in osobito ker je pisal državnemu poslancu g. dr. Korošcu pismo, v katerem ga je prosil za posredovanje pri vojnemu ministrstvu na Dunaju, da mora vojaštvo izprazniti poslopje meščanske šole, ni bilo njegovo početje všeč posameznikom in v mestu nastanjeno vojaštvo mu je delalo radi tega povsodi ne-prilike. Šola sama je v vojnem času silno trpela. Učitelji so morali hoditi v okolico popisovat deželne pridelke, bili so zaposleni kot cenilci kovin, učenci so morali nabirati pod nadzorstvom učiteljev za vojaško upravo sadje, robidno in jagodno listje, stare cunje i. t. d. Konec vsem težavam in neprilikam je napravil prevrat; šola si je kmalu opomogla, dobila je zopet svoje prostore in učiteljstvo. Takoj po prevratu je prišla do veljave materinščina učencev, slovenščina je postala učni jezik, mesto nemščine se je uvedla srbohrvaščina kot učni predmet. Na krški meščanski šoli je bila od njene ustanovitve nemščina učni jezik, slovenščina ni bila prvotno niti predvidena kot predmet, čeprav so bili vsi učenci v prvih letih obstoja šole slovenske narodnosti. Ravnatelj Ivan Lapajne je uvedel slovenščino svojevoljno kot predmet, in sicer 2 uri na teden v vsakem razredu. Po prevratu je bilo odmerjeno slovenščini v vsakem razredu po 5 ur na teden, poznejše naredbe so ji pustile radi srbohrvaščine 3 ure, najnovejši učni načrt ji določa 4 ure v vsakem razredu razven v četrtem, ki ima slovenščino samo 3 ure na teden. Radi pouka v materinščini, radi neobveznih predmetov in radi določbe, da smejo obiskovati deško meščansko šolo tudi deklice, je število učencev v povojnih letih tako naraslo, da ima šola letos 4 razrede in 2 vzporednici. Vzporednica k I. razredu je bila dovoljena v šolskem letu 1919./20., vzporednico k II. razredu pa je dovolil v šol. letu 1926./27. g. vel. župan ljublj. oblasti z odlokom P. br. 3995/4 z dne 1. septembra 1926. Učenci krške meščanske šole so napravili tekom 50 let, kar šola obstoja, sledeče daljše poučne majniške izlete pod vodstvom svojih učiteljev, in sicer: Prvi poučni majniški izlet, ki je zabeležen v šolski kroniki, so napravili učenci vseh treh razredov pod vodstvom ravnatelja g. Ivana Lapajneta dne 21. junija 1892. na bivše Štajersko. Za tem letom so se vršili skoraj vsako leto krajši in daljši izleti. Najzanimivejši so bili sledeči: 17. in 18. julija 1903. v Ljubljano, na Jesenice, Vintgar in Bled; vsa šola. 2. majnika 1907. v Zagreb; III. in IV. razred. 29. 30. in 31. majnika 1909. v Celje, Savinjsko dolino, Ljubno, Solčavo, Logarsko dolino, slap Rinke; vsa šola. 5. in 6. junija 1910. Bled, Bohinjska dolina, slap Savice: vsa šola. 22. julija 1911. v Zagorje in Trbovlje; vsa šola. 29. majnika 1921. v Rimske toplice; III. in IV. razred. 5. junija 1922. v Celje; III. razred. 5. junija 1922. v Zagreb; IV. razred. 13. junija 1923. v Zagreb; vsa šola. 23. in 24. majnika 1924. v Bohinjsko dolino do slapa Savice; III. in IV. razred. 6. junija 1926. v Celje in Laški trg; III. in IV. razred. 6. junija 1926. v Rajhenburg, Senovo in Reštanj; I.a, I.b in II. razred. Krajši poučni majniški izleti so se vršili skoraj vsako leto menjaje na Kum, Lisco, Stojdrago, Libno, Veliki Trn in Sremič. V šol. letu 1925./26. je odredil g. vel. župan ljublj. oblasti s svojim odlokom P. br. 3411 z dne 29. aprila 1926., da se morajo vršiti poučni majniški izleti v kraje, kjer lahko spoznavajo učenci in učenke v obrtnih in industrijskih podjetjih uspešnost in vrednost dela človeških rok. Radi tega so si ogledali učenci in učenke na poučnem majniškem izletu dne 6. junija 1926. v Celju cinkarno in Westeno-vo tovarno za izdelovanje emajlirane posode, v Laškem trgu pivovarno, na Reštanju pa naprave Trboveljske premogokopne družbe. Takoj prva leta po ustanovitvi četrtega razreda se je pokazala potreba, ustanoviti v tem razredu tečaje neobveznih predmetov, in sicer za francoščino in stenografijo. Učenci, ki so hoteli vstopiti iz četrtega razreda meščanske šole v realko, trgovsko ali vojaško šolo, so morali obvladati do gotove meje francoščino in stenografijo. Francoščina se je pričela poučevati na krški meščanski šoli v šol. letu 1905./06. s prihodom g. Josipa Brinarja, in sicer v III. in IV. razredu po 3 ure na teden. Že naslednje šol. leto 1906/07. je prevzel pouk v francoščini g. Ivan Magerl, ki jo je učil, izvzemši vojna leta, do svojega odhoda, t. j. do sredine šol. leta 1918./19. Tekom svetovne vojne sta poučevala francoščino najpreje g. Josip Bernot, nadučitelj v Velikem Podlogu, pozneje pa g. Andrej Kopitar, kaplan v Leskovcu. Po prevratu se je učni načrt za francoščino izpremenil v toliko, da se je poučevala kot neobvezen predmet tudi v I. in II. razredu. Poznejši odloki so odredili, da se ne sme poučevati razredno, temveč po skupinah. V šol. letu 1919/20 je poučevala francoščino učiteljica gdč. Krista Hafner, 1. 1920./21. strok, učitelj g. Albin ^avrl, 1. 