Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 3 (674)
Gorica - četrtek 18. januarja 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
»Da bodo vsi eno« Nov korak k evropski združitvi
C Jan 17, 20)
OB SVETOVNI MOLITVENI OSMINI
Pred svojim odrešilnim trpljenjem je Kristus, naš Gospod, veliki duhovnik nove zaveze, molil velikoduhovniško molitev, da bi bili vsi, ki vanj verujejo, eno z njim, združeni v enem telesu in v enem duhu, v eni Cerkvi, ki je njegovo mistično telo. Ko z žalostjo gledamo na razprtje in nasprotstva med kristjani, se pač mora tudi v nas vzbuditi čut odgovornosti in duh molitve ter požrtvovalnosti. Kot katoliški Slovenci se moramo zavedati, da smo poklicani na poseben način, da čim več storimo, da se naši ločeni slovanski bratje vrnejo v Očetovo hišo in zasedejo mesto, ki so ga nekoč imeli v katoliški Cerkvi. Naše molitve in tihe žrtve naj pripravljajo pot ljubezni v zedinjenju okrog Petrove Skale, ki je edina, sveta, katoliška in apostolska Cerkev.
V dneh pred praznikom Spreobrnjenja sv. Pavla (25. jan.) se opravlja po vsem svetu molitvena osmina za zedinjenje vseh kristjanov. V teh dneh smo vsaj v molitvi, v hrepenenju in željah po edinosti združeni s pravoslavnimi, protestanti in anglikanci, ki z enako ljubeznijo kot katoličani molijo in prosijo Boga, da bi se vsi čimprej srečali v objemu prave Kristusove Cerkve.
NASTANEK MOLITVENE OSMINE
Prvo pobudo za to molitveno osmino je dal in jo tudi začel anglikanski pastor Lewis Thomas Wattson 1. 1908. Kmalu nato sta on in njegova redovna skupina prestopila v katoliško Cerkev. Imenujejo se Frančiškanski bratje Sprave (of Atone-ment) in njihovo delo je posvečeno zedinjenju. Sv. oče Janez XXIII. tako piše predstojniku frančiškanov Sprave: »Molitev je dejansko prvo in glavno sredstvo za dosego edinosti, kot je jasno spoznal vaš ljubljeni ustanovitelj p. Pavel Watt-son; zato je širil osmino za edinost, med katero naj bi goreče molili k Vsemogočnemu za povratek vseh v eno samo pravo vero, ... kar najnujneje vabimo vernike vseh narodov in krajev, da bi se pridružili temu tednu molitve.«
BRATOVŠČINA IN APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA
Da je tudi Slovencem pri srcu cerkvena edinost, nam priča »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«, ki jo je ustanovil svetniški Skof A. Martin Slomšek 1. 1851, in je našla ugodna tla pri mnogih narodih, zlasti Slovanih, tako da jo je sv. Stolica po zaslugi neutrudljivega velehradskega škofa Stojana povzdignila /v Apostolat sv. Cirila in Metoda ter jo je obdarila z mnogimi odpustki. Ta Apostolat je danes zelo razširjen med katoliškimi Slovani. Lepo bi bilo, da bi se spet oživil tudi med Slovenci. Z ljubeznijo in molitvijo pojdimo nasproti svojim ločenim bratom, ki iščejo resnico in bratsko edinost. Sv. oče Janez XXIII. jih vabi: »Pomislite, da vas naše ljubeznivo vabilo k edinosti ne zove kakor v tujo hišo, marveč v vaš lastni In skupni očetni dom.« Odlično mesto vzhodnih kristjanov v katoliški Cerkvi je ostalo že predolgo nezasedeno. Vprašanje, čigava je krivda, je zapleteno, in to, kar se nam zdi jasno, postane oddaljeno in megleno, ko se mu približamo in se skušamo vanj poglobiti.
VZROKI VZHODNEGA RAZKOLA
Cerkvena zgodovina nam jasno pokaže, da je sveta Cerkev vedno hotela živeti v edinosti in ljubezni vseh kristjanov ter tako ponesti luč sv. evangelija poganom. V apostolski dobi sta ljubezen in edinost odlikovala Cerkev. Sv. Peter je vedno zavzemal prvo mesto med apostoli In rimski papeži, njegovi nasledniki po božji Previdnosti, so bili in so najvišji vidni Kristusovi namestniki na zemlji. Ko so se Pojavljale zmote, so vsi soglasno sprejeli Petrovo učenje. Vendar politični vzroki, ošabnost, napuh in sovraštvo so v poznejši dobi začeli pripravljati tla žalostnemu
vzhodnemu razkolu, ki še danes traja.
