ŠteV. 2.
Na Dunaju, 81. januVarja 1899.
Lietnik XII.
Politika neiskrenosti.
Neodkrita, neiskrena in lažnjiva je bila in je do danes politika v obče, in razprava dokazov na to stran bi pač ne bila težavna; toda mi si predstavljamo tukaj samo to, kar je v našem obližju, kar vidimo in čutimo v tostranski polovini Avstro-Ogerske, specijalno v strankah ostrednjega parlamenta.
Neodkritosrčnost je bila od začetka v današnji opoziciji, oziroma obstrukciji, in relativna neodkritost je bila pri zasnovi tudi — sedanje večine, in tudi vlade od nastopa Badenija do danes so se kazale na zunaj drugačne, nego so bile v istini. Toda vlade imajo same bolj ali manj zvezane roke, in tudi njih najboljša volja ne zmore vsega tega, kar bi hotela izvršiti in dognati. Da ni energičnih državnikov, oboroženih z nepremično pravičnostjo, je hudo zlo in zakrivlja, da imamo v parlamentu na jedni strani razposajene obstrukcijoniste, na drugi strani pa neodločnost in kimovstvo. Dasi doslej niso nastopili državniki, kakoršnih potrebuje gordiški vozel, ki se mora preseči prej aH poslej, vendar bi ne mogli absolutno zanikati, da bi se ne našli, ako bi imeli pravo oporo vsaj — v parlamentu. Povdarjamo: vsaj — v parlamentu, in kdor pozna razmere, ve, kaj nam je na jeziku.
Take moralne in dejanske zaslombe v državnem zboru danes nima nobena vlada; imela bi jo, ko bi sestavljali večino — zgolj Nemci! Ti bi vse drugače postopali, nego se vede današnja večina, in vlada bi mogla ručuniti nanjo. Poleg tega bi vlada z nemško večino imela največo podporo tudi od krogov, ki se drže starih tradicij, katere niso bile in niso Slovanom ugodne.
Da bi imeli Nemci večino v državnem zboru, ke-daj bi bila vlada uže napravila konec podobni komediji, kakoršno uganja nemška opozicija od nastopa in padca Badenijevega pa do danes! Slovanske stranke bi prav za prav ne bile niti sposobne za take burke, ker nimajo ne poguma, ne moralnega spodbujenja zato, in da bi se poskusili v takih igračah, vzela bi vlada .metlo, pa zapodila take stranke tako, da bi se kar pokadilo za njimi.
A ne glede na dvojno mero, s katero se merr sukno pri nemških obstrukcijonistih in bi se merilo pri slovanskih strankah, je tudi razpoloženje slovanskih strank sedanje večine vse drugačno, nego pa nemške opozicije. Poslednja ima sicer v svoji sredi svoje šte-
vilne Žide, kateri jej pokvari jo mnogo namer in načrtov, a v glavnem se vendar drži svojega skupnega cilja, da tlači Slovane, in da ti ne morejo doseči uslovij za svobodno narodno razvijanje.
Nemška opozicija ima-večo moč zjedinjenja v sebi, nego so jo doslej pokazale in dokazale slovanske stranke. Poslednjim na čast je treba izpovedati, da imajo vendar jedno moralno prednost pred značajem nemške opozicije. Ta se je namreč vstvarila in se vzdržuje v borbi proti Slovanom, ne v smislu pravične borbe, temveč v smislu krivice, ki jo stalno dela in ponavlja proti slovanskim narodom. Krivica bi Slovanov — ne zjedinila, ker jih ne more zaresno zjediniti niti cilj — pravičnosti! Nemška opozicija je prava hinavka, in da bi dosegla svoj glavni cilj, ni se sramovala in se ne sramuje lagati "vsemu civilizovanemu svetu, kakor da bi Badenijeve in Gautscheve jezikovne naredbe in druge vladne ukreni tve delale Nemcem največe krivice. Ta opozicija opisuje po velikonemških listih položenje avstrijskih Nemcev tako,, kakor da bi sistem tlačil nemško narodnost in jej izpodkopoval celo — nadaljnji obstanek. V Veliko-nemčiji, kamor ne prodira slovanski glas, da bi se slišala dva zvona, verujejo vse laži, katere kopiči domače avstrijsko nemško in židovsko novinstvo, in jih še povečujejo po listih velikonemških plačani tukajšnji nemški, uijbolj pa židovski dopisniki. Če se ozreš po velikonemških, najtrezniše držanih mesečnikih, zaslediš razprave o avstrijskih stvareh, izvedene po lažnjivih opisovanjih VVolfovcev in drugovrstnih avstrijskih šovinistov. Zapaziš celo, da tudi nemški mislitelji, ki si po raznih delih dobivajo ime filozofov, niso bolje poučeni, nego nemški preprosti »Mihel.« Nemška opozicija je torej z nemoralnimi, podlimi sredstvi provzročila, da je v Nemčiji sedaj še posebo obrneno sovraštvo proti avstrijskim vladam in najbolj proti Slovanom in naposled tudi proti katoliški ljudski stranki, kolikor postopa sedaj s sedanjo večino avstr. drž. zbora. Nemška opozicija je tako jedina glede namere, oslabiti Slovane, da je celo takoz. nemška krščansko-socijalna stranka od začetka obstrukcije do danes v taboru opozicije, in da torej neposredno ali posredno soglaša z lažmi radikalnih opozicijskih življev.
V tem pogledu torej, da bi slovanske stranke sedanje večine borile se proti lažem opozicije z jednakimi lažmi, so one ostale neomaieževane, in kdor presoja ali bode pozneje presojal moralno vrednost sedanjega
avstr. parlamenta, postavi slovanske stranke z nemško katoliško ljudsko vred odločno više, nego pa vse stranke nemške opozicije. To je dejstvo, katerega ne popravijo ne teolog Scheicher, ne župan Lueger, ne princ Alojizij Liechtenstein. Ta črna pika jim ostane v parlamentarni zgodovini neizbrisna.
S tem pa smo neodkritost nemške opozicije v glavnem označili, da ne omenjamo hinavstva, kakor da bi le nemški narod dajal pravo in tvrdno vez monarhiji, kakor da bi bilo potrebno njegovo prvenstvo za obstanek cesarstva, in kakor da bi bil neizogibno potreben nemški kot državni jezik.
Kaka pa je z odkritosrčnostjo slovanskih strank sedanje večine glede na medsebojnost? Kaka je njih moralna družilna sila ? Odgovor, kakor je našim čita-teljem davno znano, je prav tužen. Ta večina se je vstvarila in se vzdržuje le za silo, ima sicer svoj obči program, toda ne kaže nobenih naporov, da bi ga hotela izvrševati dejanski. Ne tvrdimo, da jej ne delajo hudih zaprek Madjari, odločilni krogi in nemški obstruk-cijonisti; a ona nima tiste moralne družilne sile v sebi, katera kaže pogum in junaštvo tudi v boju za življenje in smrt. V skupno postavljenem programu tolmači vsaka stranka razširjenje avtonomije in narodno jeinakoprav-nost drugače. Oba pojma sta tako obsežna, da vklada vsaka stranka sestavine svojih pojmov v ti dve glavni m abstraktni programatiški točki. Uže sestavljenje te večine je bilo, kakor rečeno, le prisiljeno, neodkritosrčno. Poljsko »Kolo« je prava zavora v sedanji večini; radi poljskega plemstva zaostaje uže naprej vse y delovanju te večine'. Poljsko plemstvo ne bode nikdar za. pravo izvršenje narodne jednakopravnosti, dokler bode moglo i nadalje tlačiti ruski del Galicije. Skupni program za izvršenje narodne jednakopravnosti je po takem uže od začetka nemožen. Poljska iskrenost jj na to stran prava neiskrenost, in naj se poljski plemiči še toliko laskajo strankam večine, da jim hočejo pomagati. Država potrebuje izvršenja skupnega nacijonalnega programa, Poljaki pa so proti takemu programu in odločno proti njegovi pravični izvršitvi. Mladočehi in češko konservativno plemstvo so se upregli v češko zgodovinsko drž. pravo, a sami vedo, da v taki večini ne dosežejo tega prava; niti na skupni program ga niso mogli postaviti. Če kdo, so se Mladočehi bez vsake iskrenosti pridružili Poljakom, da bi ž njimi v sili sestavili današnjo večino. Mladočehi so nastopili tako pot za izvršenje narodne jednakopravnosti, da jim ne morejo slediti druge slovanske stranke, ker je očitno, da principi, vključeni v Badeni-jevih in v izpremenjenih Gautschevih jezikovnih nared-bah, ne dovedejp do prave narodne jednakopravnosti, tudi ko bi se na zgorej kazala odločilna volja zato. Mladočehi so se postavili na stališče separatistov, in to paralizuje skupni program večine in onemogučuje skupno akcijo, potrebno v interesu narodov in države. Uže sami Poljaki in Mladočehi kažejo s svojim postopanjem, da moralna družilna moč večine je bolna pri korenini, in za tako večino, v kateri je glavni del telesa nesposoben, ni pravega leka. Prav za prav niti Slovenci in Hrvati v svoji ¿vezi parlamentarne večine niso sposobni z a skupno akcijo v smislu izvršenja narodne jednakopravnosti. Na hrvatski strani premaguje mišljenje hrv. drž. prava, in se omejuje dejansko stremljenje na raznovrstne jezikovne in gmotne drobtinice, v tem ko se čisto nič ne brigajo za izvršenje nacijonalne avtonomije, katera bi rešila Slovence m istrske Hrvate. Tako so
Hrvatje in Slovenci nekako mrtvo pridruženi Poljakom m Čehon; pravega medsebojnega oduševljenja ni bilo in ne bode, in odtod prihaja, da se ponavljajo žuganja, da na pr. izstopi kaka jugoslovanska frakcija iz večine, če se ne zgodi njena volja. Neiskrenost poraja take sadove. In kako slabo je z moralno vezjo večine, vidi se iz tega, da Mladočehi se ne smejo ganuti doma v smislu čeških tradicij, na pr., da bi se tam postavil Husu spomenik. Takoj je ogenj v strehi, in v tem pogledu niso slovenski katoliški poslanci nič boljši od nemških planinskih katolikov.
Nemška katoliška ljudska stranka se drži \vstrije, radi tega hoče podpirati nje obstanek in je vsled tega za kolikor toliko pravično jednakopravnost vseh narodov. Dipauli, predno je nastopil mesto trgovinskega ministra, je sam predlagal, naj se zasnuje okvirni zakon (Rahffien-gesetz), ki bi dijal svobodo samodoločevanju v narodnih stvareh. Iz tega je razvidno, da stranka Dipaulijeva je mislila celi) načelno pravilno o iz vršenju narodne jednakopravnosti; kaka je ta stranka drugače v mišljenju glede na slovanska stremljenja, ni nam treba opisovati; dovolj, da postopa proti Slovanstvu tako, kakor Dunajski Vater-lnnd« ali pa Ljubljanski »Slovenec*. Ne nemški, ne slovenski katoliki se ne počutijo dobro v sedanji večini; oboji so le za silo v njej, in radi tega ne more biti iskrenega občevanja v večini. Trpe se drug drugega, ker ne vidijo izhoda k boljšemu, čakajo pa, da se otresejo, kedar bi odbila ura zato.
Iskrenosti medsebojne po takem v sedanji parlamentarni večini ni, za to nima tudi tiste srčnosti, katero daje moralna zaslomba, nravstvena vzajemnost. Ta večina se ne upreže za izvršenje skupnega programa, ker prav za prav nima nobenega, dasi se je izrekla v obče za dve programatiški točki. Vsaka stranka si misli svoje pri tem programu, in za to ne pride do ničesar. Jednot-nega duha ni, in le ta zmore, če ne zmagovati, pa vsaj moralno vplivati in konečno prodirati dalje in dalje.
Take večine, v notranjosti nejedine, bez iskrenega preverjenja, ne pošteva ne vlada, ne sistem, ki je doslej bil nad vsako vlado. Če Slovani ne morejo potresti tal pri vladi, toliko manj stresejo sistem. Sistem bi začel drugače računiti, ko bi videl kompaktno, zares solidarno, kolikor toliko po duhu in programih jednotno večino. Ko bi zapazil sistem, da je večina močnejši', nego vsa-katera vlada, potem bi napočila boljša doba tudi za slovanske narode. Tako pa se stvari št slabšajo, in nemška irredenta drži glavo po koneu, ker vidi, da se jej ni treba bati ne vlade, ne večine, s katero ima opraviti vlada.
Ni treba očitati večini, da je onemogla nasproti obstrukciji, vladi in sistemu; saj drugače biti ne more, ker je večina le navidezno večina, v resnici pa rahla združena skupnost, v kateri se ponavljajo krize vsak teden, in katero razprši vsak veter. Večina nosi v sebi značaj neuspešnosti; Mladočehi so.se varali, ko so stopili iz opozicije prerano v to večino, in Jugoslovanov bi sedaj stalno ne bolela glava, ko bi bili poštevali značaj elementov te večine. Ironija je v tem, da n. pr. slovenski katoliki' ponavljajo svoje grožnie ne le proti vladi, temveč tudi proti tisti večini, katere so se toliko veselili ob začetku in tudi sebi pripisovali zasluge, da je prišlo do take večine. Prepozno jih je začela glava boleti. Po vsem tem ni niti tolažba o možnosti, da bi nastopila kaka energičniša vlada. Kaj jej pomaga, ako bi jej delal zapreke, n. p. poljski klub, in ta bi se uprl, hitro ko bi
vlada predložila pravi avstrijski program za izvršenje narodne jednakopravnosti.
Kolikor more vplivati sedanja večina na preobrat, moglo bi se to goditi bolj moralno, nego dejanski ; a večina v skupnosti niti zato ni sposobna. Moralno najbolj mogli bi vplivati Jugoslovani in planinski katoliki. Cehi so zapleteni v poljske mreže, in maloruski zastopniki, kolikor so zastopani v večini, so onemogli, ker so pod nadzorom poljskega plemstva. Skupna akcija pa je potrebna, in če ne bode kazalo drugače, bodo prisiljeni MladoČehi, Jugoslovani in planinski nemški katoliki vsaj moralno pospeti se ter glasno govoriti v interesu narodov in monarhije. Sedanja neiskrenost večine bode čim dalje škodovala na obojo stran.
Vidi se, da Slovani so jako na slabem kljubu temu, da imajo večino v državnem zboru. To čutijo celo tisti, ki zagovarjajo to večino in se boje, da ne pride kaj slabšega, obstrukciji — ugodnega. A kdo je od slovanske strani na straži ? Nemška opozicija si snuje sedaj svoj pozitivni program. Ali jej morejo Slovani postaviti nasproti svoj pozitiven program ? Ne, ker ga nimajo v taki konkretnosti, da bi se mogel izvršiti v skupnosti. To pa je velika slabost, in kdo more reči, da naposled ne zmaga — obstrukcija ? Pri nas je vse uže verojetno, a ko bi se zgodilo kaj takega, kriv ne bi bil le sistem, temveč tudi značaj neiskrenosti sedanje večine! Da bi prišlo bolje!
Novi Babilon.)
Tako se imenuje najnovejša brošura, katero je spisal znani štirski Nemec, drž poslanec pl. Hochenburger. in katero so naznanjali uže naprej kot nekaj novega, posebnega. V resnici pa poje avtor staro pesem nemških cen-traiistov, samo da je tekst še bolj nejasen, nego ga prepevajo nemški nacijonalci. radikalci in ceniralisti. Državnik in praktičen politik koncem koncov ne ve, pri čem da je, in kako bi porabil dejanski podane misli Hochenbur-gerjeve On se suče bolj v tezah nego v dokazih. Vzor mu ostaje stari centralizem h kateremu naj bi se državniki povrnuli, čes. da danes je stara oblika in moč njegova, uže izdatno oslabljena. Njemu se zdi najprimerniše, naj bi Nemci s svojim državnim jezikom ohranili premoč in prvenstvo tukaj, kakor na ogerskem Rladjari. Koncesije, ki so se delale z jezikovnimi naredbami v tostranski po-lovini, so oškodovale nemške in pa njegovem tudi državne interese. Kot centralist je seveda načelno proti izpre-membi v federativni sistem in tudi proti razširjenju deželne avtonomije, katera pomenia tudi njemn mnogo manj. nego pa federacija Poslednja bi bila Nemcem na severu na škodo, na jugu pa na korist, ker bi pridobila gospod-stvo Nemcem do Adrije in bi torej pogoltnula v nemški povodnji na prvem mestu Slovence. Vendar pa si misli da celo Slovenci bi se utegnuli, izpametiti toliko, da bi stremih k pridruženju deželam mišljene zjedinjene in z Bosno pa Hercegovino povečane Hrvatske. Razširjenje deželne avtonomije bi koristilo Nemcem na Štirskem in Koroškem, na severu bi jim zopet škodovalo. Proti federaciji bi bili poleg JVlalorusov in S'ovencev tudi Poljaki,
*) Neu-Babylon. Ein Beitrag zur politischen Zeitgeschichte. Vom Reichsrathsabgeordneten Dr. Vieler Ritter von Hochenburger. 1899. Eigenthum und Verlag des Deutschen Vereines in Wien. -• Str. 20, 8'.
poslednji radi gmotnih dobičkov, ki jih imajo sedaj od centralistiškega sistema.