1921./22. učiteljica gdč. Antonija Fabjan, leta 1922, 23. učiteljica gdč. Agneza Kosec, od šol. leta 1923./24. dalje pa strok, učiteljica gdč. Marija Stupica. Ker se posveti vsako leto več absolventov meščanske šole praktičnim poklicem, ker nadaljujejo mnogi svoje študije na zavodih, kjer se ne rabi francoščina, ker se na mesčanski šoli že itak poučujejo kot obligatni predmeti 3 jeziki m sicer slovenščina, srbohrvaščina in nemščina, zato se vsako leto oglasa manj učencev za poset francoščine. Skoraj istočasno s francoscino se je pričela poučevati na krški meščanski sol. stenografija. Prvotno se je poučevalo samo v četrtem razredu po 2 uri na teden, po prevratu pa tudi v III. in II. razredu, in sicer po skupinah. Od šol. leta 1903./04. pa do šol. leta 1921./22. je poučeval stenografijo g. dr. Romih, od šol. leta 1922./23. dalje jo pa poučuje strok. uč.tel, g. Josip Žabkar. V šol. letu 1919./20. se je sprejelo goslanje med neobvezne predmete. Od tega leta dalje se poučujejo učenci ,n učenke v tem predmetu v 3 skupinah po 2 uri na teden. V sol. tetu 1926./27. je dovolil radi visokega števila prigla-sencev g. vel. župan ljublj. oblasti z dopisom P. br 1197 z dne 5 februarja 1927. otvoritev^ četrte skupine. V zvezi s poukom gosla-nja obstoja na zavodu že od šol. leta 1922./23. dalje šol orkester ki nastopa vsako leto ob prilikah raznih proslav, osobito Da ob koncu vsakega šol. leta pri vidovdanski proslavi in razstavi Goslanje poučuje ves čas od šol. leta 1919./20. dalje sedanji ravnatelj g Jos.p Vutkovič, le v sol. letü 1921./22. je učil I. skupino strok učitelj g. Jos.p Žabkar. Pr. meščanskošolskem orkestru igrajo učen- Število učencev in učenk krške meščanske šole od njene ustanovitve do konca šol. leta 1926. 27. Šolska leta Med šol. letom je bilo sprejetih : Koncem šol. leta je ostalo Sposobnih za prestop v višji razred je bilo: I. dč razred 11. razred III. razred IV. razred Skupaj I. razred II. razred III. razred : IV. razred Skupaj I. razred II. razred m. razred 1 IV. razred i Skupaj dkll sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč j dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk 1 dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk 1878.-1888. 262 - 262' 113 — 113 67 - 67 - - 442 - 44 2 230 - 23 o] 102I - 102 68 _ 5« - " 390 - 390 107 - 107 80 - 86 55 — 55 - - -j 308 - 309 1888.-1898. 345 - 34;'» 232 — 232j 136 - 136| - - 713 - 713 316 - 316* 216 - 216 120 - 120! - 652 -1 652 249 - 249 107 - 167 120 - 120 - - _l 536 - 530 1 1898./99. 31 - 31 27 - 27 18 - 18 - - 76 - 70 24 - 24 24 - 24 15 - lJ - - - 63 -S 63 20 - 20 23 - 23 15 - loj - - -J 58 - 58' I 1899./900. 37 - 37 17 17i 21 - 21 - - 75 - 75 35 - 36 14 - 14 21 - H - - - 70 70 34 - 34 13 - 13 21 21 - -j 68 - «s 1900./01. 48 - 48 25 25 i» - 13 - - 86 - 80 46 - 46 23 - 23 12 - 1% - - - 81 - 81 41 - 41 19 - 1»! 12 - 12 - - - 72 - 72 1 1901.,02. 54 - 54 31 Sli 12 - 12 - - - 97 - 87 48 - 48 26 - 26 12 - 12 - - - 86 - 86 89 - 39 22 - 21 12 - H - - - 73 - 1 73 1 1902./03. 3«; - 3« 35 - 35 21 - 21 _ - - 92 - 92 33 - 33 30 - 80 20 - 20 - - - 83 - 83 28 - 28 26 - 30 20 - 20 - - - 74 - 74 1903. ,04. 46 - tli 28 - 28 24 - 24 n - 11 10!» - 109 40 - 40 24 - 24 20 - 20 10 - 10 94 - 94 30 - 30 17 - 17 20 - 20 10 - 10 77 - 1 77 1904./05. 34 - 84 33 _ 88 17 - 17 8 8 92 92 30 - 30 29 - 28; 16 - 16 7 - 7 81 81 20 - 20 25 - 25 15 - 15 7 - 7 67 _ 07 1905.06. 41 - 41' 21 - 21 23 - 23 7 - 7 92 - 92 38 - 38| 19 - 1« 23 23 7 - 7 87 _ 87 28 - 28 H - 17 23 - 23 7 - 7 75 - 1 1906., 07. 42 42 29 - 2 9 io - 1!>I 10 10 100 - 100 40 - H 20 - 2 18 18 9 - 9 93 - 93 31 - 84 22 _ S1 17 - 17 9 - 1 82 - 82 1907. 08. 57 _ 57| 35 35 21 21 15 If, 128 - 128 51 51 33 - 1 33 19 19 14 - 14 117 117 89 - 39 27 271 19 19 14 - 14 99 - 99 1908. 09. 51 - 51 43 _ 43 29 _ 29 5 ~ 1 128 1.26 49 49 41 - 41 27 - 27 5 _ 6 122 - 122 37 - 37 36 H 21 H 0 - & 102 - 102 1909., 10. 52 - r>2 32 89 84 34 14 14 132 - 132 49 - 49 28 - 28 31 31 12 - 12 120 - 120 35 - 35 19 19 29 - 20 11 - 11 94 - »l! 1910. 11. 54 6 60 32 2 34 18 " 18 10 - io| 114 8 122 48 6 54 29 2 31 16 15 10 - 10 102 8 110 8» 0 45 29 2 31 11 - 11 10 - 10 89 8 97 1911./12. 46 10 66 37 9 16 21 2 28 9 - 9 113 21 134 41 10 51 36 9 44 19 2 21 9 9 104 21 125 37 *» 40 32 S 34 18 a 20 9 - 9 96 13 109. 1912./13. 43 9 58 33 8 41 20 5 25 10 i 11 106 23 129 40 9 4!» 27 8 35 1!» 5 24 10 1 11 96 23 119 28 8 30 20 7 27 10 5 21 10 1 11 74 21 95* 1913./' 14. 36 17 63 26 8 34 28 C 29 10 2 12 95 33 128 32 17 49 25 8 33 22 6 27 10 2 12 89 32 121 24 12 36 23 7 30 22 5 27 10 a H 79 20 105 I 1914./15. 39 12 M 19 10 29 18 7 26 10 2 12 86 31 117 39 11 50 18 8 86 18 7 26 10 2 12 85 28 113 32 11 43 18 8 28 18 7 25 1 10 >) 12 78 28 10i' 1915./16. 20 16 36 28 11 39 14 10 24 10 4 14 72 41 113 19 14 33 27 10 87 13 10 28 9 3 12 68 37 105 15 30 4> 22 9 s. 12 10 22 9 3 12 5 S 82 9° 1916.,17. 80 17 47 22 16 i" 20 10 30 6 5 10 77 48 125 30 17 47 20 16 36 20 10 30 5 4 9 76 47 122 20 17 87 17 10 33 13 2* “ 4 9 55 40 101I 1917./18. 30 26 56 22 24 46 18 10 37 G 2 7 75 71 1 4ij 29 25 64 21 23 44 16 18 34 5 2 7 71 68 139 27 21 48 19 19 38 10 14 30 5 7 07 50 123 1918. 19. 37 26 63 26 17 4. 18 20 38 2 9 11 83 72 155 33 25 " 20 17 37 14 20 34 1 9 10 68 71 139 29 23 68 j .7 19 3« 14 18 3» 1 9 10 61 09 130 1 1919./20. 27 36 63 28 20 IH 15 13 28 i 6 11 17 76 80 150 25 28 58 26 19 46 16 17 32 6 10 10 72 74 146 24 23 47 24 18 44 14 13 '11 8 10 16 68 04 132 j 1920. >21. 41 41 M 2 22 23 45 15 17 32 12 18 90 87 177 38 39 77 22 23 45 15 17 32 12 6 18 87 85 172 30 37 67 1- 23 43 14 17 31 12 0 18 76 83 159 1921. 22. 33 29 89 34 36 7U 21 20 41 11 11 22 99 96 195 27 28 56 33 31 64 17 18 35 11 7 18 88 1 84 172 24 26 50 20 30 •'»<* 15 17 32 11 7 18 76 80 150 192?./23. 