Začel se je 1. 858, ko je prevzetni cesarjev namestnik Mihael Bardas odstavil in vrgel v ječo carigrajskega patriarha sv. Ignacija, ker mu je ta očital nemoralno življenje. Na patriarhalni sedež pa je postavil tedaj še svetnega moža, ošabnega in učenega Focija, ki je v teku enega tedna prejel vse redove in škofovsko posvečenje po rokah nekega odpadlega škofa. Focij je hotel, da bi ga tudi Rim pri-poznal za carigrajskega patriarha. Papež Nikolaj I. pa je zvedel, da so krivično odstavili Ignacija in da je Focij nezakonito posvečen, zato je Focija izobčil. Focij se ni zmenil za papeža, toda njegova zmaga je bila kratka. Bardas in mladi imperator Mihael III. sta bila umorjena in prestol je zasedel Bazilij Makedonski. Ta je Focija odstavil in poklical Ignacija iz pregnanstva. Leta 869 je bil sklican VIII. vesoljni cerkveni zbor v Carigradu, ki je vzpostavil mir med Rimom in Carigradom. Vendar je rana bila pregloboka, da bi se takoj zacelila, ker je pustila sled mržnje in zavisti do Rima. Razna politična in osebna trenja, tako na Zapadu kot na Vzhodu so povzročala krvavitev, dokler se ni rana dokončno odprla pod pohlepnim carigrajskim patriarhom Ceru-larijem. Leto 1054 označuje začetek dokončnega razkola.
POSKUSI ZEDINJENJA
Mnogi papeži so se zavedali, da needi-nost silno škoduje vsemu krščanstvu. Zato je že papež Gregor X. sklical v Lyonu koncil 1. 1274, ki pa ni prinesel zaželenih uspehov. Prav tako je papež Evgen IV. sklical vesoljni cerkveni zbor v Firencah z namenom zedinjenja. Toda nepripravljenost duhovščine in zlasti ljudstva tako na vzhodu, kot na zapadu ni mogla roditi velikega uspeha.
Razveseli nas cerkvena zgodovina zadnjih desetletij, ko vidimo, da so se papeži, zlasti z Leonom XIII. začeli zares ljubeznivo in bratsko zanimati za ločene kristjane.
UPANJE SV. OČETA JANEZA XXIII.
Sedanj sv. oče Janez XXIII. je že takoj v začetku svojega pontifikata, ko je govoril o sklicanju vesoljnega cerkvenega zbora, tako dejal: »Ko bo koncil nudil čudovit prizor zedinjenja, enotnosti in sloge svete božje Cerkve, zgrajene na griču tega mesta, bo sam po sebi vabilo ločenim bratom, ki nosijo častno ime kristjanov, da se vrnejo v vesoljni ovčnjak, ki ga je Kristus po nepreklicni odločitvi svoje volje zaupal v vodstvo in varstvo sv. Petru.« Skoro pri vsakem njegovem govoru opazimo otožnost, ki obdaja očetovo srce zaradi needinosti, opazimo tudi veselo upanje na razumevanje in ljubezen do miru med vsemi kristjani ter željo, da bi čimprej vsi v enem duhu in v eni Cerkvi zahvaljevali Boga za Njegovo neizmerno dobroto. Združimo se s sv. očetom ne samo ob tej molitveni osmini za zedinjenje, a bodimo vedno z njim združeni v ponižnosti, molitvi in ljubezni. Na ta način bomo največ pomagali edinosti in dokazali, da je katoliška Cerkev nepremagljiva skala in zaklad resnice.
Ameriško skrivno orožje
V laboratorijih Martin pri Denverju v Združenih državah proučujejo sedaj neko skrivno orožje, tako zvani »žarek smrti«. To delno nuklearno orožje je namenjeno ameriškemu letalstvu in bo spremenilo v plin vse, kar bi dosegel smrtonosni žarek. Prototip te nove poskusne naprave naj bi sprožil žarek z jakostjo sto tisoč stopinj toplote, lahko ipa bi dosegel tudi en milijon 'toplotnih stopinj. To smrtonosno orožje, ki bo sproščalo take žarke, bo imelo obliko velike vojaške bombe. Žarki bodo lahko dosegli razdaJjo od osemdeset do 360 km. Na zemlji bo neuporabno, ker bi doseglo komaj 1800 metrov. Predvidevajo, da bodo s prvimi poskusi tega strašnega orožja začeli leta 1963.