H. ne veraje v to, da bi se zasnoval federalizem ali se razširila moč dež. avtonomij; če pa se ima izpre-meniti kaj, je bolje za i^emce, da dojde do federalizma, ker ta spravi poprej vse do poloma, in se torej morejo nadejati potem izprememb, ki bi ugajale pred vsem njim.
Ustava mu je centralistiška, in njen narodnostni pa jezikovni čl 19. zato ne govori ničesar o državnem jeziku, češ, da je to umevno samo po sebi. Zato se Nemcem prav za prav tudi boriti ni treba za interese drž. jezika; država je dolžna na to stran skrbiti sama in s tem koristiti Nemcem. Nemški kot drž. jezik razume se i¿ državnih potreb in starih tradicij. Ta drž. jezik pa bi se moral rabiti od najviših do najnižih mest in instancij. Nemški jezik in tudi radi tega nemški narod ima po vsej državi prvenstvo; nemški jezik je torej a priori po;'s,,d »v deželi običajni« (landesüblich) jezik: z vsakim Nemcem morejo torej gosposke upravljati nemški. Na znotraj uže celó naj bi bil nemški službeni ali uradni jezik, in kar sta zagrešila v tem pogledu z jezikovnimi naredbami Badeni in Gautsch, in kar je namerjal v svojih občinstvu doslej neznanih, »osnovih potezah« tudi gr. Thun, to bi se moralo odpraviti.
Vse jezikovno vprašanje je treba urediti jezikovnim zakonom. Avtorja nič ne skrbi, n. pr. tudi naše povdar-janje o potrebi zakona za narodnost in jezik, torej ne le 7.a jezik; on meni, da z rešenjem jezikovnega vprašanja bi bilo nacijonalno vprašanje rešeno. Za Nemce gotovo, ko bi se uredilo tako. kakor si predstavlja pl. H. !
Nemški centralisti so preveč zamudili, nenemške narodnosti so jim, rekli bi. ušle nekoliko črez prelaz, da se uže same pasejo nekoliko. Zato ne more misliti H., da bi se dale zopet in popolnoma s silo ugnati v tako lepo sezidani centralistiški hlev. Z razposajeno čedo je treba torej nekoliko modro ravnati: ker se ne uženejo s germanizacijo po sili, treba jim je podeliti nekoliko sladke piče v obliki občega jezikovnega zakona. Kjer so razposajene in sedaj nagajive narodnosti v kompaktnih masah tam naj jim jezikovni zakon milostno podeli vsaj toliko, da bodo gosposke na zunaj, a le na zunaj, ž njimi raz-govarjale se v njih jezikih ; iste gosposke pa so dolžne ostati na znotraj zveste — nemški upravi. No, kakó naj bi se v posamičnih deželah uredile še posebe jezikovne razmere, to naj bi določevali in določili — deželni zbori. Jako primerno za Maloruse, zlasti pa sileške in moravske Čehoslovane in pa Slovence na Štirskem, Koroškem, Goriškem, Tržaškem in Slovence pa Hrvate v Istri 1
Vrhu vsega tega naj bi Nemci ohranili vso dose danjo dejansko posest. Kar je absolutizem in centralizem krivično podelil Nemcem, to naj bi ostala njih deñni-tivna posest. Za to imetje je pl. Hochenburgerju tudi najbolj mari On hoče, da Nemci rešijo, kar se da še rešiti v smislu nemške hegemonije. Treba, kakor rečeno, lepo ravnati, in doseči to potom siožnosti nemških strank. Treba se je opirati na lastno moč in pomoč, ne pa na zvunanjo velikonemško silo. Zato avtor obsojuje nemške radikalce, t. j Schönerer,janske irredentiste, in to radi tega, ker se danes Nemčija ne more zapletati tudi a težave, ki bi se kazale ob rušenju naše države. H. misli, da za take namere ni še bila ura.
Nemške stranke naj se zjedinijo za skupen program, za pozitivne zahteve; od teh naj potem ne odnehajo, in dosežejo jih. H. hoče sam pomagati utvrditi te zahteve,
ker je uže deloval v tem pogledu. Z nemške strani je treba vsekakor gledati, da ne sklenejo gnjilega miru, ki bi se ne dotaknul glavnega zla, na katerem trpimo.
S tem stavkom završuje ta zastopnik svoj spis, ki smo ga tu označili v jedru. On ni najslabši, in vidi mu se. da misli tje pe sem, kako bi Nemci ohranili po možnosti to, kar ,]im je avstr. zgodovina merila v toliko obilih merah. Dobro je vsaj to, da zahteva urejenje jezikovnega vprašanja zakonitim potom, in ta zahteva postane gotovo obča med Nemci Nezadostno pa je njegovo načelo, ker tako rekoč istoveti ali identifikuje narodnost z jezikom ter meni, da bi slovanske narodnosti imele dovolj, ko bi se jim podelilo nekoliko zakonitega jezikovnega prava, in bi se še v tem pogledu morali trgati i nadalje po deželnih zborih. Jezikovni zakon naj bi bil zajedno tak, da bi nenemški narodi imeli le zvunanji upravni jezik, na znotraj pa bi bil, oziroma bi ostal nemški.
Opravi narodni jednakopravnosti pl. H. ne ve in noče nič vedeti in obžaluje, da so nemški centralisti zasnovali čl 19. tako neokretno glede na — nemški državni jezik. Zato podaje on sedanji ustavi še poseben člen, ki se — vsaj njemu — razume sam od sebe. in bi se moral ta člen glasiti ne kako tako: Državni jezik je od prve do najniže gosposke nemški jezik.
H. bi bil mogel dospeti do zahtevanja nacijonalne avtonomije, ker povdanja značaj kake narodnosti tam, kjer je istorodno naseljenje v skupnih množicah, torej samo in nepretržno na jednih in istih kosih kake dežele. O manjšinah ali naselbinah ni H omenil niti besedice; saj to mu tudi treba ni, ker Nemci morejo tudi — posamičniki -— dosezati svoja prava v vsaki deželi države; drugorodne naselbine tega prava nimajo, ker pripadajo narodom II. razreda, v tem ko je Nemcem v skupnosti ali pojedinosti odločen vlak, oziroma voz I. reda. Tudi Hochenburger deli avstrijske narode v više in niže, prvega in drugega reda, in v tem pogledu se njegov nazor ne oddaljuje od nazorov VVolfovcev, katere drugače pobija radi taktike. Nacijonalni šovinizem je zavedel tudi Hochenburgerja, da se ni postavil na pravilniše in pravičniše stališče; misli so mu bile blizu, ali nacijonalna sebičnost ga je zaslepila, da ne vidi, kar bi mogel potipati z roko.
No, če se vit. pl. Hochenburger, ki je v mišljenju razmerno hladen in trezen, ne more pospeti više, nego do jezikovnega zakona za narode I. in II. reda, česa naj pričakujejo Slovani ad drugih nemških strank in vodiieljev? Zopet se nam vsiljuje misel: Močna roka in dobra metla pravičnega državnika je potrebna; drugače ne pojde!
——I—I——•
Z Ogerskega.
Pogajanja z opozicijo se vrše dalje. Vlada zahteva' da se voli zborničnim predsed. Deziderij Perczel, da opozicija dovoli indemniteto, zakon o novaečnju in na-godbo s Hrvatsko, ter da budget omogoči do 1. aprila. Revizija opravilnika se dovoli. Glede nagodbe z Avstrijo naj ostane carinska jednota na podstavi samodoločbe bez ozira na reciprociteto v Avstriji dotlej v veljavi, dokler obe državi po zakonodavnem potu ne ukreniti drugače. Min. pred. odstopi, ko se provedejo vse te predloge in zakoni.
V magnatski zbornici je 20. jan. utemeljeval grof Szecheny svoj nasovet adrese na korono, da mora zbor-
nica delovati na pomirjenje. Banffy je proti temu predlogu, in sicer zaradi pogajanj z opozicijo, in ker bi ne bilo umestno, da se kliče korona, naj ona odloči prepir med strankami. Pri glasovanju po imenih je bila adresa odklonjena z 99 proti 69 glasom.
V ogerski magnatski zbornici je kardinal Vaszary 18. jan. interpeloval, kaj je vlada stvorila in kaj hoče stvorih, da odpravi sedanje stanje. Min. preds. Banffv je rekel, da si je vlada po novem letu morala voliti, ali naj opusti nadaljnji boj in tako pripomore opoziciji do polne zmage, s tem pa tudi dovede stanje, ki nasprotuje vsem parlamen. uslovjem, — ali pa vzdrži vlado v deželi in disponuje z budgetom. Zadnji čas so opozicijske stranke stavile nekaj nasovetov za transakcijo. Dasi ima vlada zaupanje korone in večine, vendar hoče, da omogoči ustavno vladanje, iti do skrajne meje, — do tje, da se ne odreče temeljem ustave. Nasproti volji večine ne sme zmagati terorizem manjšine. Veleugodna pogodba z Avstrijo mora se uzakoniti. Na teh dveh uslovjih misli, da je sporazumljenje možno. Vlada hoče za bodoče osigurati delovanje og. parlam., ne da bi dala za to osebno garancije ali zadoščenje; hoče pa garancije za to, da se v bodoče upošteva volja večine. — Grof Szecheny predlaga adreso na kralja, ki izraža občo željo, da se sedanje nezakonito stanje dokonča čim preje, in prošnjo, naj svoja konstitut. prava rabi tako, da se to doseže čim preje.
Ogerska opozicija je stavila ta uslovja za sporazumljenje: 1. dovolitev nagodbenega provizorija za 6 mesecev; oz. definitivna nagodba ustavnim potom. Ako bi se ta ne doseglo v Avstriji, samostojno carinsko ozemlje do 1903. Odslej pa bodi Ogerska samostojna gospodarska država. 2. Zakon o volilnem sodišču kraljeve kurije. 3. Preosnova volilnega zakona s tem, da se zjed-nači sedanji census. 4. Točna proizvedba inkompati-bilitnega zakona.
Banffyju se je v Budimpešti slovesno izročila diploma častnega občana. Banffy je povdarjal, da bode vedno, bodisi sedaj kot minister, bodisi pozneje kot preprost občan, deloval za razvitek Ogerske kot narodne države. Vlada mora skrbeti za to, da se odstrani sedanji zamotani položaj; v ta namen bo treba najbolj energične akcije. Stvorimo le ono, kar je v interesu dežele, a to se zgodi na vsak način, ker si štejemo v dolžnost, da zopet dovedemo redne odnošaje.
——F i-
Poročila.
Predlog posl. dr. Derenčina o preosnovi volilnega prava za hrvat. sabor omenja, da od 2,350.000 hrvat. slavon. prebivalcev izvršuje volilno pravo le 5.000. — On predlaga tajno volitev ter določa strogo kazen za vmeševanje vladnih organov v volit vene stvari. Za dež. zbor predlaga 120 členov, in sicer 15 magnatov, 10 dostojanstvenikov (med temi rektorja in predsed. akademije), 35 poslancev obče volilne skupine, ostale pa kot zastopnike raznih davčnih razredov.
V hrvat. saboru se je pri razpravi o budgetu izrazil posl. Pliverič: slovanska vzajemnost velja le na književnem polju. Do politiške solidarnosti težko kedaj pride, saj se niti s Srbi ne moremo zjediniti. A da tudi pride do nje, ne bi je mogel zagovarjati. Vsa naše zgodovina nas veže z Ogersko. Slovanska vzajemnost ni opravičena v življenju naroda, temveč mu je škodljiva. — Posl. Bresztyenski mu je ugovarjal. Madjarom na ljubo so se hrvat. zastopniki v ogerskem drž. zboru odrekli pravu, da govore hrvatski. V tem
saboru je bilo stanje sedaj tako, kot ne pride nikdar več, a izkoristili ga niso. Slavili so madjarski milenij, a pozabili na proslavo 1K4K leta. To vse iz bratoljubja do Madjarov. Nas ne more nič odvrnuti od naše ádrese. Mi ne smatramo hrvat. naroda v banovini celotoj, mi smatramo celotoj v kulturnem in politiškem oziru vse Hrvate v monarhiji. Naš korak, da se odrečemo našim zahtevam, bi bil izdajstvo in prvi korak za propast hrvat. naroda. — Zorič je ugovarjal Pliveriču, ki je nazval nagodbo »inagna cha rta libertatum«. Ko se je sklepala nagodba, so nam bili Madjari prijatelji, a ko so uvideli, da nas ne trebajo več, so se prelevili v sovražnike. Tisza je izjavil: Hrvatska naj ne misli, da tam, kjer se prične hrvat. avtonomija, prestane suvereniteta mad-jarske države.
V Olomucu je imel drž. posl. dr. Menger 15. jan. volilni shod. Najvažneje. vprašanje ni nagodbeno, temveč narodnostno. Z jezikovnimi naredbami, ki naj bi pospešile nagodbo, se je situvacija spravila na nevarno višino. Iste niso pravilne, ker se morajo take določbe uveljaviti potom zakona. Gautscheve naredbe so sicer "nekaj zboljšale (!), a Nemcev zadovoljiti ne morejo. Rešitev jezikovnega vprašanja bi se morala zvršiti ozirom na dve uslovji. Duševni in gospodarski razvoj narodov se ne sme preprečevati, in uprava države, zlasti pravosodje in vojna, se mora omogočiti. Tudi knjižica Madeyskega zahteva rešitev narodnostnega vprašanja kot najnujnejši postulat. A sedanje vlade so v njem videle le nekak neomejen dispozicijski zaklad. Ravnale so se po starem geslu ^Divide et impera.«. Da si pridobe glasove, so izda/vale naredbe. Avstrija ne more obstati, ako se Nemci v nji spravijo do takega čustvovanja, kakoršno so gojili Lombardci do Avstrije ali Sležvižani do Danske. Takozvana jednakopravnost je dovedla le do izrivanja Nemcev iz sluzeb, Nemci te dežele so podali roko v spravo, zahtevajo pa pred vsem, da se odstranijo nezakonite jezikovne naredbe. Ustanoviti se mora narodnostni sodni d v o r, da čuva in izpopolnjuje narodnostne zakone. Z vveden-jem avtonomije se mora vvesti tudi zakon za čuvanje manjšinskih prav. Ako bi Nemci vsled tega tudi trpeli škodo, vendar kot kulturni narod ne smejo priznavati jezikovnih liaredeb. Olomuški Nemci tvarjajo važno postojanko. Sedaj so v mestu v manjšini. Velik del iskrenih izpovednikov in zagovornikov nemške stvari so Židje. Zvesti so Nemštvu kijubu vsemu sovrazenju. Vse politiške, verske in druge razlike naj zjednači ljubezen do Nemštva.
Dr. Herold je 13. govoril v novomestnem klubu v Pragi vo-volilcev o političnam polozenju. Omenjal je težavno stališče poslancev, zlasti ako pride državni interes z onim njegovega programa navskriž. Politiški cilji Čehov so samostajnost v okviru habsburške monarhije, polna ravnopravnost naroda v jeziku, uradu in kulturnih težnjah. Najpreje je treba odstraniti zapreke, ki vodijo k temu, potem zgraditi one pod-stave, ki, kedar je pot prosta, pridobljeno vzdrzé in branijo. Kdor se bori proti sovražniku, si išče zaveznikov, in se zadovolji, ako ne gredo sami v boj, da so pasivni in čujoči. Kedar pa vidi, da se mu nudi politika, da odstrani nekaj zaprek in doseže nekaj programa, nastopi pot »oportunizma«. Ako pa vidi, da more le s silnim uporom stopiti pred sovražnike, nastopi pot opozicije. Pot si izbira po tem, kar mu obeta uspeh; katera je prava, se ne more reči. Da bi sodili situvacijo po domačih razmerah, bilo bi napačno. Država je v krizi, ki je deloma posledica tradicijonalne politike germanizacije. Med obema drž. polovinama vladajo neredne razmere. Avstro-ogerska nagodba je velike gospodarske važnosti, .a tudi za cesarstvo. Oni, ki hočejo vzdržati velemoč države, zelé obnovitev. — Dober taktični manever Madjarov je, da vselej, kedar naš parlament ni sposoben za delo, dobé nagodbo, kakoršno si zelé. Sedaj bi pristali na na nagodbo na podstavi $ 14. ako se prizna samostojnost Ogerske tudi od inozemstva, saj dobro vedo, da korona in reprezentanti cesarstva obstajajo na jedinstvu cesarstva. Nemci so ISO7 glasovali za nagodbo, dasi so oškodovali lastni narod, ker so imeli nadvlado. Sedaj pa hočejo izkoristiti na-
godbo proti jezikovnim naredbam in za utvrditev svoje hegemonije. Tudi ako bi >ehi stopili v opozicijo, ne bi ničesar dosegli, ker niti ves češki deželni zbor, da niti ves Dunajski parlament ne prepeči nagodbe. - - Ko vse hiti h krizi, je treba, da naši poslanci zvesto stoje pri zaveznikih. Večina je jako šibka. Ital. poslanci odločujejo v nji. Večina pa daje posamičnim strankam varstvo proti parlamentu. Vladi je do tega, da jo vzdrži, ker so v nji vsi narodi zastopani. Ljudski volji smo se udali 1867 in stopili v abstinen-cijo. Kdo ve, ali bi ne bile razmere vse druge, ako bi ne bili stvorih tega, — Zadnji čas se je očitalo, da imamo nova pogajanja, nove punktacije z Nemci. Na reškem si vsakdor želi pomnjenja. Ako pa nemški listi pišejo o tem, razumevajo le koncesije Nemcem. Nam ni nikdor prišel z zahtevami, češki poslanci niso stvari sprožili in je ne vodijo. Tendencija je, da se v narodu zbudi nezaupanje do poslancev. Skrbeti moramo za češki zivelj na Moravskem in Si-leškem. Kar stvorimo za te, stvorimo za se. Silezija ni le ozadje, temveč je tudi most in pot k drugim Slovanom. Ako nam je zaprta ta, ne koristi nam nič naše'samostojnost.