20 24 \ i 20 28 48 22 25 47 10 13 72 85 157 i» 23 42 18 21 39 22 24 46 9 12 21 68 1 80 148 17 31 88 18 16 34 18 19 37 7 9 16 60 05 125 1923. 24. 22 25 47 15 18 33 16 18 34 20 17 37 73 78 151 19 22 41 16 17 82 15 17 32 19 16 34 68 71 139 17 20 87 15 16 31 15 15 30 18 15 33 05 60 131 1924. 25. 33 20 53 1 16 17 33 10 12 22 11 14 »„>r> 70 63 133 33 18 51 16 15 3, 9 10 19 11 1Q 21 69 1 58 J 22 27 15 42 13 12 25 8 10 1« i 8 10 18 50 47 103 1925./26. 43 37 80 j 32 14 46 13 » 28 10 ,0 _ 25 98 81 179 42 37 ! 79 29 14 43 18 16 28 9 16 24 93 i 8i 1 174 30 20 62 « 14 41 13 15 as 1 9 lo 24 85 70! 155 1926./27. 4» - «H 1 28 23 51 20 13 88 12 11 109 86 196 46 38 1 84 1 28 22 60 18 12 30 12 11 23 j 104 83 187 * - 1- — — - — — — — — Skupaj: 17 «9 itiKieis« mi 279,1420 767| 212 mio 233 m «5«^ hk;o!kmm IK74 K*M 307 1950 1044 203 1807 091 1 207 SOH 2ia 100 331 «M« MU 4192 1227 305 1582 S6S II 218 1077 639! 17( >| 815' 20! 96 2982928 774jS702' * Ker je letno poročilo izdano med šol. letom, se število sposobnih ni moglo določiti za šol. leto 1926./27. Rojstni kraji (domovina) učencev in učenk krške meščanske šole. Šolska leta 1 Iz krškega sre iza. Iz srezov ljubljanske oblasti izvzemši brežiškega. Iz srezov marib. oblasti in brežiškega sreza. Iz drugih krajev. Vseh kupaj I. razred II. raz red III 1 razred IV. razred Skupaj I. razred II. razred im razred i IV. razred ! Skupaj l. razred II. razred III razred IV. razred Skupaj I. razred II. razred III. razred IV. razred Skupaj S dč dkl sk dč l dkl sk dč dkl sk dč dkl sk ! dč dkl s k dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl Sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk j dč dkl sk dč dkl tk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk dč dkl sk 1878.-1888. ! 179 - 179 33 - 33 195 - 195 1 36 _ 35 442 412 1888.-1898. 329 — 329 ; ii3 - 113 L 237 i 237 34 _ 34 718 718 1898.99. ! 29 — 20 16 - 10 24 _ 24 7 _ 7 70 _ 76 1899./900. | 20 — 20 14 - 14 28 28 7 _ 7 75 _ 75 1900.01. 25 — 25 15 - 16 41 - 41 6 — 5 80 se ! 1901./02. 30 — 30 20 - 20 40 - 40 1 1 | 97 - 07 1902.'03. , 38 — 38 18 - 18 34 — 34 2 2 92 92 1903./04. 14 — 14 17 17 8 8 4 4 ! 43 — 43 8 8 1 3 - 3 10 - 10 3 - 3 j 24 - 24 19 - 19 6 - 0 0 - 0 4 - 4 36 — 35 5 — 5 2 — 2 — _ _ _ 7 7 109? - 109 1904.05. 18 — 18 13 13 11 11 3 — 3 4b - 45 9 - 9 6 - 0 5 - 0 1 - 1 21 - 21 3 - 3 12 - 12 l - i 4 - 4 20 — 20 4 — 4 2 _ 2 _ 6 G 92 02; 1905.06. 23 — 23 10 — 10 13 _ 13 3 — 3 49 49 4 - 4 4 - 4 3 - 3 3 _ ! 14 14 11 - 11 4 - 4 7 - 7 1 — 1 23 _ 23 3 _ 3 S _ 3 _ _ _ _ _ 0 G 92 j 1906.07. 14 — 14 10 — 10 10 — 10 7 — 7 47 — 47 7 - 7 0 - 0 3 - 3 1 - 1 ; 17 17 «8 - 18 5 - 5 3 - 3 2 - 2 j, _ 28 3 — 3 2 _ 2 3 _ 3 _ — — 8 8 100 — 100 j 1907.08. 12 — 12 12 ~ 12 7 7 G 6 37 — 37 17 - 17 9 - 9 4 - 4 - 4 34 ~ 34 23 - 23 12 - 12 5 - 5 i 3 - 3 j 43 — 43 5 — 5 2 — 2 6 — 5 2 - 2 14 14 128 128, 1908., 09. 15 — 15 10 10 0 0 1 1 35 35 11 - 11 18 - 18 10 - 10 - 42 42 10 - 10 13 - 13 9 - 9 - _ 38 — 38 9 — 9 2 - 2 1 — 1 1 - 1 13 13 128 _ 128 j 1909./10. 21 21 11 “ 11 6 b 3 3 40 40 16 - 15 9 16 - 16 - 0 45 45 12 - 12 8 8 12 - 12 5 - . 37 — 37 4 - 4 4 — 4 2 2 _ — — 10 _ 10 182 189 1910. 11. 32 6 38 14 2 10 5 b 2 — 2 53 8 01 11 11 8 - 8 6 - 5 27 _ 27 11 11 10 10 5 - 5 4 4 30 — 30 - — - - — - 3 - 3 1 — 1 4 _ 4 114 8 122 1911. 12. 22 C 28 18 e 24 0 2 8 4 50 14 04 10 l 11 10 — 10 0 4 10 2 -- 2 28 6 33 12 2 14 9 3 12 8 - 8 2 - 2 32 2 34 1 — 1 - _ — 2 2 1 — 1 4 _ 4 118 21 184 1912./13. 20 0 25 13 4 17 12 3 Ib 4 1 5 49 13 02 10 1 11 9 l 10 0 ti 1 - i 20 2 28 10 2 12 » 3 12 1 2 3 4 - 4 24 7 31 3 1 4 2 _ 2 1 _ 1 1 _ 1 7 2 0 m 25 1211, 1913./14. 16 (J 21 0 5 11 11 4 16 0 7 38 10 64 9 6 14 0 l 7 7 8 4 - 4 20 7 33 12 6 17 11 5 10 - - — - i 1 28 7 85 — 1 1 3 i 4 _ i 1 _ _ _ 3 3 G 95 88 128 1914.15. 11 4 16 0 5 11 h 4 0 5 1 0 27 14 41 8 3 11 G 2 8 4 4 - 4 22 5 27 18 6 23 7 3 10 7 2 9 - i 1 32 11 43 2 _ 2 - _ — 2 i 3 1 1 5 1 G S« 81 117 1915./16. 8 9 17 7 4 11 3 3 0 o 7 24 17 41 2 3 5 7 3 10 6 3 8 1 1 2 16 10 25 7 3 10 12 3 15 0 3 3 - 3 28 0 37 3 i 4 2 i 3 _ i 1 — 2 2 5 5 10 72 41 118 1916.17. 9 6 14 0 0 12 3 4 7 2 3 20 10 30 10 1 11 5 5 10 4 0 1 - 1 20 8 28 8 9 17 9 3 12 0 3 12 2 3 5 28 18 4li 3 2 5 2 2 4 4 i i 1 9 0 15 77 48 125 1917./18. f» 9 14 7 4 11 0 Ö u 2 1 3 20 22 42 11 4 15 0 - 0 2 4 0 1 - 1 20 8 28 7 7 14 0 17 23 10 4 14 a 1 3 25 20 54 7 0 13 3 3 (i — 3 3 — _ 10 12 22 75 71 14fi! 1918.19. 6 4 10 8 6 13 b 1 12 3 10 19 38 9 3 12 0 7 10 1 7 1 8 - 2 2 25 13 38 21 14 36 7 5 12 6 12 17 2 3 6 35 84 09 1 5 0 2 — 2 1 — 1 i 1 4 G 10 88 n 157 1919./20. 7 10 17 6 9 15 6 8 1 4 6 17 28 46 6 3 b 2 8 : 8 6 1 'i 15 9 24 U 16 20 15 9 24 0 4 10 4 6 9 30 33 09 4 8 12 1 1 3 2 _ 8 10 18 70 so 150 1920./21. 15 9 24 0 6 11 2 0 8 2 2 4 25 82 47 9 - 15 I 4 4 8 3 3 0 4 2 0 20 15 36 12 22 34 11 18 24 9 8 17 4 1 5 30 44 80 6 4 9 1 1 2 1 _ 1 2 2 9 0 15 90 87 177 1921.22. 10 16 25 17 17 34 0 o 11 2 3 5 35 40 76 7 6 12 0 4 10 5 1 0 2 8 6 20 13 33 12 9 21 10 10 20 8 14 22 0 5 11 37 88 75 4 4 1 5 0 2 _ 2 _ _ 7 5 19, »0 im 105 1922./23. 10 8 18 6 13 18 8 5 13 4 7 27 20 56 3 3 0 I 5 3 8 5 1 0 1 - 1 14 7 21 0 12 18 9 7 10 7 10 23 4 10 14 20 45 71 1 1 2 1 _ 1 2 3 5 1 _ 1 5 4 0 72 85 157 1923./24. 12 12 24 7 0 13 6 0 14 5 2 7 21» 20 58 4 3 7 l 3 6 1 0 5 2 7 16 8 2» 0 10 10 0 10 10 6 7 12 8 12 20 25 30 04 — _ 1 1 1 1 2 2 1 3 4 2 G 78 78 151 1924./25. 