Po dolgih in mučnih pogajanjih so se ministri Francije, Zah. Nemčije, Italije, Belgije, Holandske in Luksemburga končno sporazumeli o liberalizaciji kmetijskih pridelkov in s tem odprli pot izvajanju drugega integracijskega obdobja Skupnega evropskega tržišča. Razgovori o tem so se vlekli več tednov, in sicer že od 23. decembra. Kot smo že zadnjič poročali, so težave nastale, ker so nekatere države s kmetijsko hiperproduk-cijo (Francija, Italija, Nizozemska) zahtevale, naj se tudi na kmetijskem področju začnejo izvajati brez nadaljnjih odlogov določila o skupnem tržišču. Posebno odločna je bila v tem oziru Francija, ki je za svoj pristanek k drugemu obdobju izvajanja gospodarske integracije postavila odpravo vseh omejitev za izvoz svojih kmetijskih pridelkov kot nujen pogoj. Italija in Nizozemska nista šli sicer tako daleč, vendar jima je francosko vztrajanje kar šlo v račune. Zahodna Nemčija, ki kmetijske pridelke uvaža, se je dolgo upirala tej sprostitvi, ker se je bala, da bi francoski in italijanski pridelki potisnili cene navzdol njihovim pridelkom, ki so zaradi protekcionistične politike precej visoke. Toda naposled je le zmagala dobra volja ter odgovornost pred zgodovino. V nedeljo proti peti uri zjutraj so odločili prehod k drugemu obdobju Skupnega evropskega trga.
DALEKOSEŽNE POSLEDICE
Z nedeljskim sporazumom v Bruslju je gospodarsko združevanje Zahodne Evrope prešlo v zgodovinsko obdobje, ki bo imelo važne posledice tudi na političnem polju. Z omenjeno odločitvijo so se evropske države pogumno izvile iz tradicionalnih oblik gospodarskih zvez in se odločno usmerile na pot prave gospodarske skupnosti. Obenem — lahko re-
čemo — je s tem bil zadan smrten udarec De Gaullovi zamisli o »Evropi domovin«, po kateri naj bi vsaka država ohranila nedotaknjeno svojo vrhovnost. Toda prehod k drugemu razdobju izvajanja rimskih pogodb je politično pomemben tudi zaradi tega, ker bodo nadaljnje sklepe sprejemali z navadno večino in ne več soglasno, kot doslej. Praktično to pomeni, da nobena država članica nima več pravice veta proti sklepu večine.
Sporazum v Bruslju je pozitivno odjeknil v zahodnem svetu. Vsi mu pripisujejo velik zgodovinski pomen in važnost. Posebno zainteresirani so Angleži, ki se pripravljajo za vstop v SET. Tudi ZDA se zanimajo, kaj se dogaja v Evropi. Sam predsednik Ken-nedy je v svojem zadnjem programskem govoru ob začetku novega leta to potrdil, ko je zagovarjal tesno sodelovanje med gospodarstvom ZDA in evropsko gospodarsko skupnostjo.