Poljski posl. bivši minister Madeyski je izdal knjizceo o narodnostnem vprašanju, v kateri zahteva, naj se določi po posebnem zakonu, kaka narodnostna prava gredo posamič nim narodom; natanko naj se določi kompetenija drž. zbora, dež. zborov in vlade glede narodnostnih vprašanj. Pri najvišem drz. sodišču naj se osnuje poseben narodnostni senat, pri katerem naj najdejo posamični narodi, zlasti, ako so v kak koronovini v manjšini, svoje prav nasproti narodnosti, ki je v večini in. nasproti vladi.
V Celovškem mestnem zboru je 10 odbornikov, na čelu jim uradnik dež. hranilnice, Kollmaver, stavilo predlog: »Obč. odbor skleni pravila za mestne uradnike in služabnike prenarediti tako, da se v bodoče smejo jemati v službo le prosilci nemške narodnosti".
Iz državnega zbora.
Državni zbor se je zopet sošel 17. jan. Predsednik se spominja umrlega grofa Falkenhayna. Nemška ljudska in nem. napredna stranka ste odšli med tem govorom. Min. preds. naznani v dopisu, da je izjemno stanje tudi v zadnjih-S ga-liških okrajih odpravljeno: potem izroči cesarske naredbe o nagodbenem provizoriju in prekliče predloge za dotične uredbe. — Dr. Funke in tov. predlaga ministersko zatozbo radi cesarskih naredeb 3Q. dec. 1898. — Dr. Funke in tov. se pritožuje radi napadov na nemške dijake v Pragi. Berks interpeluje radi občinskih volitev v Št. Petru v savinjski dolini. — Obstrukcija se je na to zopet začela s tem, da se je za vsako malenkost zahtevalo glasovanje po imenih.
—	19. jan. Hoffman in tov. nasovetujejo obtožnico proti mitičnemu ministru radi imenovanja ravnatelja na drž. gimn. s češkim učnim jezikom v Opavi. ker je podržavljenje te gimn. na podstavi Jj 14. rušenje ustave. — Schönerer predlaga obtožbo vsega ministerstva zaradi cesarskih naredeb. — Prade interpeluje radi sistovanja sklepa Liberške občine, izvršenega pred 10 leti, da je nje poslovni jezik nemški. Nato se prične razprava o odpravi časniškega kolka, za kar se zlasti ogrevajo soc. dem., dočim levičarji tirajo obstrukcijo. Med Wolfom in soc. dem. pride do večega prepira.
24. jan. je interpeloval Dobernig radi tožbe izdateljev opuščenih olicijoznih listov /,I1 Mattino in »La Lera« v Trstu proti vladi za plačilo 57.800 gl. in jeli res, da se je vlada ž njimi hotela pobotati za 25.000 gl. — Dr. Schiicke* zaradi obsodbe občine Zatec v povrnilo Čehom provzročene škode.
—	Dr. Demel zaradi jezikovnih naredeb za Silezijo. S temi se tepta avtonomija dežele in žalijo Nemci, ker je sedaj Silezija povsem izročena slavizaciji. — Dr. Funke radi odloka, ki naznanja češkim okr. sodisčem razsodbo najvišega sodišča glede jezikovnih naredeb. Ta odlok je neopravičeno in nezakonito potezanje za jezikovne naredbe, in žali nezavisnost
sodnikov. — 27. jan. Dr. Nietsche interpeluje radi slaviza-cije prahatiškega okrajnega zastopa. Tamošnjim Nemcem naj se z omejitvijo narodnostnih mej v administrativnem in zakonodavnem oziru varuje njih pravo. — d'Angeli sta\ i nujni predlog, da vlada ustanovi v Primorju laške meščanske in srednje šole ter laško univerzo.
•---5—S—--
Ruski glas o položenju.
»PyccK. Tpy,a,t« v svoji zadnji številki 1. 1898 •obozreva avstrijske homanije za prošlo leto. Meni, da je najnovejši položaj avstrijskega političnega življenja priznak ali simptom velike opasnosti, in nadaljuje tako: V slovanskem svetu je strah i trepet, kateri se širi tudi v deželah, kojih usoda zavisi od usode slovanskih na-rodnostij, pri Madjarih, Romunih in Grkih. V vseorožju stoji Germanija, katera mirno čaka momenta, ko jo pozove zgodovina kot glavno naslednico Habsburgov . . . Otožna od težke ekonomične*) bolezni leži na svojej žalostni postelji naša velika Rusija. Je-li možno, da bi se zavsem odrekla od svojega vsesvetnega poklica ? Je li možno, da bi pri nas uže nikogar ne vznemirjala usoda slovanskega sveta, kojega glavni i osnovni del smo mi, i kateri bo moral neizbežno i skoro preustro-jiti se? Predvidijo-li naši državniki to preosnovo, i kaj namerja Rusija stvoriti, ko bi hotela Germanija vzeti Avstrijo? Vidite, taka vprašanja nastajajo v naši zavednosti, i ta vprašanja so tem bolj težka, ker nimamo nikakih dat, katere bi kazale njih razpešitev. Davno, predavno uže nismo slišali glasa naše diplomacije o slovanskem vprašanju i menda ne skoro uslišimo ga. Njo je odvlekla Azija, a v vzhodnem vprašanju otrpnula je na svojih prašnih dogovorih, kakor da bi bila pozabila, da so ti traktati iztleli uže davno, i da se takoj razsujejo v prah, ko se jih le kdo dotakne. Prej ko ne naša diplomacija celo ne razumeva v vsem obsegu pomena vprašanja o predstoječem preobrazovanju v habsburških deželah . . .
A naše Slovanske društvo? Njemu bi menda pač trebalo projaviti svojo delavnost, i to tem bolje, ker na čelu društva stoji mož, kojega vsa politična, mnogoletna i slavna delavnost je zvezana z vzhodom, kateri je i slovansko vprašanje. Grof N. P. Ignatjev, ustvarivši San-stefanski dogovor, ali more ne razumeti važnosti i pomena približajočega se trenutka? A Slovansko družtvo, žali Bog, životari. Tudi to družtvo je podobno kroničnemu bolniku, prikovanemu k svoji postelji. Tam pa tam ga mažejo svetim oljem,**) čitajo nad njim skromne i pobožne razprave ter v podobi divnega kora g. Arhar-gelskega pojo mu veličastne slavopeve. Tako so dekoracije cele, a na domačih shodih ob ponedeljkih brli celo nekatero življenje. Zbirajo se bratuški z nekaterimi marljivimi členi društva, se pomenkujejo o raznih raz-nostih. Deluje izdateljska komisija, tiskajo se učene razprave, katere gnijejo na policah, dajejo, kakor so davali, podpore, — pa življenja v istinem pomenu besede, je v društvu malo, prav malo. Davno se ne razlega v njem
*) Katere pa doslej ne priznava ni naše finančno ministerstvo, ni sploh finančna nauka. Kdo ima tukaj prav, pokaže le bodočnost ...	B. Tv.
**) Na „Toržestvennyh sobranijah" društva je navadno mnogo duhovnikov, škofov i mitropolitov, katerj pridajajo zborom poseben „color."	'	B. Tv.
krepke besed«, katera bi letela iz konca v konec velikega slovanskega sveta, katera bi oživila nadeje naših prijateljev, katera bi vzburila vragove Slovanstva, katera bi sprožila kako veliko, dobro delo . . .
Sedaj pa še naj reče kdo, de Sergej Fedorovič Sarapov, izdatelj »P. Tpyyi,a« ni prvoklasni publicist: je dalekoviden, je odkritosrčen, je bezobziren, deli na pravo i na levo vsakomur po zaslugah, kar pa ni udel navadnih. ljudij. . . Jaz pa mu od vsega srca častitam za budilni glas, kateri je tako srčno povzdvignul proti krogom, kateri se uže davno zibljejo v neknm nepo-grešnem spanju . . .	Boh. Tvorcov.
■—-i—s—— Cpnene HapoAHe njecMe (}KeHCKe).
na neiiciaTane aoopice B. Pa^ojeBiiha.
1.
O l)6Hoj ko, ,a,yiuo Moja, y^aBH ne ace.ta TBoja — HpHe o^h ti o6pBe, Ciithii 3y6n. 6'jejio rp.io II pvMeHe jaro,T,Jiue — Tu hem. ,n;ymo, ohtii Moja. Ako ne hein 6iitii moj a, ,Yii urnih eni ce6u rope, Ce6u rope 3a o6oje.
2.
^iibho th je norae^aTii A 0,3; ^pHHe Ha Be^pime. llpeivo oKa Ha ^parora, Ha /tparoiie 6'jeae ABope, IIo,n; ^BopoBe ae.ien men;iy.i. Iloa hiim sparil K0H>a iirpa, A ja cjeflHM na ra r.ie^aM: Ce^ao My je — cpeopo My je, My je — 3b'je3,3,a My je, Baaa 6ory, '-iy;uia oera !*)
O bo ABnjs njecMe ey 113 TpaxoBa, na ll,pne Pope. a y<5no-oe»cMo ca m nx Ha cajsiv Ha PpaxOBny 1897 ro^.	B. P.
Neizbežna doslednost dejanj.
Iz knjige narodne modrosti.
1.	KaKOBt ecrb, TaiiOBa 11 necTb
2.	Jla^OHi') — Ha 'lep-ra.-) TiopMa3) — Ha Bopa.4)
3.	JIjix6My''') vinxoe, Pi,6opo\iy ^oopoe.
4.	3a xyra,BiMrb noiiAeinb, xy^6e 11 Haii^eoib.
5.	3a rpfcii Mytca, 3a BopoBCTno') KHVTt.')
fi. CKOJtbico Bopy hh BopoBarb, a khvtži He MinioBaTL.
7.	He cjiobomTj «poročni, Taivt na.iKoii no kocth.
8.	CaMa ceo/i pa6a~) 6beTt, noreči He hiicto SKHert.
9.	CaMt ceoA ({ipaiiruvat cnjen.. caMt n 3a Mopoiiiiat.
10.	HacTynii.it Ha 3y6bH, rpa6.111 Bt .io6t.")
11.	KT,eiib Bt rp+,xaxt. hohb Bt cae3axt.
12.	h to nocteiub, to h novKiienib.
13./Bce	Ha cirj/rh no rprhxaMt Haiuroit ,T,i>eTCH.
14. IIoua/i,ii,ic;i!l') KvmiiHHt") no Bo^y xo;u'[tl — trm-l ejij h ro»ioby «viomhtb.'2)
i) Kadilo, hudiča, ») ječa, *) tata, ») hudemu, 6) kraja, tatvina, 7) bič, 8) rabinja (= sluga, dekla), 9) čelo, navadil se je, ") vrč, ,a) inf.-imperat. (mora si..., mora se rabiti.)
Bož. Tvorcov.
-—I- -š----
Ruske drobtinice.
Tako se nam godi.	Ob Mipy no miTK-fa, ro„roMy pyf!axa.
Božični den — lep den, svet den! Slava Bogu v višavi, mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje.
Slovenec je dobre volje le tedaj, če je pred njim pogača pa poliček rudečega bizeljana . . ,
Rusi pa tudi niso 0C7TG ItETpr)?, kakor neki pravi Homer, pač pa so tudi ljudje iz krvi pa mesa, torej potrebujejo tudi živeža, kateri daje i kri i meso, znajo tudi radost i veselje dasi so večinoj iz hladnih i mračnih stran (krajev), i so prav židane voljo, če jim na mizi kipi samovar s pirogom in Čarko zelena vina . . .
Embleme veselja i sreče so razne, vsak narod ima svoje, mi, na sveti Rusiji, pa imamo sedaj še zlato valjuto, ali prosto zlat denar.
Zlato na razne narode vpliva razno, tako na primer, staremu Izraelju se je od zlata kar v glavi zmotilo: zavrteli so se okolo zlatega teleta, da je kar zasmrdelo, da jih je ostanovila le božja šiba.
Izraelci so bili blažen narod, zveličan narod, skoro urazumevši, kaj pomeni zlato, da je zlato sila, katera kola lomi Urazumeli so to očetje, dedi i pradedi, a njih otroci očetovsko nauko tvrdo pomnijo i se je sveto drže. Ruski narod pa ni niti blažen, niti zveličan, ruski narod je še mlad, narod brodeč, ali če vaša sveta volja, narod — trpin . . . kak tak ?
Da, tak!
Novi Izraelj mu pravi: Jaz ti dam pet zlatov, kako blistajo — zlate zvezdice na jasnem nebu ! Ti pa mi v zameno odmeri svojih pridelkev, na 7 s polovino rubljev, takih rubljev, veš, kakoršni so bili pri vas doslej, bumažnih (papirnatih) rubljev, kali?
Tako pa ne pojde! Jaz bom trpel s svojimi pridelki strašno izgubo, moje delo i tovar obezceni se bez konca i kraja, a tvojega zlata jaz i ne uvidim, ga bo komaj na davke, državne, zemske, odkupne i. t. d. svoje zobe ti pa na shrambo oddam ?!
Aj, aj! umna ti glavica! Do sedaj je bilo 5 5, za naprej pa tako ne bo, a 5 bo ravnosilno 7 /.¡, tako bo po novem, 5 mojih rubljev bo jednako 7 2 tvojih! Ne bodi tepec, znaj, da tega zahteva nova vera t j nova era, po našem, po učenem, po tvojem pa naj bo nova vera, vera, vera! Kako moliš? > Htpvio bi> e,omaro Bora . "
Čudni ljudje !
Da, čudni so, res so čudni : pa slava Bogu v višavi, mir ljudem na zemlji, katere od zlate valjute vlasi bole . . .
Tako nedoumeva i tarna kakih 60 proč zemljedelne Rusije, katere je še 80 proč vedno zemljedelne i je še dolgo tako ostane, da bi ob obrti trobentali na vse četiri strani sveta . . Kaj pa pravi 20 proč, od navedenih 80 proč zemljedelne Rusije? Kako so si uča-kale božičnih praznikov Privolžske gubernije, vse zaporedoma, Pri-volžje, nekdaj žitnica Rusije?
D;'i seveda, slava Bogu v višavi, mir ljudem na zemlji, kateri so goli, kak sokoli . .
Privolžje je tisti nesrečni kraj, kjer je lansko leto dalo kako tretjino svojega navadno toliko bogatega urožaja, po slovenski dobre letine. Rekli smo jedno tretjino, kar moramo razumeti v obče, posebno pa so kotiči ali prav za prav veliki okraji, kateri so bez vsakih hiperbol ostali goli, kakor sokoli !
Xa vladnem narečju pravi se tej slabi letini n e d o r o d, za prosto pa nikdor tukaj tako ne govori, pač pa od ust do ust grmi strašna beseda lakota, glad, ro.io i.!!