16 1(S 31 7 7 14 3 6 8 2 11 27 37 04 4 4 2 1 3 2 - 2 0 1 7 ; u 2 10 13 3 10 0 8 14 6 8 11 3 4 7 | 27 21 48 1 1 2 1 1 2 1 1 _ 2 3 5 ?0 (Ut 180 1925./26. 10 10 36 13 0 10 1 2 6 7 4 7 11 38 34 72 2 2 4 0 3 9 4 4 8 2 a 6 | 14 | 12 2li 18 14 82 9 1 10 6 0 11 4 4 8 | 30 26 01 4 6 9 4 4 8 2 i 1 10 10 20 98 81 170 1926./27. 23 18 30 10 0 10 j 7 0 10 2 7 0 42 38 80 3 4 7 - 1 1 4 1 5 2 i 3 9| 7 10 20 10 30 17 10 27 8 2 1Q 7 8 10 52 81 83 3 « 9 ! 3 4 1 1 2 1 - 1 0 10 10 109 86 lil» Skupaj: 856 153 GOllj *46 118 868 155 84 28o| NO 40 ltittl 11»« 800 1 SIM IK8 47 286j 151 80 100 127 28 165 17 78 1 750 181 887 8001 14k| 1 454 aa» 110 838|i 187 89 saej 78 58 181 1880 808|1758 75 4! m 42 j 2! 68 80 15 511 18 6 10 2o7 85 842 8870 100» 4873 MEŠČANSKOSl,: SKI ORKESTER v ŠOL. LETU 1926. 27. ci in učenke sledeče instrumente: I. in II. vijolino, kontrabas, klarinet in kornet. Klavir, harmonij, flavto in težja pihala igrajo učitelji in uradniki sreskega poglavarstva. Meščanskošolski orkester vodi in vežba ravnatelj g. Josip Vutkovič. Kakšno zanimanje vlada na zavodu za glasbo, se vidi iz dejstva, da je obiskovalo prvo leto, torej v šol. letu 1919./2Q., goslanje 34 učencev, v letošnjem šol. letu 1926-/27. pa obiskuje goslanje 61 učencev in učenk. Pouk v petju in goslanju ter vežbanje orkestra je zadnji dve leti silno olajšano z novim klavirjem znamke „Stingel“, ki ga je dobila krška meščanska šola meseca majnika leta 1925. vsled naklonjenosti meščanski šoli prijaznega sreskega poglavarja, vladnega svetnika g. Pavla Svetca. Bodi mu na tem mestu izrečena za njegovo naklonjenost še enkrat najprisrčnejša zahvala. Ker se je po prevratu sprejela srbohrvaščina med obvezne predmete, se je uvrstila nemščina med neobvezne. Nemščino so posečali skozi vsa leta brez izjeme vsi učenci in učenke. V šol. letu 1925./26. se je uvrstile nemščina v I. in II. razredu zopet med obvezne predmete, v šol. letu 1926./27. pa še v III. in IV. razredu. S šol. letom 1924./25. so se uvedla za dečke kot neobvezen predmet deška ročna dela. Strok, učitelj g. Ivan Verbič, ki je lansko in predlansko leto poučeval ta predmet, se je udeležil v počitnicah leta 1924. šesttedenskega tečaja za rokotvorni pouk v Aleksiču. Tečaj je vodil znani srbski propagator deških ročnih del ravnatelj učiteljišča v Aleksinacu, g. Jov. S. Jovanovič. S šol. letom 1926./27. so se uvrstila tudi deška ročna dela med obvezne predmete. Pouk* v deških ročnih delih ni za krško meščansko šolo nič novega. G. ravnatelj Dragotin Humek je kot strok, učitelj risanja na naši šoli že zdavnaj navajal dečke k pravilni rabi raznega orodja, imel je v pritličju šolskega poslopja krasno opremljeno delavnico, kjer so izdelovali učenci pod njegovim spretnim vodstvom predmete, katerim se ni poznalo, če so izšli izpod rok učenca ali izvežbanega obrtnika. Meščanska šola ima sedaj svojo dobro opremljeno delavnico v pritličju poslopja v sobi, kjer je nekoč stanovalo učiteljstvo. Ta soba se je izpremenila v delavnico z dovoljenjem g. sreskega poglavarja z dne 4. junija 1925. S šol. letom 1926./27. se je uvedla vsled novih učnih načrtov za meščanske šole v vseh razredih higijena po 1 uro na teden ter gospodinjstvo v vseh razredih za deklice po 1 uro na teden. V šol. letu 1923./24. je dobila meščanska šola v Krškem svoj šolski vrt. Višji šolski svet v Ljubljani je vsako leto zahteval, da mora imeti šola zemljišče, kjer se učenci in učenke lahko praktično vežbajo v vseh panogah sadjarstva in vrtnarstva. Okrajni šolski svet v Krškem je ugodil zahtevi višjega šol. sveta na ta način, da je vzel od župnijskega urada pogodbeno v najem nadarbinsko njivo v neposredni bližini šolskega poslopja. Tozadevna pogodba je bila sklenjena dne 30. januarja 1924. in velja za dobo 10 let; po preteku te dobe se lahko pogodba podaljša. Najeto zemljišče je odstopil okrajni šolski svet meščanski šoli za šolski vrt. Učitelj vrtnar, g. Ivan Verbič, je z njemu lastno pridnostjo in vztrajnostjo izpremenil njivo v krasen vrt, ki služi prav dobro v učne namene. Ograjeni prostor pred šolo in cerkvijo, kjer se nahaja spomenik g. Hočeverja, se je izpremenil leta 1923. v cvetlični vrt, kjer gojijo učenke pod vodstvom strok, učiteljice gdč. Marije Tavčarjeve in strok, učitelja g. Ivana Verbiča vsako leto raznovrstne cvetlice. V šol. letu 1924./25. so polagali v junijskem roku vsled odloka g. vel. župana ljublj. oblasti P. br. 5695 z dne 9. majnika 1925. prvič na krški meščanski šoli končni izpit sledeči absolventi in absolventke IV. razreda: Bren Peter, Čučnik Viktor, Didek Zoran, Drobnič Šimon, Knez Stanko, Žener Viljem, Žvan Stanko, Ambrož Gabrijela, Bajec Ivanka, Jeras Roza, Kilar Ana, Kozole Frančiška, Maly Roza, Prunk Ivana in Žvan Ivana. V jesenskem roku sta delala izpit še Kodelja Stanko in Avsenak Frančiška. V šolskem letu 1925./26. ni bilo končnih izpitov. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom O. N. br. 367.000 z dne 23. nov. 1926. zopet uvedlo končni izpit na meščanskih šolah. Absolventi letošnjega IV. razreda bodo morali torej polagati ob koncu šol. leta 1926./27. končni izpit. Meščanska šola v Krškem je izdala tekom svojega 50 letnega obstoja 24 tiskanih letnih poročil. Ta letna poročila vsebujejo poleg običajnih poročil o učiteljskem osobju, o učencih, učnih načrtih in učilih še sledeče članke, in sicer: Šol. leto 1881./82. Naša meščanska šola. 1882./83. 