Fanfani in Segni v Maroku
Ministrski predsednik Fanfani in zunanji minister Segni sta od 8. do 12. t. m. obiskala »Maroko. Obisk je potekal v posebno prisrčnem vzdušju in med njim sta imela italijanska državnika vrsto sestankov in razgovorov z maroškim kraljem Hassanom II. in z njegovimi najožjimi sodelavci. Izmenjali so si misli o problemih, ki zadevajo obe državi in preučili so tudi mednarodni položaj. Posebno pozornost so posvetili razvoju in poteku gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama. Italija je vzpostavila že leta 1956 z Marokom prisrčne in prijateljske odnose, to je od hipa njegove neodvisnosti. Te odnose hočejo na obeh straneh ohraniti in še izboljšati. Temeljijo pa na celi vrsti sporazumov in pogodb, ki zadevajo različne sektorje gospodarskega, tehničnega in kulturnega sodelovanja. Glavna med njimi je pogodba, ki je bila podpisana lani februarja v Rimu in ki predvideva znatni prispevek Italije k industrijskemu razvoju v Maroku z uporabo italijanskih tehnikov in kapitalov, kar je že dalo konkretne rezultate. Posebno živahna je bila v
Macmillan pri Adenauerju
Prav v trenutku, ko so zunanji ministri držav Male Evrope odločali o prehodu k drugemu obdobju izvajanja Skupnega evropskega tržišča, je angleški ministrski predsednik Macmillan šel čez Rokavski preliv na obisk k nemškemu kanclerju Adenauerju. O-bišk ni bil le slučajen, ampak ga je angleška diplomacija dobro pripravila. Kot znano je angleška vlada zaprosila za vstop v Skupno evropsko tržišče. Njena zunanja plačilna bilanca je v občutnem primanjkljaju. Zato je bila prva stvar, ki si jo je od tega obiska obetal Macmillan, znižanje stroškov, ki jih ima z vzdrževanjem svojih čet v Zahodni Nemčiji. In to je tudi dosegel. Nemška vlada se je obvezala, da bo krila del teh stroškov, ki znašajo 70 milijonov šterlin, to je okrog 115 milijard lir letni. V Zahodni Nemčiji je o-krog 51 tisoč angleških vojakov. Poleg tega je Adenauer obljubil, da bo Nemčija nakupila v Angliji še več vojaškega materiala in tako pomagala k uravnovešen ju njene plačilne bilance.
Zadeva „Fiumicino“
23. dec. preteklega leta je parlamentarna komisija, sestavljena iz 31 parlamentarcev (14 KD, 7 KPI, 1 PSDI, 1 PRI, 2 PLI, 1 PDI, 1 MSI) dala v javnost svoje ugo-
tovitve. Določeni tisk je že pred tem objavil razna bolj ali manj resnična sumničenja, nastale so polemike po časopisju, ki so pa bolj podobne navadnemu »resnemu debatiranju«, ko so diskutan-ti že nekoliko v rožcah.
V demokratični državi je možnost kritike zajamčena, ne tako v totalitarnih. Ali kritika in ugotovitve morajo služiti tesniti, ne osebnim ali strankarskim napadom, predvsem ko gre za poštenje in nravnost. Kar se teh vrlin tiče, naj bi bili predvsem levičarji najčistejši in resnično neomadeže-vani. Kar se pa dogaja in se je dogajalo onkraj »železne zavese«, to je na mah vse pozabljeno in vse storjeno za blagor ljudstva. Daleč smo od tega, da bi kogarkoli, ki je kaj zagrešil, zagovarjali ali obtoževali, ako res ni kaj hudega zakrivil. Smo pa mnenja, da je treba vsako stvar postaviti v pravilno luč, ji dati obeležje in pomen, ki ga ima, ne pa jo razpihovati ali prikrivati.
Ako je v upravi javnega denarja kaj zgrešenega in obdolži j ivega, naj se to na podlagi člena 82 državne ustave in drugih določil primemo razčisti. Zato mislimo, da je storil prav min. predsednik Fanfani v pismu drž. upraviteljem in ministrom, ko jih je pozval na večjo čuječnost.
Maroku aktivnost družbe ENI, to je državne ustanove za tekoča goriva, ki je razvila celo vrsto pobud. Najnovejša med njimi je gradnja velike petrolejske čistilnice v Casablanci. Obratovati je pričela ravno med Fanfanijevim in Segnijevim obiskom v prisotnosti maroškega kralja. Ta čistilnica predstavlja največji rezultat, ki je bil dosežen na podlagi italijansko-maroškega sodelovanja. V Casablanci sta Fanfani in Segni obiskala še tovarno družb Fiat - Sim-ca, ki bo služila za montiranje avtomobilov in industrijskih vozil. Pred povratkom domov sta se Fanfani in Segni ustavila v Tan-gerju, kjer sta obiskala tamkajšnjo številno italijansko kolonijo.
Ali se Molotov vrne?
Časnikarji in fotoreporterji pričakujejo Molotova iz dneva v dan, da se vrne na Dunaj. Vsak dan ga čakajo na postaji ali letališču. Po sovjetskih poluradnih vesteh bi se bivši sovjetski zunanji minister res moral vrniti v Avstrijo in tam prevzeti mesto zastopnika v mednarodni atomski ustanovi. Kot znano je Molotov po hudih obtožbah na 22. kongresu odpotoval z Dunaja v noči 10. novembra preteklega leta. Tedaj so govorili, da bodo uprizorili proti njemu bučen proces in ga izključili iz partije. Doslej se pa ni zgodilo ne eno ne drugo.