»Nov. Vr.« poslalo je svojega dopisnika v Samarsko gubernijo. Prišel je v selo, kjer živijo krjučniki ali pet.ličniki. Vhodi v zemljanko z jednim malim zateklim okencem. Pohišja nikakega ni več, v kotu se drži le še peč iz sirove opeke izkrivljenim dimnikom. Za dverjo leži bolno otročiče, pokrito je neko raztrgano vrečo Na ilo-vem tlaku na sredini izbe sedi drug otročič, kateri si igra slikoj od škatljice s sladčičami Od kod se je vzela taka dragocenost, je znano jedinemu Bogu. . . Kjer je bil nekdaj stol pa miza, se valjata še dva bolna otroka Za pečjo pa leži velikan-gospodar, kateri je nekdaj nosil na svojih plečih po 10 pudov teže! Sedaj pa je ves
izlomljen, trese ga mrzlica, da je kar hudo Gospodinja pa je šla po sosedih, da nabere milodarov za svojo umirajočo družino . . . Dopisnik »Rusji« pa je hodil po kazanski guberniji ter je med drugim naletel na tak prizor: V navadni kmečki hati (bajti) sede za mizo trije kmetje ter pijejo vodko i pušijo papirose iz orehovca. „Kaj tukaj počenjate", povprašal je radovednež veselo družino. „Kaj mi počenjamo? Pijemo ga ter pušimo tabak", bil je odgovor. „Propivamo poslednje kopejke, potem pa se vsi vležemo umirat od glada ..."
V Simbirski guberniji pa k selskemu svečeniku (Celovški „Mir" bi rekel k „popu", kajti revež gotovo ne ve, da „pop" tukaj ima ravno tak pomen, kakoršen ima pri vas „far" . ) pride kmet s sta-rejšino „Kaj povesta?" pozvedel je duhovni pastir. Kmet pa mu toži: „Otec naš! Nastopili r,o tvrdi časi. Jemo le kruh, poglejte, tak kruh! (Pri tem je kmetič vzel iz torbe neko črno, suho, bezvkusno, smrdljivo maso, podobno južno-ruskemu kizjaku, t. j. opeki iz govejega gnoja, kateri jim rabi kot kurivo). A tudi takega skoro ne bo: jaz sem uže pometel vse kotiče . . . Kaj bo potem, pa ve jedin Bog pa car naš milostljivi . . ."
Ston (stok) naroda je skoro došel do milostljivega carja, in on je uslišal jok svojega naroda: daroval mu je iz svoje kase cel milijon rublj.l Blagotvorne mere tako i sledijo jedna za drugo po inicijativi carjevi Poslal je na mesto celo svojega ministra za notranje posle, da bi ta organizoval iz mestnih (deželnih), i državnih sredstev izdatno pomoč Asignujejo se milijoni za milijoni iz drž i zemskih vsot -na propitanje (preživljenje) revežev. Poslal je car celo nekoliko ličnih (osebnih) svojih adjutantov, da bi stvar pregledali i pozvedeli na mestu, kaj i kako? „Proč optimizem, povejte mi golo resnico!« glasil se je ukaz carskim slugam, lstinitemu poročilu sledila je nova carska milost. Iz imperskega oskrbovalnega zaklada je odpuščeno 650 tisoč rubljev, kateri se razojdejo po upravah državnega imetja v gubernijah, trpečih od slabe letine. Ta vsota pojde tem, kateri so še ostali silni i zdravi, pa nikjer ne morejo najti si dela, ktitero bi jih moglo krmiti i rediti Puste jih torej v drž. lesove, katerih je na Volgi še tma tmušča, to se pravi, izredno mnogo. Bodo sekali les, bodo ga obtesavali, bodo ga žagali na deske, bodo delali iz njega razno tvorino, katera se bo potem spečavala po mestih, po selili, po vsej deželi na razne potrebnosti stavbinske etc Kar se tako skupi, pa postopi nazaj v državno oskrbovalno zalogo, tako da nikdor prav za prav nič ne izgubi, pridobijo pa mnogi, posebno pa seveda, pridobijo še zdrave sile trpečega nedostatek na-seljenja: celo državni lesovi nič ne izgube od tega, da jih pročisti umela roka.
Naš „rdeči križ" deluje od začetka bede do danes i bo deloval do konca i kraja nevzgode, deluje neumorno i umelo ter stoji na čelu vse blagotvorne organizacije. Iz svojih ostankov je naznačil na oblehčenje trpečemu ljudu uže nekoliko sto tisoč rubljev ter je občinskih dobrohotnih drobtinic nabral do 18. dec. celih 520 tisoč rubljev. Ta vsota zdi se more biti, vam ne posebno izdatna; tudi jaz bi tako menil, ko bi ne znal, da uže kakih 10 let tako i nepre-nehavajo razni zbori na prim., na cerkve pravoslavne na okrajnah ¡nadaljnjem vostoku na požare, na palestinsko sveto delo, a lakota 1891 leta je še tudi vsakemu dobro v spominu . . . Kar postane navadno, dela se premišljeno, bez navdušenja . . . Navdušena je samo naša liberalna pečat, naše napredno novinarstvo, kakor da bi v pomoči bližnjemu, ko gre za življenje i smrt, mogle biti nazadnjaške smere na pogibeli i smrt tistemu bližnjemu! Car dari, občinstvo dari, dari gospoderstvo državno i zemsko, dari vse, kar diše i hodi; novinarstvo pa se med seboj prepira, kako bi vi mislili, o čem ? Seveda ne uganete za ves svet, torej morem vam to koj odkrito povedati: Koliko je potreba zrna našemu kmetu na jedno leto, koliko porabi jedna duša, koliko z živino i bez živine, kakor da bi tega ne znal vsaki kmečki malčugan ali paglavec!! Nekateri pravijo, da je treba 18 3 pudov zrna razne vrste, drugi tvrdijo, da ga je treba 25 1 pudov, še drugi menijo, da bi ga bilo bez živine na jedno dušo dovolj 17 5 pudov; če pa poštevamo tudi živino, ga pa pojde do 34 pudov Vse te presode so se začele pa za to, ker je vlada na-značila normo nekoliko bolj pičlo, nego se je porodila v naprednih uredništvih. Vsak pametni človek pa lehko razume, da tukaj ^ -j,, ali celo jeden cel ali dva puda nič ne znači, pač pa je vsa peza, vsa važnost dela v tem, da bi pomoč dosegla za časa svojega namena, da bi ne bilo takih jediničnih (pojedinih) slučajev mnogo, o kakoršnih poročajo novine, i napredne i nenapredne, katere kažejo, da je položaj resen, ne pa tak, o katerem bi se beznakazano mogli puliti bez konca i kraja . . Sicer pa slava Bogu v višavi, mir ljudem na zemlji, kateri bi od globoko modre časnikarske žlo-bodre davno pogibli, ko bi ne bilo dobrega srca ruskega pravoslavnega ljuda s svojim vrhovnim voditeljem — samodržcem . . . Kaj pa neki delujo ostalih 20 proc. vse ruske zemlje? Vsakega meseca 20. čisla dobivajo redno svoje žalovanje (plače), katero sujejo v žepe raztrgane, k 1. naslednjega meseca uže lepo očiščene, torej
večno hrepeneče vsakih povišanj, pribavek, analogno kakor pri vaših javno služečih ljudeh, gradé železnice, strojijo tovarne stroje, kopajo zlato i vsako drugo rudo, snujejo mnogomilijonne banke, akcije i zadruge. Noč i den bogatijo, pa nikoii niso zadovoljni, zalagajo svoja zemljišča, režejo i strižejo kupone, so večno jeden drugemu na potu so ljudje, kakor gre, na ktere strmiš s poetom :
A tti ctunini. ôoaA'fciicTBPHt h neia.ioin.
11 jvie^jieHHO trapa nu. dît cn.i;:a , .
Pa naj bo slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji, kateri mastno jedo, sladko pijô, da . . . Srečno novo leto !
Božidar Tvorcov. •
*
V	Odesi je umrl član carske akad. naukov, tajni sovetnik Apolon A tek s. Skalkovskij, slavni zgodovinar, starinoslovec in statistik. Porodil se je 1808 v Žitomiru. Izdal je zgodovino Odese in zgodovino Nove Siče
Petrograjska akademija znanosti je imenovala kralja Oskarja švedskega in romunsko kraljico Elizabeto svojima častnima članoma.
V	proslavo 100 letnice rojstva poljskega pesnika Mickieviča je priredilo rusko pisateljsko društvo v Petrogradu banket. Žukovskij je v svojem govoru omenjal, da se naj v delu doseže sporazumljenje med Rusi in Poljaki. Sinu pesnikovemu se je v Varšavo poslal brzojav k dnevu proslave njegovega spomina od društva ruskih pisateljev: „Slava nesmrtnemu pesniku".
Na naredbo Varšavskega glavnega guvernerja kneza Imeretin-skega, je bil sostavljen odbor, ki ima odločiti, katere knjige naj se vvrsté v narodne knjižnice. Odbor je podal imenik knjig 228, in sicer 188 poljskih in 120 ruskih : razdeljene so v oddelke: pobožne, poljudno znanstvene, poučne, pripovedne. Knjižnice se ustanove na državne troške.
— -i i-—-Iz novin.
Posl. Jos. Popovski je priobčil v »Slowu Polskiem« vrsto člankov o poljsko-avstr. poltitiki. Z ozirom na težnje Ne m l e v po hegemoniji pravi, da bi se morali Nemci zadovoljiti s tem, da je dinastija nemška, da je nemščina pri dvoru v rabi, da je v armadi, parlamentu in pri osrednjih ■-adih osigurana, da so nemška vseučilišča in strokovne s te bolje uravnane kot druge, da imajo Nemci razmeroma več srednjih šol itd. Zato naj ne uvidevajo v rastočem napredku drugih narodov oškodovanja lastnega. Za sporazum, ljenje med narodi pa ni drž. temveč so deželni zbori pravo torišče.
»Czas« poroča, ¿a hočejo nemške opozicijske stranke samo iz taktičnih ozirov izdelati svoj skupni program. S tem naj se oteži situvacija in zaključenje drž. zbora zavleče za nekoliko časa. Ker je to zaključenje neizogibno, rabijo povod, da se bodo zgražali nad vlado, ki drž. zbor odgodi v dobi, ko Nemci podajejo nasovete za sanacijo,
»Ed.« se poroča iz Pazina, da je župan dr. Kurelič poslal tržaškemu županu dr. Dompieriju ta telegram: »Mu-nicipij in prebivalstvo občine Pazinske obžalujeta, da Trst nastopa kot zaščitnik nepravedne, brutalne, barbarske in infamne agitacije proti pravičnim kulturnim zahtevam, ki bi ne žalijo prav drugih.
»Nar. Listy« poročajo s Poznanjskega, da se tam pro-ganjajo zlasti katol. duchovništvo, a potem sokolska in trgovska društva. Poljskih otrok ne pripusté več hoditi s koledo (starodavni božični običaj). Tudi je bilo o božičnih praznikih v cerkvah prepovedano poljsko petje.
Organ nemške ljudske stranke: »Linzer Volksbk. je izjavil, da se mora doseči sporazumljenje med Nemci in Slovani v Avstriji. Vlada hoče v tem zasedanju napraviti zadnji poskus, ga za doseže parlamentnim potom, ako se ji ne posreči, poskrbi sama zato.
»SI. Nar.« je za to, da se ženskam odvzame volilno pravo (po pooblastitih)1 v mestni zbor Ljubljanski, ki se je vvedla, da se prepreči obnovitev nemškega gospodstva in in je sedaj odveč. Argument je jako šepav a nasovet tudi — liberaten!
Milanski »Secolo« nasovetuje zvezo Lahov z Nemci proti Slovanom ter za zatvrjuje, da vsa iredentovska društva v Italiji to zvezo z veseljem pozdravijo.
»Ostd. Rundschau« napada nemškega konzula v Pragi, ker se je udeležil plesa »narodne besede«. Ko je došel tje dr. Rieger, mu se je priredila ovacija in zaigral »Kje dom je moj«. Vse to je moral doživeti nemški baron Seckendorf, in ni mu velelo tevtonsko srce, da naj ubeži iz dvorane! Pripomniti je treba, da nemški konzul ni v Pragi za nemško-nacijonalne namene, temveč za pospeševanje trgovine z vso deželo, torej tudi s i^ehi. Ako se kot reprezentant udeleži češke veselice, torej to ni nič drugega, kot običajna taktnost, katere seveda ne poznajo nem. nac.
»Frankf. Ztg.« pravi, da Ogri vidijo v avstro-ogerski zvezi garancijo proti agresivni slovansko-klerikalni politiki v Avstriji, ki bi v prvi vrsti napadla protestantovsko Madjar-stvo. Zaničevanje, s katerim zre Madjar na »Svaba«, ne velja Nemcem v cesarstvu, temveč onim v Avstriji; saj pozna skupnost interesvv med prot. Nemčijo in prot. Madjarsko proti vsaki velikokatol. politiki v Evropi. Iz vedenja cesarja Viljema II. na Ogerskem moremo sklepati, da tudi politiki v Nemčiji vidijo v Ogerski najmočnejšo protitežo proti Nemcem sovražnim močem v uže na pol poslovanjem Avstriji. — Protislovansko stremljenje je resnično; protestantizem pa pri tem ne pride toliko v poštev, saj na Ogerskem je le 34 proc. protest.; torej le tretjina preb.; 55 prec. je katol., 5 proc. pravosl. in unijatov; 6 proc. Zidov.
---5- -i-—
Drobtine.
Slovensko. Ljubljanska menstna občina je kupila za 3000 gl. od potresnega odbora -K) umetnik slik i okvirih in jih podarila »Rudolfinumu«.
Obč. sovet Ljubljanski je daroval te podpore : »Glasb. Matici« 1200 gl., »dram, dr.« 6000 gl. ter za plačilo dolgov 300 gl., »filharmon. dr.« 500 gl., »narodni šoli« 200 gl., »dr. sv. Cirila in Met.« 500 gl., »Radogoju« 350 gl., »slov. plan. dr.« 300 gl., — za ustanovnino podporneum društvu na češkem vseuč. v Pragi 100 gl., za šolski muzej slov. in hrv. učit. 200 gl.
Ze »Našo stražo« je daroval Ljubij. knezoškof Jeglič 100 gl.
Ljublj. župan je v mestnem zboru 27. jan. predlagal, naj se najme veče posojilo v te namene : a) 120.000 gl. za zgradbo »mestnega doma«; b) 100.000 gl. za zgradbo dekliške 8 razrednice in župnjišče pri sv. Jakobu; c) 65.000 gl. za zgradbo mestne ubožnice; d) 20.000 za zgradbo ljudske kopeli, e) 200.000 za zgradbo mestne tržnice, f) 120.000 za tlake cest, g) 175.000 za napravo novih ulic in trgov, h) 200.000 za povečanje elektrarne.
»Glasbena Matica« v Ljubljani namerja vsako leto v svojem izvestju podati pregled razvoja slovenske glasbe. Zato ji naj pevska društva pošiljajo svoje sporede, skladatelji svoje skladbe.
»Glasbena Matica«, katere vodstvo je zopot prevzel naš odlični prof. Hubad, je v svojim koncertu 6. jan. izvajala Čajkovskega krasno 5. simfonijo, Dvorakov veličastni »Te Deum« in Mokranjačeve srbske narodne pesni. — Na vsporedu so bili torej samo slavni slovanski skladatelji, Rus, Cech in Srb. — Tako je prav !
8. jan. je bilo 100 let, da se je v Žalcu porodil veliki štajersko-sloven. rodoljub, laški dekan Zuža.
Vseslovenska delavska slavnost bo 28. maja v Ljubljani Priprave zanjo naj se prično takoj. Obečana je prisotnost Hrvatov in Cehov.
Odbor družba sv. Moh. je potom deželnega predsed-ništva poslal cesarju krasno vezani knjigi: »Naš cesar« in »koledar za 1899«. Cesar je knjigi sprejel in se družbi zahvalil na dokazanem lojalnem in domoljubnem mišljenju.
Knjiga //Xaš cesar« ata sprejela tudi nadvojvoda Fran Salvator in Oton.
Na sloven. odru v Ljubljani je Wagnerjev »Lohengrin« krasno uspel.
Odbor za Preširnov spomenik pozivlje sloven. narod v to, da omogoči ob 100 letnici rojstva postavljenje spomenika temu velikemu pesniku. Javne korporacije naj darujejo svoje doneske, društva prirejajo v ta namen veselice in akademije, ženstvo in mladina naj pripomore v proslavo.
Javna predavanja je pričela katol. narodna stranka prirejati v Ljubljani.
Hrvatsko. Slavnostna seja jugoslov. akad. znanosti in umetnosti v Zagrebu je bila 17. dec. O gospodarstvu je poročal dr. Vrbanič. Za veliko delo, izdanje »Rječnika«, daroval je tudi letos biskup Strossmayer 1000 gl. podpore, a vlada dovolila uredniku, prot'. Budmanu, dopust. Publikacije prve serije (//Letopis«, »
Rad« dva zv. in »Zbornik za jugosl. život in običaje«) je stala 3800 gl.; ona druge serije (Rječnik, z v. 18. »Rad" dva z v. — »Starine« in 2. del »Zbornika«) pa nad 9000 gl. Za gradivo za »Rječnik« in zbiranje folk-loristike je izdala 2500 gl., torej samo za književne namene 16.000 gî. Za ureditev arhiva in knjižnice je potrošila mnogo. Faktični znesek akad. zaklada je 265.632 gl. (v tem pa je uračunjen Strossmayerjev zaklad za vzdrževanje akad. slik in zaklad bar. Hilleprand-Prandana) Knjig ima 76.200
V	Pazinu je bila popreje nemška gimnazija, ki pa se je, vsled nedostatka dijakov, premestila v Pulj. To poslopje se priredi za hrvatsko gimnazijo. Za Nemce v Primorju, katerih ni niti 2 proc. preb., vzdržuje država tri gimnazije (Trst, Gorica, Pulj), dve realki (Trst, Gorica), 4 pripravljavne razrede, jedno meščansko in dve ljudski šoli v Trstu, jedno ljudsko šolo v Pulju.