1. Razvoj meščanske šole. 2. Opis krškega okrajnega glavarstva. 1883./84. 1. Poljedelski značaj naše mešč. šole. 2. Opis krškega okrajnega glavarstva. 1884./85. Kako se rišejo načrti. 1885./86. 1. Martin Hočevar. 2. Črtice o podnebju v Krškem. 1886./87. 1. Desetletnica naše šole. 2. Naše šolsko poslopje. 1887./88. Naš šolski vrt. 1888./89. Temeljni nauki o knjigovodstvu. 1889./90. Kratek pouk o menicah. 1890./91. 1. Valvazor in Dolenjsko pred 200 leti. 2. Tehniški izrazi. 1891./92. Naš amerikanski vinograd. 1892./93. Nasadi amerikanskih trt. 1893./94. in 1894./95. 1. Zgodovin, črtice nekaterih kranj- skih trgov. 2. Črtež skladišča s proračunom. 1895./96. in 1896./97. 1. Iz mestnega arhiva. 2. Opis črtežev. 1897./98. Dvajsetletnica meščanske šole. 1898./99. in 1999./900. 1. Nekaj ornamentike. 1902./03. 1. 25letnica naše šole. 2. Nekoliko iz zgodovine umetnosti. 1903./04. Nekoliko iz zgodovine umetnosti. (Nadaljev.) 1907./08. Disciplinski red meščanske šole v Krškem. 1908./09. Pouk nemščine v 1. razredu. 1926./27. 1. Zgodovina državne deške meščanske šole v Krškem. 2. Obisk. 3. Prvi korak v življenje. 4. Reforma meščanskih šol. 5. Srpsko-hrvatska književnost. 6. Naravoslovni pouk na meščanski šoli. Poleg učil poseduje krška meščanska šola bogato zbirko knjig, ki se nahajajo v treh knjižnicah. Najbogatejša je učiteljska knjižnica, ki ima 1199 knjig. Knjige iz te knjižnice uporablja učiteljstvo za pripravo k pouku in v svojo nadaljnjo izobrazbo. Za posamezne predmete se nahaja v učiteljski knjižnici sledeče število knjig: 2. Učni pripomočki in metoda pri pouku slovenščine na nemških osnovnih šolah. 3. Krški sodni okraj v narodno gospodarskem oziru. Pedagogika . Nemščina . . Slovenščina . 127 knjig. 50 „ 276 „ Francoščina Zemljepis . 74 11 Zgodovina . 55 11 Prirodopis . 268 1) Fizika in kemija . 72 11 Matematika v . . 50 Geometrija . 13 11 Risanje in deška roč. dela . . 47 11 Telovadba . 27 11 Petje . 45 11 Srbohrvaščina . 59 11 Stenografija 2 11 Skupaj 1199 knjig. Šolarska slovenska knjižnica ima skupaj 423 knjig, in sicer; 1. in H. razred................. 205 knjig. III. razred......................112 „ IV. razred . . .........................106 Skupaj 423 knjig. Šolarska nemška knjižnica šteje 359 knjig. Knjige v vseh knjižnicah so vezane, edino učiteljska ima nekaj nevezanih knjig. Učiteljstvo meščanske in osnovne šole v Krškem je že zgodaj uvidelo, kakšen pomen imajo v vzgojnem oziru resnično dobre mladinske igre. Naša literatura je sicer na izvirnih slovenskih otroških igrah revna, a učiteljstvo si je pomagalo s prestavljanjem iz tujih literatur. Tudi nedostatku, da šola ni imela lastnega odra, je učiteljstvo znalo odpomoči s tem, da si je samo ustvarilo v šolski telovadnici lep in potrebam odgovarjajoč oder. Učiteljstvo meščanske in osnovne šole je na svojem sestanku dne 24. januarja 1909. sklenilo, da naj se v najkrajšem času uprizori spevoigra Palčki. Sestavil se je odbor in razdelilo delo. Režijo je prevzel strok, učitelj g. Maks Hočevar, pevske točke je vadila gospa dr. Romihova, godbene točke g. Leopold Levstik, najtežje delo, ustvaritev odra, sta pa prevzela strok, učitelj g. Dragotin Humek in g. Florijan Rozman. Gospa Vanič-Ziererjeva je skrbela za garderobo. Administrativne posle in nadzorstvo sta vodila g. dr. Romih in g. Jurij Adlešič. Priprave za uprizoritev prve igre na novo ustvarjenem šolskem odru so se izvršile, kakor poroča kronika šolskega odra, z „amerikansko hitrostjo“. Glede imovine šolskega odra in razpolaganja z njegovim inventarjem je sklenil učiteljski zbor obeh šol na konferenci dne 29. marca 1909. sledeče: • 1. Gledališki oder je last obeh tukajšnjih sol, ljudske in meščanske. 2. Uporablja se sporazumno z učiteljskim osobjem obeh imenovanih šol. 3. Polovica čistega dobička gledaliških predstav dobi šolarska kuhinja, dokler jo vodi učiteljstvo, drugo polovico pa gledališki fond. 4. Učiteljstvo obeh tukajšnjih šol je neomejen gospodar gledališkega fonda. 5. Uporabljati se sme oder samo za predstave, ki jih priredi učiteljstvo. Vse mladinske igre so se uprizarjale do svetovne vojne na šolskem odru v telovadnici, po vojni pa v sokolski dvorani, kjer se nahaja krasen in moderno urejen oder, ki je delo g. Drag. Humeka. V šolski telovadnici so se uprizorile sledeče igre, kjer so igrali ali sodelovali učitelji ter učenci in učenke mešč. šole: 25. in 28. marca 1909. Palčki. Otroška igra v 3 dejanjih s petjem. 2. 3. in 26. junija 1909. V delu je sreča. Čarobna igra s petjem v 5 dejanjih in 7 izpremembami. 19. in 20. februarja 1910. Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. 16. in 17. aprila 1910. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Pri tej igri je sodelovalo izvečine posavsko učiteljstvo. 14. januarja 1912. Deklica s tamburico. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih. Janko in Metka. Pravljična igra v 4 dejanjih. 24. marca 1912. Palčki. Otroška igra s petjem v 3 dejanjih. 1. in 2. februarja 1913. Snegulčica in škratje. Veseloigra v 5 slikah. 