TELEGRAMI
LEOPOLDVILLE: Osrednja kongoška vlada je ukazala svojim četam v Vzhodni pokrajini, naj aretirajo podpredsednika Gizengo zaradi njegove secesionistične dejavnosti. Odredila je tudi nekatere druge ukore proti njemu, kor se ni vrnil v prestolnico, kamor so ga poklicali na zagovor.
NOVA GVINEJA: Indonezija si hoče na vsak način zasesti Novo Gvinejo, ki jo imajo v posesti Nizozemci. Nizozemska vlada je te dni sporočila, da je v nekem spopadu potopila dve indonezijski tor-pedovki, kor se na povelje nista hoteli ustaviti. To je prvi oborožen spopad za Novo Gvinejo.
MOSKVA: Ameriški veleposlanik Thompson je imel drugi razgovor' z Gromikom glede berlinske krize. — Zvedelo se je, da Sovjeti tudi na tem sestanku niso pokazali nobene pripravljenosti po popuščanju.
TIRANA: Prelom mod Moskvo in Tirano je dokončen. To je potrdil sam predsednik vlade Hodža v nekem svojem govoru. Albanska vlada je tudi izjavila, da je pripravljena vzpostaviti redne diplomatske odnošaje z zahodnimi državami. — Po poročilih nekaterih potnikov so v Albaniji s 1. januarjem vpeljali živež na nakaznice. Vsaka oseba dobi 300 gramov kruha na dan.
KRŠČANSKI NAUK
Delitev svetega krsta
Diakon Filip je oznanil blagovest dvomiku etiopske kraljice na cesti iz Jeruzalema proti Gazi, ko sta se vozila proti Filisteji. Med potjo sta se pripeljala do neke vode. Tu je dvornik veselo rekel: »Glej, voda. Kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?« Filip je odgovoril : »Če veruješ z vsem srcem, se sme zgoditi.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Sin božji.« Ukazal je voz ustaviti in stopila sta v vodo oba, Filip in dvornik, in ga je krstil. (Apd 8, 26-38).
Pred krstom se mora krščenec odpovedati hudobnemu duhu, njegovemu napuhu in njegovim delom, izpovedati mora svojo vero v Kristusa in njegov božji nauk ter da hoče kot kristjan živeti in umreti. To obljubo imenujemo krstno obljubo. Pri krstu otrok napravijo to obljubo v otrokovem imenu botri.
Nato krstitelj oblije krščenčevo glavo z vodo in obenem govori besede: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Oblivanje z vodo pomeni, da je krst kopel, ki očisti dušo grehov. Besede, ki jih krstitelj istočasno govori, pomenijo, da se pri sv. krstu posvetimo troedinemu Bogu. — Ko se je še v baptisterijih podeljeval krst s potapljanjem celega krščenca v krstno vodo, je sv. Pavel tolmačil ta obred kot pogreb grešnega človeka, ki vstane po krstu k novemu, božjemu življenju. »Pokopani smo torej bili s Kristusom po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih, tudi mi zaživeli novo življenje.« (Rim 6,4). Primer takega baptisterija vidijo romarji pred patriarhalno baziliko v Ogleju.
Navadno deli sv. krst župnik ali njegov namestnik v cerkvi. V sili pa veljavno krsti vsak človek in zadostuje oblivanje z navadno vodo, ob katerem izreče krstitelj krstno besedilo: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.«
Krstni botri, ki morajo seveda biti praktični katoličani, prevzamejo pri krstu sveto službo. Če bi otrokovi starši prekmalu umrli ali bi svoje naloge ne izvrševali, morajo botri skrbeti za krščansko vzgojo otroka, ki naj dobi ime kakega svetnika.
Sv. Cerkev nas navaja, naj večkrat ponovimo svojo krstno obljubo, da ji bomo tem gotoveje zvesti ostali.
Sv. Anton - Puščavnik
Malo je svetnikov, ki bi jih še v bliinji preteklosti tako častili, kakor svetega Antona Velikega, s pridevnikom Paščavnika.
Njega častijo kot zavetnika živali in na njegov praznik se navadno blagoslavljajo iivali; ponekod zelo slovesno na kakem javnem trgu ati podobno (cirkusi). V nekaterih krajih pritigajo celo kresove. K njemu so se zatekali tisti, ki so kaj izgubili, s prošnjo, da bi izgubljeno stvar zopet našli. K njemu so se zatekala mlada dekleta, da bi lepega in dobrega janta dobile. (Dandanes je pomočnik v teh potrebah sveti Anton Padovanski, ki je to prednost prav gotovo podedoval od Pu-ščavnika.)