Ber linski tednik »Gegenwart« je izgubil poštni débit zaradi sramotilnega članka o našem cesarju, »Frankfurter Zeitung« pa zaradi sramočenja smrti cesarice. Pruska cenzura se ni spodtikala nad temi članki!
• Prusija je skušala tudi z izgonom ruskih podanikov, a ker je našla moški odpor — ne tako rahlega besedičenja kot pri nas — se je vendar premislila. Saj samo v Petrogradu in Moskvi živi 26.000 nemških podanikov.
V	Aleksandriji so slov. in hrv. rodoljubi ustanovili svoj čas društvo v vzajemno podporo, s posebnim ozirom na slovenska dekleta, katerih je tam do 4000. Povodom cesarjevega jubileja je avstr. kolonija v Aleksandriji zložila blizo 40.000 gl. in jih darovala zavetišču, katero so ustanovili Slovenci in Hrvati. V njem je 50 postelj. Tu stanujo Slovenke, ki nimajo službe, ter so preskrbljene v njem za slučaj bolezni.
Berolinski »Vlast«, organ češkoslov. društev v Nemčiji, piše, da sta bila vsled nemškega sovraštva iz svojih dosedanjih prostorov iztirana: »Vlastimil« v Laški kamenici in »Vaclav« v Lipsii.
*
Češko. Ceškoslovanska sokolska zveza je imela koncem 1897: 26 žup s 466 društvi in 43.870 člani. Na Češkem je bilo 367 društev s 35.717 člani; na Moravskan in v Sileziji : 9.'! društev s 7282 člani; v Dolnji Avstriji 6 društev s 871 člani. A Sokolstvo ne goji samo telovadbe. Predavanj je bilo *na Češkem 983, Moravskem in Sileškem 240, v D. Avstriji 27. Tudi imajo mnoga društva knjižnice za svoje člane. — Sokolski časopisi so »Sokol« z 2643, »Vestnik Sokolski« 3827, »Borec« 643, //Sokolski zbornik« 2284, »Ameriški Sokol« 48 naročniki. Ženskih telovadnih odborov je bilo v 32 društvih. Razun tega je bilo v nemškem cesarstvu 8 sokolskih društev, na Štajerskem, Ogerskem, Bolgarskem in Francoskem po jedno.
Mestu Jevičkuje v pruski Sileziji naseljeni češki tovarnar daroval za zgradlo češke šole. 10.000 gl. Nemški listi se jezé, da se tako uporablja v nemški deželi prislužen denar.
Kaj pa, ko nemški fabrikanti na Češkem podpirajo germani-zacijske zavode ?
V	Pragi je 16. jan. umrl stavbarski mojster Jos. Mocker, ki je od (872 vodil gradbo šentvidske stolne cerkve v Pragi; razun tega je vodil obnovo cerkve sv. Barbare v Kutni Gori in grada karlovega Tina, ter na novo sozidal cerkev sv. Lud-mile v Kr. Vinogradih.
Meščanskih šol je bilo na Moravskem čeških in 62 nem. Češke imajo 4244 dečkov, 2792 deklic, skupej torej 7036 učencev; nemške 3869 dečkov, 4731 deklic, skupej torej 8240 učentev.
Odbor za ustanovo in vzdržanje češkoslovanske trgovske akademije v Pragi je imel 14. dec. obči zbor. — Češka trg. akad. je dovršila svoje 25. leto. Praško mesto je dovolilo 12 ustanov po 120 gl. Država dala 3500 gl., dežela 4000 gl. subvencije. Trgovska zbornica v Pragi donesek 1000 gl. — Generalni sovet avstro og. banke je v proslavo jubileja daroval zaklad 3000 gl. Slušalcev je' bilo 560 v letu 1897, leta 1898 je bilo vpisanih 599.
Češka šola v Misteku ima kar je le možno nejslabše prostore; najnujnejši paralelki so sedaj odkazali prostor v bolnici za epidemične bolezni! Čehi protestujejo bezuspešno na šolski sovet. Ko je šlo za nemške šole v Pferovu, Pribori
i dr., tedaj pa je telegrafično odkazal ugojenje rekurzom.
*
Rusija. Zgraditelj transkaspiške železnice, general Anenkov, je -v Petrogradu umrl 22. jan. To zgradbo je pričel 1885 in završil v 3 letih.
Znani slavist Florinskij,ki je v znanstvene svrhe prepotoval jugoslovanske kraje, je priobčil v »Kijevskem slovu« obširno razpravo o Slovanih pod naslovom »Povsem tlačen in ponižan slovanski narod«.
■—'i i-— D i j a š t v o.
Zagrebška občina je pristopila društvu »hrvat. mensa acad.« kot ustanovnica z vsoto 1000 gl.
Češki dijaki so imeli 22. jan. protestni shod. Rektor je obžaloval afero Biberle-Linhart, razumevna mu je ogorčenost dijakov, a v narodnostnem življenju je treba več dela in manj razburjenja, torej se nadeja, da se ne bo kalil mir. Jur. Hradeckv je govoril o ustreljenem kolegi, obžaloval, da se je dijaštvu z napačnim javljenjem ure onemogočila »deležitev pri pogrebu, ter nasovetoval, da se odpošlje roditeljem sožalnica. Sklenulo se je, da se v posebni knjižici razjasni ta afera v raznih jezikih, ker so napačna nemška poročila oškodovala dijaštvo, Čehe in Prago.
»Slovenec« poroča iz Celovca, da so pri pogrebu realčnega prof. Hartmana 14. jan. dijaki nosili ostentativno velik venec z velikonemškimi trakovi.
V	Praški jugoslovanski »Šumadiji« se je ustanovil zgodovinsko-zemljepisni klub za proučavanje jugoslovanskih dežel v tem pogledu.
Rektor všeučilišča v Breslavi je vsled minist. ukaza razpustil poljsko akad. dr. »Concordia«.
Slušatelji filozofske fakulte v Krakovu so poslali profesorskemu kolegiju peticijo, naj se ta v interesu vednosti odločno- potegne za to, da se prof. Baudouin de Courtenav ne odpusti od tega vseučilišča.
Društvo nemških dijakov iz Silezije na Dunaju »Oppaviar je bile razpuščeno radi prekoračenja pravil.
Pruska vlada je po poročilu Dun. »Fremdbl.« sklenula, da razpusti vsa poljska dijaška društva po nemških univerzah.
Podporno društvo za sloven. visokošolce v Gradcu je izdalo svoje letno poročilo. Dohodkov je imelo do konca
sept. 1898. leta 1982 gl. 30 kr., stroškov 597 gl. 74 kr. Podpor sa je razdelilo 522 gl. med 26 dijakov v 97 slučajih. Podpiranih je bilo 16 juristov, 3 medic., 3 filozofu, 4 tehniki. _ Kranjcev 10, Štajercev 15, Korošec 1. — Predsednik društvu je vseuč. prof. dr. Krek; blagajnik gimn. prof. Želesinger (temu se naj pošiljajo doneski pod naslovom: Graz, Zinzendorfstr. 32). Ustanovniki plačajo 50 gl. najeden-krat ali pa v 5 obrokih; ako so pravne osebe, 100 gl., — podporniki 5 gl., redni člani 2 gl. na leto.
Ak. dr. Slovencije odbor za zimski tečaj 1898-9 se je vnovič tako le sestavil: cand. iur. Franc Novak, predsednik, cand. med. Jernej Demšar, podpredsednik, iur. Ivan Zabu-kovšek, tajnik, iur. Ant. Boučar, blagajnik, phil. Hinko Vodnik, knjižničar, iur.Josiph Šajn, arhivar, iur. Franc Brežic, gospodar, iur. Rudolf Andrejka in iur. Božidar Ferjančič, namestnika; phil. Anton Jeršinovic, phil. Josip Reisner, in med Josip Tičar, pregledniki.
V	Pragi je bil 16. jan. v noči poboj med češkim in nemškim dijakom. Nemec je bil ranjen, a je ustrelil v^eha z revolverjem. Seveda kujejo nemški listi iz tega obžalovanja vrednega dogodka kapital proti Cehom.
Od nemškega burša ustreljeni dijak Linhard v Pragi je bil 20. jan. ob 11 v bolnici blagoslovljen n potem na železnico prepeljan, da se odvede v domačijo. Po listih se je nalašč naznanila napačna ura za pogreb, da se prepreči udeležba; tudi očetu, ki je vsled tega dospel prepozno.
•——S—I——-
Zmes.
V	Ljubljani se je osnoval odbor za potovanje v Pariz k svetovni razstavi 1900. Cena potopanju v popolni oskrbi v gostilnah je 260 gl., ter se vplačuje odslej v mesečnih obrokih. Potovanje bo trajalo kake 4 tedne, natančnejši čas se objavi pozneje.
Ogerski Rusi žalujejo ob grobu And. Popoviča, ki je bil stvaritelj njih krajevne, največ pobožne literature.
Novo veliko nevarnost so zasledili nem. nacijonalci za nemštvo — v slovanskih krošnjarjih. Ubogi slovenski kostanjar in pomarančar, slovaški piskrovezec in bosen-ski prodajalcc nožev in tkanin so oni, varajo nemškega Mihelna ! Kako pa je s tujci pri nas ? Naj si kdo le ogleda Ljubljanske trgovske firme, da vidi, kako dobro so si opomogli Nemci s sloven. groši. Seveda to je druga pesen! —
Mestni sovetnik Dunajski in dež. posl. nižeavstr. Muller je staknul nevarnost za nemštvo v tem, da je brigitski župnik dovolil društvu sv. Metoda češko službo božjo.
Bar. Hertling, prof. na Monakovski univerzi in duša jugonemških katolikov, je bil tajni odposlanec nemškega protektorata nad katoličani na Jutrovem. Imel je dvakrat razgovor s papežem, in z drž. tajnikom, kard. Ram-pollo. Bilo je tudi nekaj običajnih pojedin. Posebno sijajno je bila ona pri kard. Rampolli, ki je bil popreje nuncij v Monakovu, in ki je zastopal papeža pri koro-nanju carja Nikolaja II. Vrnul se je baje jako zadovoljen.
»Lega Nazionale« v Zadru razpolaga z glavnico 22.415 a pol gld. Razun šole v Arbanasih hoče letos
otvoriti šolo v Šibeniku in drugo leto v Spljetu.
*
Na otoku Visu so postavili spomenik junakom iz leta 1866. zmagovalcem v pomorski bitvi. Spomenik je delo hrvat. kiparja Rendiča.
V	Honolulu na Havajn je oblast zaprla 63 Hrvatov, ki so bili tje zavedeni od bezvestnega agenta v delo. A sedaj so jih tako tlačili, da hočejo rajši biti zaprti, neg pa pod
trinoštvom. Amerikanski listi jih jemljejo v zaščito ter se jeze nad bezvestnimi agenti, a naš tamošnji konsul, rodom Nemec, se zanje kar nič ne zmeni. Tako poroča »Jedinstvo«.
Prof. Hlavača je odlikoval car z rodom sv. Ane. Uže preje je imel Stanislavov red. V vsem ima umetnik sedaj 10 odlik.
V Moskvi je umrl 64 letni Pavel Mihajlovič Tretjakov, ki je ondi ustanovil veliko galerijo slik.
Bosenska dež. vlada je izdala zgodovino varnostne službe za prvih 20 let okupacije. Avstr. vlada je takoj po zasadenju ustanovila žandarmerijo, poleg katere so ostali hercegovski panduri. Žandarji pa si s krutnim postopanjem niso znali pridobiti simpatij prebivalstva, zlasti so trpeli mohamedani. 1881 in 1882 so se žandarmi porabili tudi proti ustašem. Proti njim so se ustanovili t. zv. »strafuni« za Hercegovino ter tudi vojanski kordon ob meji črnogorski, nastavilo 37 postaj. V narodu pribjubljeni »strafuni« so se zlasti odlikovali pro;i razbojnikom. 1888 so se opustili na polovino, 1891 pa povsem, kez se je povzdignila javna varnost. Zadnji Hajduški pojav je bil razbojnik Miric 1893.
Zanimivo, a značilno za vlado, je razmerje odlikovancev povodom jubileja. V vsem je v Istri odlikovanih 25, od teh odpada na 185000 Hrvatov in Slovencev 6, na 118000 Italijanov 19. — Na Kranjskem je od 466.269 Slovencev odlikovanih 49, od 28033 Nemcev pa 40.
Grof Julij Falkenhavm, bivši kmetijski minister, je umrl 11. jan. Rojen je bil 182S na Dunajn, bil vojak, a 1857 ostavil kot ritmojster vojno. 1867 je vstopil v politično življenje kot deželni poslanec gornjeavstrijski. 1871 je postal tam deželni glavar. Po Hohenwartovi eri je ostavil politiko. Tedaj je priobčil razpravi o avstr. budgetu in o prvem desetletju avstr. nagodbe. 1879 je bil voljen v drž. zbor in postal kmetijski minister; 1895 odstopil od tega dostojanstva. Pod Badenijem je zaslul po svoji »lex Falkenhayn«.
Znani slavist, vseučiliški profesor Courtenais v Krakovu, katerega je pred 5 leti pozvala vlada iz Rusije, je od nje dobil naznanilo, da ne reflektuje več na njegovo detovanje. Vzrok je razpor njegov z ogersko vlado, ki ga je lani, ko je potoval po Slovaškem, odpravila s svojega ozemlja. S posebnim spisom jo je bil lani podkuril tudi poljskin\ plemičem; zato ga niso marali več.
»Gazeta Grudziadzka,« branilka Poljakov pod pruskim jarmom, je imela svojo 10. tiskovno pravdo, ker je pisala o t. zv. hakatistih, ki hočejo Poljake izstradati. Drž. pravnik je zahteval 300 marek globe ter za evt. ponovitev zažugal z zaporom. Porotniki pa so priznali urednika nekrivim.
O Bismarcku pripoveduje Benedetti, da je kralj Viljem od Avstrije po vojni hotel vso avstr. Šlezijo, Bismarck pa ga je pregovoril, češ, »hotel sem celo Avstrijo, razumite me dobro, v bodočnosti kot prijateljico, in zate je bilo treba vzdržljivosti«.
Anton Rvbička, tajnik najvišega kasacijskega sodišča, plodoviti češki znanstven pisatel, 24. januv. t. 1. umrl v 87. letu življenja. Priobčil je mnogo zgodovinskih in lite— rarno-zgodovinskih spisov. Glavno njegovo delo je »Predni krisitele naroda českeho«. 2. zvezek Praga, 1882—1885 pri F. Šimačku. Priobčil je mnogo razprav po raznih čeških časopisih. Bil je vedno zvest svojemu narodu, preživevši 50 let na Dunaju.
Ogerski poslanec, pesnik Jokai, je izjavil v »Nemzetu«, da so sedanji odnošaji na Ogerskem slični onim na Poljskem, predno je propadlo kraljestvo. Poljska ni propadla na bojiščih, temveč po zborih.
Zabavni večer akad. poddružniee dr. sv. Cirila in Metoda v Gradcu v velikih »Aninih dvoranah« je sijajno uspel.
„Südmark" je ustanovila v Celovcu nemško narodno knjižnico, za kar ji je dal mestni sovet 150 gl. podpore na leto.
Srbska akad. znanosti je izvolila predsednikom dr. Jovana Rističa. Kralj je volitev potvrdil.
V Zagrebu so jezuviti kupili posest, na kateri hočejo sozidati samostan in gimnazijski licej.
Na shodu za izstop iz katol. cerkve na Dunaju 16. jan. se je po poročilu „Ostd. R.", ki je pač avtentično, deinonstrovalo za »Vse-nemčijo«. »Wacht am Rhein« in »Deutscland über alles« po napevu avstr himne so navduševali zborovalce. Policijski komisar, ki je došel pozno, je razpustil shod, ker ni bil naznanjen, proti čemur je Schönerer kot sklicevatelj protestoval
V	Sarajevu bodo v marcu volitve v mestni zastop. Da se ne škrati nobeni veri kako pravo bilo je po občinskem statutu iz leta 1883 določeno, razmeroma k številu vereizpovedavanj, da se mora voliti 12 mohatn, 6. pravoslav , 3 katol., in 3 Židje. Sedaj pa zahtevajo katoliki, da se razmeroma njih številu (po zadnjem popisu jih je bilo dvakrat toliko kakor pravoslavnih) poveča število njih zastopnikov.