2. maja 1914. Pred vaškim znamenjen. Ljudska igra v 4 de- janjih. V sokolski dvorani so se vršile sledeče šolske prireditve: 7. in 8. marca 1920. Pred vaškim znamenjen. Ljudska igra v 4 dejanjih. — Igra je bila na novo priučena in uprizorjena z drugimi igralci kot leta 1914. 30. maja, 3. in 6. junija 1920. Gorska kraljica. Mladinska opereta v 2 dejanjih. 6. 7. in 8. majnika 1921. Krojaček junaček. Pravljična igra v 4 dejanjih s petjem. 24. junija 1922. Javna produkcija. 8. decembra 1922. Akademija s spevoigro Letni časi. 26. in 27. aprila 1924. Snegulčica in škratje. Pravljična igra z godbo in petjem. 19. marca 1924. Javna produkcija. 16. in 17. majnika 1925. Akademija z mladinsko hrvaško opero Šumska kraljica. 9. 10. in 11. oktobra 1925. Proslava plebiscita z mladinsko ope- reto Snežana. 26. in 27. novembra 1926. Mefistov izum. Mladinska opereta v 3 dejanjih. Po končani svetovni vojni se je pričela širiti po Sloveniji vzvišena ideja društva Rdečega križa. Vsled prizadevanja inšpektorja dr. Leopolda Poljanca se je pričel ustanavljati po srednjih, meščanskih in osnovnih šolah Slovenije Podmladek društva Rdečega križa. Po nalogu g. dr. Poljanca je pri nadzorovalni konferenci dne 9. decembra 1923. meščanskošolski nadzornik g. Maks Hočevar pozval učiteljstvo krške meščanske šole, da naj ustanovj na zavodu Podmladek. Učiteljstvo je na svoji konferenci dne 16. januarja 1924. poverilo strok, učitelja g. T. Gasparija, da organizira razredne odbore in šolski odbor. G. Tone Gaspari je vodil na šoli to organizacijo z vnemo in uspehom do svojega odhoda na Rakek. Člen 95. poslovnika Podmladka določa, da je naloga Podmladka Rdečega križa u-porabljati vsa sredstva, da se doseže, vzbudi in razvije pri mladini v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sledeče: 1. Zavest o potrebi in plemeniti nalogi Rdečega križa v miru in vojni. 2. Da spozna in si prisvoji osnovno znanje o telesni in duševni higijeni in isto tudi praktično izvaja. 3. S praktičnim delom izvajati človekoljubne in zdravstvene naloge Rdečega križa ter osobito utrditi zavest medsebojnega pomaganja. 4. Spoznavanje državljanskih dolžnosti in odgovornosti. 5. Vzgoja v nacionalnem duhu in ljubezni do domovine ter povzdigovanje nacionalne zavesti in narodnih idealov. 6. Negovanje čuvstva radosti pri vsakem dobrem in koristnem delu, ki so ga storili svojemu bližnjemu, ter jih navajati na vzajemno pomaganje in podpiranje v neprilikah. 7. Razvijanje ljubezni do tovarišev in dece iz drugih krajev lastne in tujih držav. 8. Da zbira denar in darove v blagu za siromašne tovariše, ubogo deco, za bolne in ranjene vojake ter invalide in da podpira razne higijenske in človekoljubne ustanove. V dobi zadnjih treh šol. let, kar obstoja na šoli organizacija Podmladka, se opaža v razredih, na hodnikih, stopniščih in straniščih večja snaga in red; za čistočo in zračenje razredov morajo paziti v posameznih razredih od učencev in učenk izvoljeni zdravstveni nadzorniki. V Podmladku so organizirani vsi učenci in učenke naše šole, mesečna članarina znaša 50 p, siromašnim učencem ni treba plačevati članarine. Poleg članarine, ki jo mora pošiljati Podmladek naše šole v Beograd glavnemu odboru, so nabrali naši podmladkarji v zadnjih 3 letih za razne namene sledeče vsote: 1. Prispevek Podmladka za šolski klavir . . . 5500'— Din Iz čistega dobička produkcije dne 19. III. 1924., igre Snegulčica in škratje dne 26. in 27. IV. 1924., akademije dne 16. in 17. V. 1925. in proslave koroškega plebiscita dne 10. in 11. X. 1925. 2. Podpore učencem in učenkam ob priliki poučnega majniškega izleta dne 23. in 24. V. 1924. k slapu Savice..............................1119’— * 3. Društvu Rdečega križa v Ljubljani .... 562'50 „ 4. Društvu za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu ................................................... 53'— „ 5. Društvu za narodno prosvečivanje .... 23— „ 6. Za Karadjordjev dom v Topoli ........................ 28'— „ 7. Za spomenik padlim v Dobrudži........................ 21‘— „ 8. Za hram sv. Save v Beogradu.......................... 33'— „ 9. Za spomenik Sindjeliču............................... 22.— „ 10. Poplavljencem v ljublj. oblasti, čisti dobiček igre Mefistov izum................................319'80 „ Skupaj 7681'30Din Vsota 5500 — Din se je uporabila kot prispevek za nakup novega šolskega klavirja z dovoljenjem glavnega odbora Podmladka Rdečega križa v Beogradu, broj 3686 z dne 25. IX. 1925. Na članarini je poslal Podmladek naše šole v Beograd v šol. letih 1923./24. do 1926./27. znesek 138125 Din; torej je izdal naš Podmladek tekom svojega obstoja vsoto 9062'55 Din. V hranilnici ima Podmladek še 831'03 Din. Vsak razred prejema mesečno po 1 izvod Glas- F. S. STIPLOVŠEK. LINA VALVAZORJEVE HIŠE. nika Podmladka Rdečega Križa. Letos so dobili učenci in učenke že vdrugič iz Amerike od Podmladkarjev razna darila. Podmladkar-ji naše šole si dopisujejo s podmladkarji drugih šol v naši državi in s podmladkarji iz drugih držav; poštnina je pri tem dopisovanju prosta. Na meščanski šoli v Krškem obstoja že drugo leto organizacija Trezne mladine. To organizacijo vodi z velikim uspehom strok, učitelj g Josip Žabkar, ki jo je ustanovil lansko šol. leto na pobudo g. dr. Gerloviča iz Brežic in g. dr. Mikiča iz Ljubljane. Oba imenovana gospoda sta lansko leto predavala s pomočjo