Vse te lepe svetnikove prednosti in način, kako jih nekateri upodabljajo, so v veliki meri zasenčile pravi lik velikega svetnika, organizatorja smotrno urejenega meniškega življenja in borca za čistost vere. Svetnikove težave in njegov boj proti skušnjavam hudobnega duha, v kolikor so bili vedno priljubljen predmet v slikarski umetnosti, so v marsičem potvorile svetnikov značaj in njegove zasluge za Cerkev in človeštvo.
O glavnih dogodkih iz tivtjenja sv. Aniona imamo točne podatke v življenjepisu, ki ga je na pobudo menihov sestavil svetnikov prijatelj, aleksandrijski nadškof in priznan teolog sv. Atanazij Vel.
Sv. Anton se je rodil okoli leta 251 v srednjem Egiptu kot sin bogatih staršev. V starosti 20 let je po smrti svojih staršev dal za reveže večji del svojega imetja, poskrbel za mlado sestro in še umaknil v puščavo. Do tega koraka so ga pripravile besede Kristusove, ki jih je slišal pri branju evangelija: »Ako hočeš biti po
Iz življenja Ceri
Božični prazniki v Buenos Airesu
poln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«
V puščavi je svetnik naletel na velike težave od strani hudobnega duha, ki ga je neprestano skušal, da bi ga privedel med svetne zabave, užitke in časti. A svetnik ni ostal dolgo sam. V njegovi bližini so se naselili še drugi puščavniki, ki so sicer živeli vsak zase, a so vendarle v neki meri živeli skupno življenje pod njegovim vodstvom.
V času preganjanja je sveti Anton teta 311 prišel v Aleksandrijo, kjer je tolažil in spodbujal preganjene in obsojene. Nastopil je po želji sv. Atanazija javno proti krivovercem arijancem. Stopil je tudi v pismeno zvezo s cesarjem Konstantinom. V Aleksandriji ni ostal dolgo. Vrnil se je k meniškemu življenju v puščavski tišini in samoti. Tu je tudi umrl, najbrž leta 357, ko je bil star 105 let.
Svetega Antona stikajo včasih s prašičem ali z zvončkom. Nekateri mislijo, da je bil pastir. Drugi zopet vidijo v prašičku upodobljenega skušnjavca, ki je svetnika skušal v puščavski samoti. Zaradi zvončka so nekateri začeli imenovati Antona Zvonimir in so tako njegovi častilci postali Zvonko.
Sveti Anton je brez svoje zasluge in krivde prišel v zvezo s prašičem in celo z zvončkom, ki nista v njegovem asketskem življenju v puščavi igrala prav nobene vloge. Vse to je le posledica poznejšega razvoja v svetnikovem češčenju, ki je izraz velikega zaupanja njegovih častilcev. Svetnik je prišel v zvezo s prašičem in zvončkom šele po 11. stoletju.
1.
Poljska katoliška liga
Poljska katoliška liga, to je dobrodelna ustanova Poljakov, ki bivajo v ZDA, je nudila od leta 1943 do danes za versko pomoč vernikom na Poljskem 4 milijone 500 tisoč dolarjev. Razen tega se je liga uspešno zanimala za sistemacijo poljskih emigrantov ria različnih delih sveta.
Televizijski primat
Televizijska kronika je te dni zabeležila poseben primat v svojih oddajah. Ta pri-mait je dosegel kapucinski patef Marijan, ki že sedem let vsako sredo po televiziji obravnava pred IS milijoni gledalcev razna verska vprašanja in probleme. Dosegel je tako že preko 300 oddaj. Pater Marijan je bil do svojega 34. leta profesor na liceju in na univerzi. Imenoval se je Paolo Roaisenda. Dobro obvlada šest jezikov. Tedaj se je odločil za rodovniško življerfje. Udeležil se je televizijskega natečaja za predavatelja verskih problemov in zma-
gal. Postal je tako televizijski predavatelj, na katerega se z zaupanjem obrača nešteto oseb.