Od 69 sodnjiških okrajev v Niži Avstriji je le 6, v katerih se ni 1890 naštelo nobenega Čeha. V drugih so po nekod v zelo visokem številu; na pr Feldberg 16 proč , Mödling 11'7 proc., Schrems 9-5 proc, Ebrisdorf 87 proc, Schwechat 6 7 proc., Zistersdorf 6 4 proc ; na Dunaju 5 2 proc. Tako piše vodja .Nemcev na. Češkem, dr. Schlesinger. — V Istri je 2 proc., v Dalmaciji 1 proc, v Galiciji 4 proc. Nemcev, a povsod imajo svoje šole. Samo Čehom na Nižem Avstr. se ne smejo dovoliti.
„Piecolo" in po njem seveda tudi nemški listi so pisali o Romunih v Istri, ki nimajo nobene šole. Na Učki planini je kakih 700 preb , potomcev Romunov, ki pa so sedaj vsi Hrvatje, ter nijeden ne zna več prvotnega jezika. Iz teh so napravili par tisoč Romunov, samo da zmanjšajo število Slovanov pred svetom.
Občinske volitve v Vojniku, katere se nemškutarji s pomočjo nadrejenih oblastnij zavlečevali blizo 2 leti, so bile nepričakovano razpisane za 5. jan Slučajno seveda, baš tedaj, ko je v trgu bila bolezen legar, vsled česar niso smeli stanovalci iz par najuglednejših slovenskih hiš, torej tudi ne na volišče. V III. razredu je bilo oddanih 40. in 54 nasprotnih glasov, v II. raz. 7 slov. in 16 nasprotnih v I. 3 slov. in 5 nasprotnih. Slovenci so vložili pritožbo.
V	Tešinskem mestnem zboru je bila 17. jan. burna debata povodom imenovanja novih ulic. Nasovetovali ste se: Schmeykalova in Bismarckova cesta. Mestni sv. Jost je rekel, da kot avstr. Nemec ne more nikdar glasovati za ßismarckovo cesto, ker se nimajo Bis-marcku zahvaliti ničesar. •— M. sv. dr. Führich ga je zavračal: obstoječa zveza z Nemčijo in poprijateijenje obeh dinastij so Bimarckove zasluge. A izrekel se je proti Schmevkalovi cesti. M. sv. Unger je, da ni Nemca na zemlji, ki bi ne častil Bismarcka. V rešitev prepira se je volil poseben odsek
Na zadnjem potovanju v Livadijo je izrekel car željo, da vidi Tolstega. Ta je došel v preprosti kmečki obleki. Car ga je po ruskem običaju poljubil in vprašal, kako misli o predlogu za razoroženje. Tolstoj je odvrnul, da mora car pričeti z dobrim zgledom V kratkem hoče izdati knjigo o tem predmetu.
Grof Lützow v svoji angleški študiji o češkem vprašanju podaje zgodovino češkega naroda od dobe husitskih vojen, ki so mu pojav, kateri bi bil utegnul Čehom dovesti vodstvo Evrope; opisuje grozne nasledke premage na Beli Gori in opisuje preporod češkega naroda. Spominja se tega, da je Napoleon kot širitelj svobodomiselnih idej ffancoških ojačil ljubezen do svobode, in da so njegovi premagalci, Rusi, dokazali kmetskemu prebivalstvu sorodnost Slovanov. Opisuje češke rodoljube mislitelje in pesnike ter riše politiške razmere v Avstriji. Naposled prorokuje zmago slovanski stvari.
V	Avstriji pride po jedna državna srednja šola na 69.357 Nemcev, na 92 760 Čehov, 112.550 Italijanov, 119.975 Poljakov, 128.985 Srbo-Hrvatov, 776.305 Malorusov. A 1,176.672 Slovencev in 209.111 Romunov nima nobene!
Predsednik francoske republike, Faure, je daroval črnogorskemu knezu prekrasno opravljeno jahto (ladijo), ki je dospela v Bar ter se prepeljala v Skadersko jezero
Rusija s Finsko ima 129,211.114 prebiv. Samo Kitaj s 402 milj. in Angleška (s kolonijami) s 315 milj. preb. jo presezati.
Nemško poštenje dokazuje „Ostd. R." Ljubljanske potresne srečke so se, kakor je to običajno, razposlala raznim osebam v prodajo. Ker mnogi niso vrnuli niti sreček, jih vrne na pošiljavčeve troške, predno so izžrebane, da se lehko prodajo drugim; ako jih obdrži, pa jih mora plačati. Ne tako nem. nacijonalec; ker se od slovenskega mesta, ščuvalo je to glasilo, da jih ni treba vračati, ker so se poslale bez naročila; sedaj pa ščuje, da jih tudi ni treba plačati, češ, da se to po advokatu ne more iztožiti. In to vse, da se napravi Slovanom dvojna škoda. Dobitkov pa ne bi se branili ti poštenjaki od Slovanov!
v Krakovu so se 26. jan sešii nekateri češki in poljski časnikarji, da se dogovore radi priprav za drugi shod slovanskih časnikarjev, ki se ima vršiti letos v Krakovu.
V	Galiciji je otrok, ki morajo šolo obiskovati: 626.762, učiteljev z učit. patentom: 4976, z zrelostnim izpitom 1095, bez formalne kvalifikacije 1163; v vsem torej 7234. —- Šol je bilo v vsem 2051 z učnim jezikom poljskim, 2111 z ruskim in 29 z nemškim. Na učit. pripravnicah je bilo 1720 učencev in 679 učenk.
Med narodne nestrpneže se je vvrstila tudi Berolinska dvorna opera. Razpisano je bilo v njenem orkestru mesto pozavnista, za katero se je oglasil med drugimi član orkestra češkega narodnega gled. Dasi je najbolje od vseh uspel pri preskušnji, je bil vendar zavrnen, in sicer z motivacijo, da ne morejo namestiti Čeha!
Zapuščinska obravnava po dr. Vašatem je završena. Zapuščina, 379.000 gl. se razdeli med brate.
Knez Karol Liechtenstein, član gospodske zbornice, je 17. jan. na Dunaju umrl. Njegovi uradniki na moravski posesti so delovali v germanskem duhu.
Koroški „Kmečki list", nemški volk v slov. obleki, je nehal izhajati.
Slovenec, arhitekt Fabiani, na Dunaju je dobil pri velikem natečaju za uredbo trga pred Karlovo cerkvijo, s svojim črtežem prvo darilo.
V	Trstu se je med protestnim shodom 16. jan. zbrala velika množica pred rotovžem ter prirejala ovacije županu in laškim poslancem, zlasti Hortisu; tako tudi pred uredništvom »Indipendente« in »Piccolo«, pred »Unio ginnastica« in drugimi lahonskimi društvi. Na večer so se ponavljale demonstracije v gledališču.
V	gornjeavstrijskem dež. zboru je opat Grasbock govoril povodom Beuerlovega nasoveta za vvedbo nemščine kot državnega jezika. V tem znamenitem govoru je omenjal, da ima naša ustava uže od 1848 določbo o jednakopravnosti narodov, česar ne more utajiti oni, komur bi to ravno ne bilo všeč. A odtlej se je kulturno življenje nenemških narodov toliko povzdignulo, da ima danes za nje ta določba vse večo vrednost in vse drug pomen nego 1848 leta.
Avstr. učiteljstvo se je hotelo pokloniti cesarju in mu vročiti posebno spomenico s prošnjo, da vpliva na zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. V tej deputaciji bi bila zastopana tudi »Zveza slov. učit. društev« in goriško učiteljstvo; vlada pa ni nasovetovala dovolitve te avdijencije, in vsled tega je dotična prošnja odklonjena.
V	Pančevu se je priglasilo 1 00 oseb za izstop iz rimsko-kat. cerkve k pravoslavju, ker so v tamošnji cerkvi odslej samo madjar-ske propovedi, dočim so bile popreje madjarske in srbske.
----5--I——•
Razgled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Kranjsko. V mestnem zboru Ljubljanskem je 27. jan. dr. Požar utemeljeval svoj predlog, da se na-učni upravi pošlje spomenica glede razširjenja sloven. niže gimn. Ljubljanske v višo.
i
Tržaško. Tržaški namestnik je posredoval pri slov. poslancih, da naj zopet vstopijo v dež. zbor. Z ozirom na to so ti izjavili, da smatrajo to ne le za svoje pravo, temveč tudi za svojo dolžnost, in da ne mislijo tirati abstinenčne politike. Ker pa se je brutalni demonstraciji galerije pridružila vsa nasprotna dež. zb. večina ob pasivni asisteneiji dež. glavarja in vladnega zastopnika ter nezaslišano zasramovala iztirane poslance, in ker so javni listi cekonfiskovani ščuvali, smatrajo okolič. posl., da jim je vstop za-branjen le vsled fizičnega nasilstva. Izjavljajo torej, da so pripravljeni, vstopiti zopet v dež., oz. mestni zbor, čim deželni glavar izjavi v prvi javni seji drž. zbora, da obžaluje izgrede in da garantuje pod svojo odgovornostjo, da se napadi ne ponovijo na njih osebe. Dokler ne dobe te izjave in tega zagotovila, smatrajo, da se jim tudi nadalje hoče braniti pristop v dež., oz. mestni zbor, in protestujejo proti vsem sklepom, stvorjenim v njih prisiljeni neprisotnosti, kakor nezakonitim, ker stvorjenim od nepopolnega in zato nelegalnega zbora. — V tej izjavi zahtevanega zadoščenja
slov. poslanci niso dobili, dasi je namestnik posredoval pri dež. glavarju.
V	Trstu je bil 15. jan. shod. ital poslancev in županov primorskih, ki je vsprejel resolucijo, v kateri se ugovarja proti osnovi hrvat. gimn. v Pazinu in proti zakonskemu načrtu za osnovo šolskega zaklada, ter zahtera ustanova ital. univerze v Trstu in več drugih ital. šol. — Po shodu je množica demonstro-vala na ulici, a bila od policije razgnana.
Tržaški mestni sovet je (ob neprisotnosti slov. odbornikov) sklenul soglasno, da se v mestni dvorani vzida plošča v spomin protestnega shoda proti hrvat, gimn. v Pazinu; nadalje, da se osnuje fond za ustanovo in vzdrževanje < popolne italijanske univerze v Trstu in v ta namen vsako leto daruje — 5000 gl.
Istra. V Pazinu so' priredili 19. jan. Italijani shod, kjer so sklenuli resolucijo, da se naprosi drž. posl. Bartolda, da v drž. zboru protestuje proti hrvat. gimn. Zajedno se zahvaljujejo dežel, odboru na ustanovi ital, gimn.
Pazinski župan je v imenu občine in po sklepu vsega zbora odposlal ministerstvu zahvalo, da hoče ugoditi potrebi ogromne večine prebivalstva z ustanovo brvat. gimn.
Goriško. V Ajdovščini je bil grof. Alfred Coro-nini v priznanje velikih zaslug za kraj in deželo izvoljen častnim občanom. Tako je prav!
V	Goriškem gledišču je bil 6. jan. shod „Unione". Došlo je blizo 2000 ljudij. 0 zak. načrtu za dež. šolski zalog je govoril dr. Luzzato. Conte Valentini s iz Tržiča (Monfalcone) pa je utemeljeval resolucijo proti hrvat. gimn. v Pazinu. Po shodu so namerjali demonstracijo pred nadškofovo palačo, katero pa ie preprečila policija.
Dež. zbor goriški. 1. seja 14. jan. Preds., namestnik dež. glavarja, dr. A. Gregorčič naznani, da je prejel pismo ital. poslancev, da ne pridejo v zbornico. Vsled tega seja ni bila sklepčna.
Goriška trgovinska zbornica je sklenula ugovarjati proti vladni predlogi zaradi osnove deželnega šolskega fonda, ker so preračunih, da bi Italijani morali plačevati 184.128 zl., Slovenci pa le 23.513 gl. Seveda šteje zbornico Gorica za povsem laško.
Laški dež. posl. goriški so izjavili, da ne pridejo v seje, dokler bo na dnevnem redu vladni predlog o dež. šolskem zalogu, ter ako se bo sej udeleževal knezoškof.
Grof Fr. Coronini je v pismu dr. Pajerju razložil vzroke, zakaj je odložil svoj mandat.. Ker ni mogel več biti posredovalec med strankama, je imel uže dalj časa ta namen. Zakon o deželnem šolskem zakladu zdi se mu opravičen, preobložene občine se morajo v nekoliko razbremeniti. Vendar je znesek za goriško mesto previsok. S tem pride v nasprotje z volilci. Narodnostnega povoda pri tem ni imel, in tudi v zakonu o šolsk. zalog, ga ne more najti.
Goriški mt-stni sovet je vložil na tržaškem na-meništvu protest proti zasnovi hrvat gimn. v Pazinu. Namestništvo ga je zavrnulo, ker je s tem prekoračen delokrog mestnega zbora.
Goriški medni zbor je sklenul da stavi vsako leto gotov, od fiuančnfga odseka odmerjeni znesek za ital. univerzo v proračun.
štajersko. Gospodarski shod je bil 12. jan. v Mariboru. Govoril je dr. Krek o nujnosti gospo-
darske organizacije, Jošt o prednosti Railfeisenovih posojilnic.
Koroško. Posl. Dobernig je imel 10. jan. v Celovcu volilni shod, kjer je tožil proti jezikovnim nared-bam in proti avstr.-ogerski nagodbi, ter zlasti obsojal nemške konservativce. On je za popolni izstop Nemcev iz drž, zbora, njih zgodovinsko stališče zahteva, da se odstranijo od nevredne družbe, ki je ž njimi sedla za mizo. Razpad v Avstriji se čim dalje bolj bliža. Izstop Nemcev iz parlamenta bi napravil v Nemčiji največi vtis in provzročil spremembo sistema. Zato je napačno, da smatra Steimvender kot glavno, da ti Nemci pridobe svoj ugled.
b) Ostali slovanski svet.
Obče. Drž. sodišče je zavrnulo pritožbo občine Liberce proti vladni naredbi, s katero se je prepove dala ustanova zveze nemških mest na Češkem, ker bi se s to zvezo ustanovilo polit, društvo, kar avtonomnim korporacijam ni dovoljeno.
Minist. za pravosodje je s posebno okrožnico prijavilo vsem sodnim oblastim najnovejši odlok drž. sodišča o jezikovnem vprašanju s pripomnjo, da ie s to razvodbo definitivno zaključena vsaka razprava o veljavnosti jezikovnih naredeb.
Drž. sodjšče je 23. jan. razredilo. Da se ustavi sklep mestnega soveta v Kaadenu, da izrazi razpušče-nemu Graškemu mestnemu zboru svoje simpatije, da je bilo sistovanje kršenje prava za izražanje svojega mnenja. — Pritožbo mestne občine Hebske radi sisto-vanja istega sklepa je zavrglo, ker je v njem z nedovoljeno kritiko vladnega postopanja prekoračila meje svobodne izrazitve svojega mnenja. — Tudi pritožba Levovske občine zaradi sisDovanja izjave proti izjemnemu stanju v Galiciji se je zavrnula.
27. jan je bil rojstni dan cesarja Viljema. Z ozi-rom na dvorno žalovanje se je letos opustil na ta dan običajni slavnostni obed pri našem dvoru. Cesar Fran Josip je osobno šel k nem. poslaniku, grofu Eulenburgu, da mu izroči svoje čestitke. Imel je prusko uniformo in bil odičen s pruskimi redi. Cesar je stvoril sedaj, kar v god carja Nikolaja.
Na Dunaju, v Pragi, v Krakovu, Brnu in v drugih večih mestih so pričeli socijalni demokrati sklicevati shode, na katerih naj se zahteva odplava časniškega kolka.
Min. preds. Banffy in min. Fejervary in Lukacs so 16. in 17. jan. imeli na Dunaju pod pred^dstvom cesarjevim posovetovanje o zahtevah ogerske opozicije in o položaju.
Tajni ukaz na češko namestništvo od 21. s^pt,. 1898 veleva, da se je dogodilo, da so avstr. podaniki bolni bili iz Nemčije prognani, dočim bi se morali oskrbovati v Nemčiji. V nobenem slučaju se ni uradno konstatovalo to dejstvo, ki ukazuje protipogodbeuo ravnanje Nemčije. Da se v prihodnje v takih slučajih morejo stvoriti uspešne reklamacije, se mora vsak slučaj, ko pridejo bolni Avstrijci iz Nemčije, uradno o protikonvencijonelnem postopanju Nemčije preiskati in protokolati ter javiti poiitiški oblasti, da se vidi, ali ima skrbeti zanj nemška bolniška blagajna.
Nemške opozicijske stranke snujejo sedaj svoj nacijonalno-politiški program ; izbrale so si v ta namen deželne »referente«.