filma našim učencem in učenkam o škodljivosti alkoholnih pijač. Lansko šol. leto je bilo organiziranih v društvu Trezne mladine izmed 179 učencev in učenk 129, letos pa je organiziranih izmed 195 učencev in učenk naše šole 128. Naša mladina se z resnobo in z veseljem oklepa te organizacije, kar je za Krško in njega vinorodno okolico vsekakor razveseljivo dejstvo. H koncu svojega poročila si šteje ravnateljstvo v prijetno dolžnost, dodati spisu življenjepise štirih za krško meščansko šolo ve-lezaslužnih oseb, in sicer življenjepis g. M. Hočevarja, g. Josipine Hočevarjeve, g. ravnatelja Ivana Lapajneta in g. ravnatelja dr. Tomaža Romiha. Prva dva sta jo ustvarila in utemeljila z denarnimi sredstvi, druga dva pa z bogatimi zakladi svojega duha. MARTIN HOČEVAR. Ustanovitelj in največji dobrotnik krške meščanske šole, gospod Martin Hočevar, je bil rojen dne 7. oktobra 1810. v Podlogu pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Šolal se je v Ljubljani, kjer je dovršil normalko. V poznejši dobi se je sam izvežbal v računstvu in osobito v nemščini, da jo je popolnoma obvladoval pismeno in ustno. Prvotno je bil s svojim starejšim bratom Ivanom v službi g. Viranta v Ljubljani, ki je bil prvi zakupnik užitninskega davka na bivšem Kranjskem. V poznejših časih sta oba brata sama vzela u-žitninski davek v najem. Raditega je g. Martin Hočevar večkrat menjal svoje bivališče. Leta 1836. je stanoval v Št. Jerneju na Dolenjskem, kjer se je že zanimal za šolstvo ter mladino večkrat obdaroval s šolskimi potrebščinami. Leta 1842. se je stalno naselil v Krškem ter stanoval v hiši štev. 111. Kmalu si je pa kupil lastno hišo, kjer je imel prvotno gostilno in pošto. Ker je bil sila podjetnega duha, si je pridobil kot zakupnik užitninskega davka, kot podjetnik sav- skih in železniških naprav, kot udeleženec različnih denarnih zavodov velikansko premoženje. To premoženje,. ki si ga je pridobil s pridnostjo, varčnostjo in srečnimi podjetji, je blagodušno delil z ubo-šci in sirotami. Posebno velik prijatelj je bil šolski mladini, kajti uvidel je, da se more le na podlagi prave omike doseči blagostanje in sreča narodova ter sreča poedincev. Svoje srčne ljubezni do mladine ni razodeval samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Sezidal je v Krškem na lastne stroške krasno dvonadstropno poslopje za MARTIN HOČEVAR. osnovno in meščansko šo- lo; stroški so znašali nad 100.000 goldinarjev. Pokojni g. Hočevar je bil deželni in državni poslanec, več let predsednik krajnega šol. sveta in krajni šolski nadzornik, dalje občinski svetovalec ter načelnik mestnega gospodarskega odbora. V svoji oporoki se je spominjal krških revežev, meščanskošolskih učencev, šole v Kostanjevici in Mokronogu, sirotišnice in filharmoničnega društva v Ljubljani, katerim je zapustil velike svote. Hočevarjevih ustanov je bilo 12 po 91 goldinarjev na leto, do katerih so imeli v prvi vrsti pravico dečki iz krškega okraja. Mnogo ustanov je bilo tudi od gospe Hočevarjeve. Vseh teh ustanov ni več na šoli, ker se je moral med svetovno vojno izročiti ves za ustanove naloženi denar avstrijski upravi za vojno posojilo. Gospod M. Hočevar je umrl dne 17. aprila 1886. Njegovo truplo počiva v mavzoleju na krškem pokopališču. GOSPA JOSIPINA HOČEVARJEVA. V enaki meri kot g. M. Hočevar je skrbela za meščansko šolo tudi njegova soproga, gospa Josi-pina Hočevarjeva, ki je zlasti po smrti svojega - o proga čestokrat pomagala učencem z denarnimi pod porami, s toplimi oblekami, z dobro hrano i. t. d. Gospa josipina Hočevarjeva, rojena Mulej, je zagledala luč sveta dne 6. aprila 1824. v Radovljici na Gorenjskem. Njeni starši so bili premožni Gorenjci, imeli so velika posestva v Radovljici, Lescah in v Vodežiču pri Bledu. V Radovljici so imeli Mu-lejevi gostilno, milarno, trgovino in tovarno za suk-no. Oče Matija je dovršil gimnazijo v Celovcu in univerzo v Gradcu, v državno službo pa ni vstopil, temveč je prevzel doma gospodarstvo in trgovino. Ker je bil previden, podjeten in izboren gospodar, napram ljudem pošten in odkritosrčen, so ga vsi spoštovali in hodili k njemu po nasvete v pravnih in gospodarskih zadevah. Mati naše pokojne dobrotnice je bila doma iz Stražišča pri Kranju iz Globočnikove hiše ter se je šolala v ljubljanskem nunskem samostanu, josipina je preživela svojo mladost pri babici Josipini in dedu Antonu Globočniku v Stražišču, odkoder je obiskovala tudi osnovno šolo v Kranju do svojega 12. leta. Pri Globočnikovih v Stražišču so izdelovali ter prodajali sita in mreže iz žime. Ta obrt je še sedaj ohranjena v Stražišču kot domača obrt. Ko je dovršila josipina 12. leto, so jo poslali v škofjeloški nunski samostan, kjer so ji privzgojili jekleno vztrajnost in pridnost ter usmiljenost, ki jo je potem spremljala skozi vse njeno življenje in bila temelj njenemu poznejšemu bla- 10SIPINA HOČEVAR. gemu delovanju. Ker ji je oče zgodaj umrl, je morala pomagati materi v Radovljici pri obširnem gospodarstvu. Ko pa je zbolela v Stražišču stara mati, je morala voditi sama na domu deda in babice gospodarstvo do svoje omožitve z g. M. Hočevarjem, ki se je izvršila dne 9. oktobra 1842. Prišla je torej v Krško prav dobro iz-vežbana v gospodarstvu in gospodinjstvu. Prvotno sta imela v svoji hiši gostilno, ki je bila radi izborne postrežbe vedno dobro obiskana. Razven tega je še pripomoglo k dobremu obisku te gostilne živahno brodarstvo pred otvoritvijo železnice leta 1863. in vožnja po glavnih cestah. Leta 1847. sta opustila gostilno, g. Hočevar se je bavil z raznimi kupčijami in bil udeležen pri raznih podjetjih, gospa pa mu je vzorno vodila gospodinjstvo. Na ta način je blagostanje rastlo od leta do leta. Ker je bila gospa Hočevarjeva izobražena, vljudna in prijazna, so zahajali k njej prav radi v posete meščani in uradniki. Posebno zabavni so bili pri njej dnevi vinske trgatve. Gospa je povabila skoraj vsako leto na trgatev meščane in uradnike v svoj vinograd, kjer so se zabavali včasih pozno v noč. Ljubila je namreč vesele družbe kjer se je prepevalo. Posebno je ljubila ubrano cerkveno petje. U-čenci meščanske šole, ki so peli v cerkvi pri sv. maši ob nedeljah, so dobili od nje vsako leto o božiču toplo zimsko obleko. Po smrti g. Hočevarja je postala sama lastnica ogromnega premoženja, ki ga je uporabljala, da je podpirala šole, cerkve, siromake, razna društva, zavode i. t. d. Velikanske so bile dobrote, ki jih je prejemala od nje meščanska in osnovna šola: revnim učencem je kupovala obleko in šolske potrebščine, dajala jim je hrano i. t. d. Blaga dobrotnica naše šole, gospa Josipina Hočevarjeva, je zatisnila svoje oči dne 16. marca 1911.; pokopana leži v mavzoleju na krškem pokopališču. V svoji oporoki je določila vsoto 48.000 kron za 8 ustanov, ki bi jih naj prejemali učenci krške meščanske šole iz brežiškega sreza, ter vsoto 24.000 kron za 2 ustanovi, ki bi jih naj dobivala 2 učenca krške meščanske šole na obrtni šoli v Ljubljani. Za ustanovitev IV. razreda je izročila vsoto 60.000 kron, ki bi se naj uporabljala za kritje stroškov tega razreda. Za vse dobrote, ki jih je prejemala krška meščanska šola od blagopokojne gospe Hočevarjeve in blagopokojnega gospoda M. Hočevarja, jima izkazuje učiteljstvo in šolska mladina svojo hvaležnost s tem, da se udeležuje sv. maš zadušnic, ki se darujejo na dan smrti obeh dobrotnikov. Slava spominu gospoda Hočevarja in gospe Hočevarjeve! IVAN LAPAJNE. Prvi ravnatelj krške meščanske šole je bil g. Ivan Lapajne, ki je vodil zavod skozi 28 let in mu pridobil tekom svojega dolgoletnega in plodonosnega delovanja s pomočjo na meščanski šoli nastavljenih učiteljev ugled, ki je segal daleč preko mej krškega sreza. Ob svojem službenem nastopu v Krškem je našel sicer novo poslopje, vse drugo pa je moral sam ustvariti z nepopisnim trudom. Naj-večja ovira za razvoj šole v prvih letih je bilo premajhno število učencev. A s pomočjo blagopokojnega g. Hočevarja in s L IVANSLAPAJNE. krepko voljo g. ravnatelja Lapajneta, ki se ni ustrašil prav nobenega napornega dela, ter vsled vidnih in vsako leto večjih učnih uspehov, ki so jih dosegali pri svojih učencih na mešč. šoli nastavljeni učitelji, je odpadla tekom let tudi ta zapreka, število učencev je vsako leto raslo, tako da je v zadnjih letih celo začelo primanjkovati prostora. G. ravnatelj Lapajne je preživel več kot četrt stoletja v prostorih krške meščanske šole; od svoje upokojitve leta 1906. dalje živi v Krškem kot upokojenec in opravlja kljub visoki starosti ravnateljske posle krške okrajne posojilnice. G. Ivan Lapajne se je rodil dne 22. februarja 1849. na Vojskem pri Idriji. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, realko v Gorici in Ljubljani, moško učiteljišče v Ljubljani, kjer je napravil leta 1868. zrelostni izpit, ki ga je usposobil za učitelja na glavnih šolah. Ker ni dobil takoj službe, je vstopil po maturi v 5. realko. V tem letu je bil inštruktor v rodbini takratnega deželnega predsednika Konrada Aibichsfelda, ki je postal pozneje na Dunaju naučni minister. Po prizadevanju Konrada Aibichsfelda je dobil g. ravnatelj Lapajne službo učitelja na rudniški šoli v Idriji, kjer je prebil 2 leti, potem je postal nadučitelj v Ljutomeru; nadučiteljsko službo je opravljal 7 let. Leta 1878. je bil imenovan za začasnega ravnatelja na novoustanovljeni meščanski šoli v Krškem, 4 leta pozneje je postal stalni ravnatelj; na (em službenem mestu je ostal do svoje upokojitve leta 1906. Ker je bila novoustanovljena meščanska šola v Krškem mišljena kot nekakšna ponemčevalnica za Posavje, je avstrijska na-učna uprava mislila imenovati za ravnatelja nekega nemškega profesorja. Ker so pa poznali člani takratnega krškega okrajnega šolskega sveta g. Ivana Lapajneta po njegovih spisih kot izvrstnega šolnika, mladinoljuba ter narodnjaka in ker so hoteli imeti na vodilnem mestu meščanske šole Slovenca, so glasovali pri seji, ko se je oddajala ravnateljska služba, za g. Lapajneta proti volji takratnega glavarja in naučne uprave. Na posamezne člane okrajnega šol. sveta je znal vplivati s finim taktom pokojni g. Viljem Pfeifer, da so oddali posamezni člani svoje glasove slovenskemu kandidatu in ne nemškemu. Leta 1871. je napravil g. Lapajne na učiteljišču v Ljubljani usposobljenostni izpit za meščanske šole iz jezikovno-zgodovinske skupine. Bil je prvi Slovenec na bivšem Kranjskem, ki je imel toliko volje in poguma, da je šel k izpitu pred popolnoma nemško izpraševalno komisijo. Gospod ravnatelj Ivan Lapajne je bil več kakor 20 let član okrajnega šolslvr k- TISKARNA BRATOV RUMPRETOV, KRŠKO.