Naučno minist. je poljski Tešinski gimn, podelilo pravo javnosti tudi za njen 4. razr.
Parlamentarno. Člani katol. ljudske stranke, centruma, kršč. slovan. zveze in poljskega kluba so se pri mladočeških poslancih pritožili radi sklepa Praškega mestnega zbora, da se postavi Husov spomenik na trgu, kjer je Marijina soha. Dr. Podlipny je telefonično zatvrdil, da se Marijina soha ne odstrani vsled tega.
Načelniki opozicijskih klubov so sklenuli, da formulujejo svoje skupne zahteve nemškega naroda do vlade in do desnice.
'»Slovanska krč. nar. zveza« je naročila svojemu preds. Bulatu, naj se v izvrševalnem odboru desnice v imenu kluba izreče proti preloženju ali zaključenjn zasedanja drž. zbora, ker z ozirom na sostavo minist. Slovenci, Hrvati in Malorusi nimajo nadeje, da vlada v dobi § 14. ščiti narodne manjšine in se drži ravno-pravnosti. Ako bi se vlada začela pogajati z opozicijo, je klub pripravljen, jo podpirati, ako uslovja ne bodo nasprotovala njegovim načelom.
Eksekut. komitet desnice je imel 20. jan. sejo, katere se je udeležil tudi min. preds. grof. Tbun in posegel večkrat v debato. Ravnalo se je o tem, ali je umestno, da z ozirom na obstrukcijo, drž. zbor zboruje ? še nadalje. Grof Thun ni mogel podati jasnega programa za nadaljnje ravnanje vlade. Seja se je skončala, ne da bi se dosegel kak sklep.
Vse stranke so jedine v tem, da se sedaj zaključi zasedanje, hitro ko preneha na Ogerskem obstrukcija in se vstvari novo ministerstvo. To pa se zgodi te dni.
ltal. klub v drž. zboru je sklenul, da stopi v opo-zijo,'češ, da vlada na Primorskem protežuje Slovane. Trentinski poslanci (3) pa tega nočejo storiti ter vsled tega le še kot gostje ostanejo v zavezi kluba.
26. jan. so se na povabilo Funkejevo sošli na Dunaju zastopniki nem. levičarskih strank k posove-tovanju o skupnih narodno-polit. stvareh. Sklenuli so, da naj poseben pododbor sostavi dotično spomenico na vlado.
Parlam. komisija desnice je imela 25. jan. poso-vetovanje. V debati se je pokazala polna solidarnost. Zastopniki Jugoslovanov so vstrajali pri tem, da se mora doseči sprava ne le med Čehi in Nemci, temveč na celi črti, da se zagotovi jednakopravnost narodnih manjšin na jugu.
Katol. ljudska stranka je izdala 26. jan. izjavo, v kateri obžaluje vse izjave in demonstracije zadnjega časa, ki so globoko žalile versko čustvo katolikov (na mislih ima agitacijo za protestantizem in Husov spomenik. Klub obžaluje dogodke v posl. zbornici, ki uže 2 leti onemogočujejo delovanje parlamenta, in misli, da temu opomore le sporazumijenje med nasprotujo čimi si strankami, zato hoče vsako akcijo v ta namem podpirati, ki hoče uravnavo narodnih prav državljanov na podstavi jednakopravnosti vseh narodov.
Dunaj. V mestnem zboru Dunajskem je 17. jan. Weisswasser nasovetoval zaradi preteče nevarnosti po dohodu čeških delavcev, da naj mestni zbor izda poziv na prebivalstvo, naj ono dela oddaje le delavcem z Dunaja ali iz nemških krajev v Avstriji. To je tem potrebnejše, ker so Č hi dospeli uže do tolike predrznosti, da prirejajo demonstracije v nemškem mestu Dunajskem. Zato je dolžno-t mestnega soveta, da odvrača nevarnost za mir v mestu, ki preti z razšir-
janjem češkega elementa. Sicer je stavil uže lani tak predlog, zato želi, da se pri sedanjih razm erah uveljavi čim preje. — Zupan dr. Lueger je rekel, da se večina Čehov tega gibanja ne udeležuje, temveč je obsoja. Onim, ki so uvideli, daje Dunaj nemško mssto, in Ici mirno živ6 v njem, se ne sme prebivanje otežiti. Naša zadača ni liujskanje, temveč vzdržanje nemškega značaja Dunaja. To stvorim na vsako stran, in v to ne potrebujem nikakega pouka. Ker se je mačja godba priredila meni, je razvidno, da sem Čehom nevarnejši, nego mestni sv. Weisswasser s svojo politiko.
V	Dunajskem mestnem zboru je 20. jan. izjavil Weisswasser, da z odgovorom županovim v zadnji seji mestnega soveta glede na odvračanje Čehov od Dunaja ni zadovoljen, ter da zato zahteva jasen odgovor, kaj hoče ukrenuti. Dr. Lueger je rekel, da je sprevidel pri proučavanju predloga, da ne spada v kompetencijo mestnega soveta, zato ne ukrene ničesar. M. sv. Gruber je predlagal, da se določi za vse čase, da se sme podeliti občinsko pravo Dunajsko le osebam nemške narodnosti, ki priznajo nemški značaj mesta ter se zavežejo, da ga bodo branili, ter da se v tem smislu prenaredi besedilo meščanske obljube. (!)
Dunajski mestni sovet je — seveda odbil prošnje za prepusčenje šolskih sob društvu Komensky za srede in sobote popoludne, (ko itak ni pouka) za kurze v češčini. Razna nemška telovadna društva pa svobodno uporabljajo šolske telovadnice. Okrajni odbor v Rudolfheimu je sklenul pozvati občino, da namešča izključno le nemške uradnike in služabnike.
26. jan. je kolonija nemških državljanov v prisotnosti mnogih avstr. gost,ov posebno slovesno proslavila na Dunaju rojstni dan nemškega cesarja.
Na Dunaju je bil 16. jan. shod nemških nacijo-nalcev za izstop iz kat. cerkve in prestop k protestan-tizmu; prestop naj se izvrši, kedarbo 10.000 oglašenih.
V	Dunajskem mestnem zboru so hoteli nem. na-cijonalci, naj mestna občina odpove pobiranje davka, ker zaradi § 14. smatra to nezakonitim. Dr. Lueger pa je odvrnul, da to vprašanje ne spada v kompetencijo mestnega soveta.
Drugi protestni shod Dunajskih Čehov je bil 16. jan. v Pratru. Dasi je bilo jako viharno vreme, sošlo se je do 3000 udeležencev. Urednik Janča pravi, da je Koliskov zakon sramota za naše stoletje. S tem, da ga je dežel, zbor sklenul vnovič, je demonstroval proti vladi. Danes pa demonstruje češki narod proti nasilstvu. Za Koliskov predlog sta glasovala tudi Dunajski nadškof in Št. politski škof. Pridružila sta se onim, ki z germanizacijo demoralizujejo češko mladino. Imenom Slovakov je govoril Štčpanek, imenom narodnih delavcev Chluba, imenom socijalno-demokrat. delavcem Dvorak. — Urban je zavračal tvrditev, da Dunajski Čehi izzivajo Nemce. Resolucija na minist. zahteva, da se varujejo v § 19. osn. zak. zajamčena narodna prava.
Češko. V Libercu so se 16. jan. zbrali zaupniki okraja. Prisostvovali so drž. posl. Bendel in Glockner in dež. posl. Mose. Spreje.a se je resolucija za naj-strožo obstrukcijo v drž. zboru ter za odpoved dela v prenesenem delekrogu. Poslanci naj se trudijo za jednotno vodstvo vsega memškega naroda v Avstriji bez ozira na strankarske razlike ter zlasti za Nemce
na Češkem. Skliče naj se čim preje nemško-češki shod, ki naj pripravlja sezvanja vsenemškega shoda v Avstriji.
V mestnem zboiu Praškem se je 16. januvarija prošnja društva za Husov spomenik, da se postavi na Staromestnem trgu, ugodno rešila s 45 proti 39 glasom. Katoliška društva so proti tej prošnji izročila spomenico z več tisoč podpisi. V imenu Staro-čehov je nasovetoval Milde, naj se postavi spomenik na Betlehemskem trgu. V imenu Mladočehov se je izjavil Hudoba za prošnjo društva. Sklfp mest. zbora kaže poht. posledici celo v parlamentu.
Pizenski mes ni zbor je sklenul, da se odslej v njem razpravlja le v češkem jeziku. Poslovni jezik v lastnem delokrogu je uže od 1884 češki. Ulični napisi in objave ostanejo dvojezični.
Liberški mestni magistrat je odposlal uprtvnetnu sodišču radi najnoveje razsocbe svojo spomenico, a sodišče je to zavrnulo, ker magistrat v tej stvari ni bil stranka, in torej sodišču ni treba, da bi se oziralo na njegovo mnenje.
Liberški mestni zastop je 3. dec. 1889. sklenul. da je izključni poslovni jezik nemški, ter da ne sprejema drugih vlog. Češki dopisi dež. odbora naj se vračajo nerešeni. Črez dolgih 9 let se je spomnilo namestništvo, da je ta sklep nezakonit, ter ga ustavilo.
Okrajno glavarstvo je obsodilo mestno občino ŽaUko v povrnitev škode, provzročene Čehom po izgredih v novembru 1897.
Moravsko, V Znojmu so sklenuli ustanoviti »zvezo Nemcev v južni Moravi.«
Siieško. Sodiščem v Sileziji je došel nadsodniški ukaz, da so dolžna s slovanskimi strankami razpravljati v slovan.-krm jeziku.
Novi dež. preds. sileški, grof. Tinin, je poklical k sebi vse okr. glavarje in jim naznanil, da stopi s 1. marcem v veljavo naredba, po kateri morajo polit, obiastva s češkimi in poljskimi strankami ura-dovati v njih jeziku in vse vloge reševati v istem jeziku, v katerem so pisane. Zaj> dno je, ker so nekateri protestovali. naročil, da se ta naredba mora izvrševali točno in vestno.
Galicija. Grško-katol. škofijski konzistorij Levovski se je pritožil na gališki deželni odbor, da je okr. odbor v Bogorodzanih odgovoril na vlogo v poljskem jeziku Dež. odbor je nato javil vsem okr. odborom to pritožbo ter jih opozoril, da se on sam poslužuje v uradovanju z grško-katol. konzii.torjem maloruščine. Temu pa je javil, da ne more ničesar zaukazati v tej stvari, ker so okr. zastopi avtonomni.
Dalmacija. V Zadru se je ustanovila »Societa politica dalmata«. Predsednikom ji je bil voljen Nik. Vidovich. Dež. posl. Salvi je tožil o težkem boju, ki ga im?jo Lahi v Dalmaciji za svoja narodna in poli-tiška prava. — Nato se je priredil grofu Bondu slavnostni banket.
Hrvatsko. V brvat. saboru je bil v prvi seji 16. jan. na dnevnem redu p, edlog dr. Franka za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Večina je zabranila, da se ni dal predlog na glasovanje. Velevažen je bil govor dr. Derenčina, s katerim je vvedel in u'emeljil svoj predlog za preosnovo saborskega volilnika. Zakonski načrt, ki ga je osnoval, ima 150 paragrafov.
Bosna. Bosenska vlada je dobila dovoljenje za nov deželni dolg 11 milj. gld., ki se ima v 60 letih amortizovati.
Srbija. V srbskem min. za vnanje posle se je ustanovil literarni oddelek, kateremu je načelnik pisatelj Teodor Stefanovič Vilovski, doslej glavni poštni in brzojavni ravnatelj,
Železnice, pos'ednje prosto imetje državno, je vlada dala v najem Dunajskim bankirjem. Obrcnoviči jo tirajo do finančnega poloma, potem ko so moralno in politiški potlačili naro.l.
V	Bel grad a je bila skupščina 24. .ian. s prestol-nim govorom slovesno zatvorj^na. Kralj je slavil uspešno delovanje, omenil, da je nesloga izginula iz naroda, ter da je vlada z odposlanci naroda skrbela za red v deželi in za zboljšanje deželnih financij (I). Zlasti velikega pomena bodo nove železnice, zveza z Romunijo zelo povzdignule trgovino. Za armado se je mnogo stvorilo, tako da kralj zre z zaupanjem v bodočnost. Skrbeti hoče, da sedanje stanje ostane trajno. — Kralj pač sam ne veruje svojim basedam.
Kralj je potvrdil zakon o podaljšanju provizornega trgovs^ga dogovora s Turčijo in zakon o pethni dobi trajanja skupščine, ki velja tudi uže za sedanjo. Skupščina je sprejela soglasno zakonsko osnovo o carinskem tarifu.
Obletnica osvobojenja Niša se je 14 jan. proslavila s slovesno službo božjo Nato sta kralj Aleksander in Milan sprejela skupščino, ki se jima je poklonila korporativno. Kral) ji je izrazil svojo zad<>-voljnost ter naznanil vladno predlogo, ki podaljša obrok skupščine od 3 na 5 let, kar naj velja tudi uže za sedanjo.
Bolgarsko. V Berolinu se ustanovi bolgarska diplomacijska agencija.
Črna Gora. Knez Nikola je dobil k godu čestitke od raznih vladarjev — samo od srbskega kralja ne. Belgrajske »Male Novine« to zagovarjaj s tem. da tudi črnogorski knez ni čestital srbskemu kralju k slavlju dinastije Obrenovičev, vršivšemu se v isti dan.
V	Črni Gori je umrl kapetan Toma Asanovič. Dokler je bila Zeta še turška, se je mnogo trudil, da pripade Črni Gori; Turki so ga torej zelo sovražili, in ko so ga vjeli, prelepali skoro do smrti.
Rusija. Knez Muravjev je poslal zastopnikom vlastij v Petrogradu okrožnico radi mirovne konferen-cije. Namen ji je osiguranje miru in omejitev vedno novega oboroževanja. Kljubu priznanju so nekatere moči zadnji čas še povečavale armado in orožja. Vlada ruska predlaga konferenciji: a) da se dogovori o tem. da se obustavijo nova oboroževanja, b) da se dogovori o možnosti, da se rešijo prepiri mirnim potom. V ta namen naj se dogovori a) prepoved nadaljnjega pomnoženja armade, b) prepoved vvedenja novih streliv ^ in razstrelil; o) omejitev sedaj rabljenih razstrelil, d) prevod podvodnih torpedovcev, e) veljava genevškega dogovora tudi za morske bitke, f) razglašenje ladij, ki hité na pomoč utopljencem, v nevtralne, g) revizija v bruseljski konferenciji 1874 določenih, a še ne uveljavljenih določil za vojne običaje, h) principijalno sprejetje po=redovanj in razsodišč v .■•lučajih, kjer je možno preprečiti vojno. — Izključena so politiška vprašanja in po pogodbah sklenena razmerja, v kolikor se ne dotikajo neposredno stvarij konferencije, — Car želi, da se konferencija ne snide v prestoliei kake vele-vlasli, kjer bi morda polit, razmere vplivale nanjo.
Povodom pravoslavne novoletnice je Moskovski gen. guverner, vel ki knez Sergij, čestital carju z željo, da Bog da v tem letu carju uresničenje ideje o svetovnem miru.
V	Helsingforsu je finski gener. guvern «r Bobrikov 25. jan. otvoril izredno zasedanje finskega d-^ždlnega zbora s carskim poročilom: Finska je z Busijo neraz-družno zvezana, je pod ruskim pokroviteljstvom in torej ne treba lastne finske vojske. Vojni zakon mora priti v soglasje z zakonom, veljavnim na Ruskem: vendar pa se krajevnim razmeram prilagodi. — Dež. maršal in zastopniki vseh stanov so povdarjali zvestobo in udanost carju.
Ruski drž. proračun za 1899 kaže 1.469.128.203 rub. rednih, 4,000.000 rub izrednih in 98,604.433 rub. dohodkov od gotovine drž. imetja. Bedni i roški znižajo 1 462,659.233 rub., izredni 109,063 413 rub Redni dohodki prekašajo redne troške za 5,468.970 rub. — V primeri z lanskimi dohodki znašajo letošnji za 101,669.986 rub. več; a redni troški 112,574.029 rub. več.
Francija. V francoski zbo niči je bila 23. jan debata o zvunanji politiki. Ribot je zatvrjal. da ni nevarnosti vojne z Angleško.,— Zveza Francije z Rusijo je ublažila evropsko situvacijo. Zbližanje Avstrije in Btisije, Francije in Italije dokazuje, da frozveza ni več to, kar je bila nekdaj. — Min. vnanjih poslov, Delcasse, je izjavil, da je Francija pristala na carjev predlog o razoroženju, in sicer je iz spoštovanja do vladarja onega velikega naroda s katerim Francija ni bila nikdar v lepšem soglasju nego sedaj, in ker ve, da se od nje ne bo terjalo nič, kar bi jo moglo ponižati.
Nemčija. V drž. zboru je bila 12. jan. razprava o vojni predlogi. Vojni min. Gossler je omenjal, da carjev manifest osigura, da Ru-sija Nemčije ne napade. Tudi proti drugim državam ima nemška vojna sila toliko moč in sigurnost, da ni treba več dosedanje nervoznosti, ter da moremo mirno zreti v bodočnost. Zadnje vojne so dokazale, da je glavno uslovje za zmago, da se uže v miru zna za cilje in sredstva vojna. Nato zagovarja predlog o pomnožitvi vojne. Richter se tej protivi. Vojna organizacija nima nobene meie. Carjev manifest je sicer le izraz sentimentalnega čustva, a pomnožitev nemške armade se ne vrši z ozi-roin na inozemstvo, temveč iz ljubezni do novotarij. Državni dolgovi se s tem povišujejo, a glavno bi bilo zdrave, urejene financije. Bar. Stumin meni, daje carjev manifrst povsem resna izjava, a pomnožitev vojaštva je potrebna, ker je dvozveza močnejša od trozveze.
V	nemškem državnem zboru je 23. januv. posl. Strombeck (iz centruma) govoril proti izgonu Dancev iz Šlezvjga. Kaznovanje roditeljev, ki pošiljalo otroke v danske šole, je nevarno. Po takem se vsakemu očetu lehko škrati pravo, da določa o vzgoji svojih otrok, ako ga le kdo očrni, da nima zadostnega patrijotizma.
Nemški cesar je bil 24-, jan. v Hannoveru. Šel je k vojaštvu, zbral častnike krog sebe ter velel, da se jim prečita ukaz na armadno poveljništvo, v katerem se proslavlja pogum in zvestoba hanoveranskih vojakov. Ker so Hanoveranci izgubili samostalno vojsko, ukazal je, da naj bodo oni pruski vojni oddelki, ki so sprejeli hanoveranske, nositelji starih hanoveranskih tradicij ter I udi njih odlik. S tem hoče vojevnikom iz leta 1870 in 1871 dati novo znamenje svoje zahvale
in svoj-ga priznanja. Nato je nagovoril stare hanoveranske častnike t*>r omenil, da je izbral rojstni dan Friderika Velikega v to, da oslavi novo nastalo hano-veransko armado. Po vojaški paradi je bil ztijutrek s častništvom.
V pruskem deželnem zboru je 24. jan. Poljak Motty konstatoval, da je pruska vlada javno priznala, ila se bori proti delu svojih podanikov. — Konserv. Slandv je rekel, da se Poljaki t-rau ne smejo čuditi, ako nočejo priznati bezu-slovno svojo prusko poda-ništvo. — Fin. min. Miquel pravi, da nikdor noče iztrebiti poljskega jez ka. Dvojezičnost je v obmejnih krajih tako polrebna, da želi, naj tamošiji Nemci umejo poljščino. Prusija pa žrtvuje zadnjo kapljo krvi, predno pristane v to. da pridejo ti obmejni kraji pod tuje gospodstvo. — Kichter omenja, da tako mogočna država, kakor je Nemčija, bi bila pač lehko pravična do peščice Dancev in Poljakov.
Turčija. Glavni vodj? albaiskih rodov so skle-nuli, da ločijo težnje albanskegu narida, ki je po večini mohamedanski in vedno branil sultanovo viadstvo,
0	d onih kršč. prebivalstva Makedonije ter da samostojno skrbe za narodne in kulturne interese njegove.
Krščanski guverner princ Jurij je odredil volitve v narodno skupščino na 5. f.br. —. Poslal je carju zahvalno brzojavko za ruske vojnike in po njih vzdrževanem redu v rethynskem okraju. Car mu je prijazno odzdravil.
Turčija si je naročila mnogo streliva ter novih pušk in topov, kar jo bo stalo nad 2 milj. gld., ter sklenula popravo svojih vojnih ladij.
Turčija se čim dalje podviže oborožiti se ; vojake pošilja zlasti proti bolgarski meji, ker se boji, da bi nastali nemiri zlasti v Makedoniji. Kakor poročajo, pä je Rudija potolažila Turčijo s tem, da je dala umeti balk. državam, da ste Rusija in Avstrija soglasni proti vsakemu povstanku. Posebna izjava ruske vlade svari balkanske narode, naj bi ne pripravljali vstanka. Doseči se more mnogo mirnim potom.
—'i l'— Književnost.
Slovanska knjižnica (Gabrščekova). Snopič 82—83. C. 36 kr. Vsebina: Mladost. Korotauska povest. Češki spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil A. Dermota. Snopič ima spredej sliko iu životopisne črtice pisateljice.
izvestja Muzejskega društva za Kranisko. Letnik VIII. Seš. f". Vsebina: Ant, pl. Gobočnik: Zgodovinski spominek iz Medjimurja. 2. Dr. Fr. Kos: Iz zgodnvlue Jugoslovanov v VI. stoletju po Kr. (Dalje.) 3. A. Koblar : Čegav je Žumberg ? (Dalje.) — Mali zapiski. — Mittheilungen des Mnsealvereines für Krain. XI. Jahrg'. 4. Heft. 1. Über die Geschichte der alten Idrianer Destillations - Qnecksilberprobe von Fr. Janda, k. k. Probieier.
2.	Aus dem Weichselbergur Stadtarchive von Konr. Cemologar.
3.	Das Klima von Krain, von Prof. Feld. Seidl. — Členi dobivajo »Izv.« in »Mitth.« bezplačno; plačujejo členarino 3 gld. na leto. Drugače stojč »Izv.« 2 in »Mitth.« tudi 2 gld.
»Slovenska Zadruga«. Glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug. Izhaja v Celju po 1 krat na mesec in stoji 2, za posojiluice-zadružnice „Centralne posojilnice slovenske" pa
1	gld. na leto. Izšla je 1. št. z vsebino: Naša gospodarska ne-odvisuost. — Gospodarske zadruge Itd. Drobtine podajejo najnovejši imenik slovenskih posojilnic. Novi list priporečamo vsake vrste zadrugam in v obče vsem tem, ki se bavijo z napredkom domačega, specijalno denarnega, gospodarstva.
Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899. Sestavil And. Gabršček. V. Letnik. C. 60 kr. Trdo vezan 1 gld. (S pošto B kr. več.) Bezplačna priloga »Soči«. V Gorici 1898. Ta kažipot.
vodi natančno od najviših vsakovrstnih goposk in uradov do županstev in v občinah celo do trgovcev in obrtnikov. Jako koristna in potrebna knjižica ki zasluži nejvečega razširjenja, a tudi, da bi dobila sovrstnic. po vseh slovenskih in slovanskih deželah.
»Svetlo sa sjevera, napisal Budimir pl. Blažekovič. Zagreb. Scholz. 102 str. Cena 1 korona. Slovanom dojde svetloba, luč od Rusije. Pisatelj pripoveduje, kako si je Rusija od vseh Slovanov jedina očuvala politiško samostojnost; omenja proroške misli Hrvata Jurija Križanioa o Rusih in njih sosedih, opisuje uspehe Rusije, njene borbe za osvobojenje južnih Slovanov od turškega jarma. Slika nam carja Aleksandra III. in Nikolaja II. ter završuje z zmagami Rusije ne le v politiki, temveč tudi v umetnosti. — Dobro bi bilo, da kdo oskrbi prevod te knjižice za naš preprosti narod, ki tako malo v6 o »severnem stricu«. Ali bi ne bila poklicana v to družba sv. Mohorja ali pa dr. sv. Cirila in Metoda?
Knjige društva sv. Jeronima za 1898 so: koledar „Danica", ki prinaša članke o 60 letnem mašniškem jubileju Strossmayer-jevem, o banu Jelaeieu, i dr, — »Život bi. djevice Marije« I. del. — »Stari Slaveni« sp. Gollner. Zanimiva slika vere, običajev in življenja naših poganskih prednikov; „Pripovijesti iz bosanskoga života" Osman Azisa, in »Domača ljekarna« po Kneippovih navodilih. — Letnina znaša le 50 kr., dosmrcnina 5 gld. Društvo dobodi tudi med Slovenci dosti članov!
Jos. Kujapič je pričel izdajati medicinsko-bigijenične spise. Prvi zvezek razpravlja o sanjah — in o čuvanju sluha. Prvo je prevod iz nemščine, drugo iz italijanščine. — Drugi zvezek do-nese prevod dela Moskovskega profesorja higijene, Erismana, tretji in četrti razpravo o tuberkulozi. Pisatelj vabi na naročbo (srbska tiskarna v Zagrebu). Prvi zvezek ima krog 100 str. ter stoji 50 kr. Želimo, da bi Srbom koristili ti spisi.
Nedavno sta izšla 2 zvezka »Letopisa« „Matice srpske". Jeden zvezek je posvtčen povsem Šafariku, prinaša razne razprave o njegovem vplivu na srbsko književnost. Drugi zvezek razna izvirna in prevedena dela.
,.Ha cpncKe K&HHteBHOCTH, cjmKe npacnpaBo". Važna knjižica Milana Savica.
»Hlas«. Mesačnik pre literaturu, politiku a otazku socialni. List je dospel doslej do 7. zv. in izhaja v Ogerski Skalici (Uh. Skalici, Szakolcza, Nyitram, Uhorsko). Stoji na 1. 3, za dijake 2-50 gld. Novi list hoče delovati na nravstveni preporod slovaškega naroda. Izmed mnogih razprav navajamo: Naše snahy.— Niečo o modemom vzdelavani lndu a knižniciach ludovjch. — Slovensko časopisectvo. — Myšlienky k organisacii prace niedzi l'udom. — O narodnom uspechu a jeho podmienkach. — Dve vojny. L. N. Tolstoj. — Naše obrodenie. Itd. V vsaki št so referati in različna poročila. »Hlas« izdava in urejuje mladi slovaški rodoljub dr. Pavel Blaho.
Slovansky Prehled. Sbornik stati, dopisuv a zpr&v ze života slovanski ho. Redaktor Ad. Černy. Čislo 4. (Leden) obsaza: Jar. Vrcblicky: K jubileu A. Mickie\vicze. — Ze slovanskč poesie: R. Jesenska: Dumky T. H. Ševčenka. — Stati: J. Baudouin de Courtenay:- Slovaci a koruna sv. Štepaua (Dokončeni). — Jan Treštik: Z Bosny. 1. Mohamedanšti Srbochorvatč. — Dopisy od raznih slovanskih stranij. — Razgledi in poročila. Literatura, znanost in umetnost. Ta novi mesečnik (lOkrat na leto) stoji 3'£0 gld. in se naroča pri B. Šimačku v Pragi.
Rozhledy Rediguje a vydava Jos. Pelcl na Kr. Vinohradech č. 981. Št. 8. (15. jau. t. 1.) obseza: V. Horinek: Tolstoj proti umen!. — Po stuttgarskčm sjezdu. — Dr. Luboš Jerabek: Statni pravo či cislajtanismus? Itd. Stoji na četvrt leta 1'70 gld.
Život. List pro vychovu v rodine, škole a společnosti. To je novo izdanje. katero je začel priobčevati isti g. Jos. Pelcl, ki izdava zgorej omenjeni polumesečnik »Rozhledy«. Tndi »Život« izhaja 1. in 15. vsakega meseca in stoji četvrt leta 90 kr., vse leto 3 50 gld. V 2. št. je več sestavkov, n. pr. Prace. — O kazni detske. — Ethnologie yychovy. — Vyvoj socialni. — Rozhledy. Itd. Urednik lista pa je J. Čern^, pisatelj v N. Bydžove.
„H a v Ka." H.i.nocTpoB. acypHaxt ;yia pyeCKaro HapoAa. Ta izborni maloruski mesečnik je izšel v skupnem zvezku za 5 mesecev (od jun. d ) okt) 1898, leta. Obseza zlasti mnogo životo-pisov. Iz vsebine navajamo: Ilpoij). sp-b. Iocikjj-b lIlKo.ia. — Khh3b lncmapk'!,. — renepa.iBiioe coopaiiie OomecTBa hm. JInx. KaiKOB-
CKaro bri> CaMoop'6. — Jleiiopan^M-B ra.niifKO-pyccK-aro napoja Mline -paTopy <I>paimy Iocii^}-. — BuccapioHB Tp. Bk.iinicKiii. — HecTHBie rocnoftapii. —Besuma. — „Hayna" stoji za 1899 celoletno 5 gld., za pol 1. 250 gld. Naročnina se pošilja na adreso: Redaction der »Nauka« in Wien, VIII. Aiserstrasse 39.
Der Süden, kakor znano, izhaja sedaj po 3 krat na mesec. Celoletna naročnina znaša 3 gld., polulttna 1 65 gld. Uredništvo in upravr.ištvo je na Dunaju 1. Plankengasse 4. List si je povečal stroške, a dohodki jih še ne pokrivajo, dasi se širi vedno bolj.
Grof Lützow priobčuje v angleški reviji „Nine Scenth Century" studijo o češkem vprašanju.
Opomnja upravmštva.
Nekaterim starim naročnikom, ki uže več let niso poslali naročnine, smo ustavili list, a prosimo jih, da poravnajo svoj dolg, da ne bodo imeli drugih sitnostij. — Znancem in prijateljem se priporočamo, da širijo i nadalje naš list.
Na znanje.
Č e s k o s 1 o v a n s k a društva Dunajska pri-rede 5. februv. v Cvetličnih dvoranah (Blumen-Sale) na korist češkim šolam društva »Komensky« narodni ples (velkolepe šibfiftt^'). Začetek ob pol 9. uri zvečer. Godba c. in kr. pešpof^N. »Hoch & Deutschmeister«, katero vodi kapelnik V. Va^g^V doljnih prostorih koncert. O polnoči španski plesi.	pustne burke. Vstopni listi pri- vseh
čeških društvi IjRno^SO kr., pri blagajnici po 1 gl. Ker je ta ples zanimiv raoMKharodnega značaja v izvršbi in po namenu, pridejo, če se ^f ne udeležijo same, vsaj gledat ga razne slovanske rodbine Dunajske.
OTKPLITA IKVUIflCKA HA 1899 EO/VL
na no bi,lir evKCMtea^HLiii .iiiTepaTj-pHO-uaysiiun n iio.nitii^eeKni
iKypna.TB
„7K H B 0 E C JI 0 BO"
BBIXO^amiS BO ilBBOBfe KHU3KKAUH BT» 4-5 .'IIICTOB'B KaVK^aH.
„ŽKnBoe C.tobo" öy;ieT-b bm-fcmaTB Bce, hto K-acaeTca ii.iir ^o.i/Kiio 6bi KacaTBca Hapojiioii iKnaHii IIpiiKapnaTCKoft Pycn, Bce aciiBoe, hto iiponcxo;[nTT. na'i, Hea, n 'ito c.iirroBa.io obi bt. «ee ciiecTii. b-b .inTepaTj-pHOji-b OT.i-fc^i oy^yT'B noM'isn;aTBca noB-kcTii, paaCKaar.1, oiepKii n CTiixoTBopenia; b-b HayuioM-b — paacyacjeiiia. CTaTBii h MaTepia. , jpenMymecTBeiino ii3t> oo.iacTii ncTopiii, iicto-piu .lutepatj'pbi n iJTjrorpafjiiii; bi, no.riiTmecKO.m-r, — c-raTbii u oSoap-knia iio-TirrnKO-oomecTBeiiiioii acnaim, nncBMa u Kopecnon;i;eii-u,in H3-B i.'paji, Poccin n ,rpj rrix-r, c.iaBaHCKiix-B ae.iie.ib; HaKOHei^-i. ocooeniioe BiiiiMaiiie oy^eT-B oöpameno na .-iiiTepaTypuyio KpimiKy, K0T0paa jraxo.Tii.iacr. y Hac-b ,io cnx-b nop-b b-b iiojihom-b aaiiyc-rhrriir.
II oa n n c u a a n-fena: aa to.tb (12 KunmeK-B) — 12 Kopont n.in G pyo.ien; aa J/2 ro^a (G KunaceKt) — 7 Kopom, ir.ra 3 py6. 50 Kon.; OT,Tb.iBHBia kiihäcko iio 1 Kop. GO re.i.iepOB-b n.in 80 Kon.
Beb iiocbijikii „/KiiBaro c.ioBa" : pyKonncn, inaTepBH.n,!, nepio.iiiHecKia na^ania n KHiirn b-b oosifem. ir.rii rT,jin oTaBiBa, KaK-i, TUK/KO no^nnCHMH .tenrii, ca-fe^yeT-B iiocti.iaTB: b-b KOHTOpy p e s a k i^ i n „ žk n b a r o C .i o b a", b o .1 b b o b i, y .i. t a y c n e p a H-p-B 18 KB. 10.
PeriaKTop-i.: K). A. HBOPCKIH.
IIa,;aTe.i£: O. A. MOiOIA.IOBCKIli.
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, šetvrt leta gld. 1.25.— Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgornikn na Dunaj (VVien). IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ve Valašskčm Meziriči.