Na otoku Bali
Misijonski apostolat na otoku Bali v Indoneziji je dosegel v zadnjih 25 letih velik uspeh. Na otoku je danes en bogoslovec na 99 vernikov, število katoličanov je 4333, od teh se 44 pripravlja na duhovniški poklic. Veliko je tudi število redovnih poklicev med dekleti. Povečini vstopajo v kongregacijo frančiškanskih sester Semerang, ki je redovna skupnost, ki jo sestavljajo samo domačinke.
Radijske oddaje o koncilu
Od 4. januarja dalje ®o vpeljali na prvem radijskem programu novo versko oddajo in sicer se bo vršila vsak četrtek ob 19.50. V tej oddaji bodo obravnavali vše novice in razlago glede koncila »Vatikanskega II«.
(Od našega dopisnika)
Težko si je ljudem iz slovenskih krajev predstavljati, kako doživlja slovenski izseljenec advent in Božič na južni strani ekvatorja. Vse je tako različno, duhovno hladno in tuje, da je brez dvoma vsakoletni prihod Božiča za večino Slovenskih izseljencev dogodek, ki v duši veliko šib-keje odjekne 'kot kje na severu, kjer narava sama pomaga ohranjati Božiču tisti čar, v katerega ga odeva domovina.
ADVENT V ARGENTINI
Advent, ki se je letos pričel pozno, 3. decembra, v Argentini ne diha ravno adventnega razpoloženja. Po cerkvah se je ravno končeval Marijin mesec — traja od 8. novembra do 8. decembra — in istočasno so se vse župnije pripravljale na prvo sv. obhajilo, ki je vedno na Marijin praznik 8. decembra. To obhajilo je nekaj posebnega. Argentinci napravijo iz njega bolj »teater« kot pobožnost. Deklice so oblečene kot bi že bile neveste, fantki spet kot da bi bili na pragu poroke; te otroke starši potem skozi ves advent vozijo slovesno oblečene okrog sorodnikov na obisk. Navadno otroci prejmejo le prvo sv. obhajilo; ko odložijo belo obleko, so mnogi za vse življenje dali tudi evharističnemu Bogu slovo.
PRVO SV. OBHAJILO IN DUHOVNE
VAJE
Tudi Slovenci smo se v Argentini vključili v navado, da gredo otroci za praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja k prvemu sv. obhajilu. Letos jih je bilo 78. Po številnih šolskih tečajih so jih bili naši požrtvovalni dušni pastirji lepo pripravili na ta -veliki dogodek. Zal vreme to pot ni bilo naklonjeno. Dež je preprečil zunanji blesik — dasi je bilo v otroških dušah lepo kot nekdaj doma.
Ze dolgo vrsto let prireja slov. dušno pastirstvo v Buenos Airesu za adventni čas duhovne vaje za može in žene. Odziv je vedno lep. Letos je prišlo nanje 113 mož in 107 žena. Obojne je vodil g. lazarist Jože Kopač ?
BOŽIC
Sama sveta noč je v Buenos Airesu vse prej kot sveta ali blažena. Ker je toplo, so vsa okna odprta na stežaj; ljudje jedo do onemoglosti, pijejo, plešejo vso noč; otroci spuščajo v zrak rakete in zažigajo eksplozivo. V takem razpoloženju je težko našemu človeku doživeti skrivnostno silo svete noči. Mnogi si pomagajo s tem, da se zapro v svoje domove, tam pokadijo prostore, zmolijo rožni venec, povečerjajo in gredo k počitku. Mnogi se pa tudi udeležijo slovenske polnočne maše, ki je vsako leto v slovenski kapeli v ulici Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu. Je to doživetje prve vrste. Ker je kapela premajhna, ljudje ostanejo na dvorišču. Nad glavami mežikajo zvezde južpega neba; iz kapele done božične pesmi ,ki jih vsako leto znova dovršeno predvaja pevski zbor »Gallus«. Večina udeležencev sprejme sv. obhajilo. Šele po eni uri se ljudje razi-IIHIIIIIlilllllllUlUllllllllllllllllllllllllllllllNlllllllilllllllllllHIIIIIIIIIIlillllllllllllllli
Italijanski radio ni mogel brezbrižno mimo tega svetovno važnega dogodka, kakor je prihodnji vesoljni cerkveni zbor. Seznanjal bo zato teden za tednom svoje poslušalce z zgodovino cerkvenih zborov, s pripravami za prihodnji koncil in prinašal bo intervjuje z važnimi cerkvenimi osebnostmi v vprašanjih koncila.
Za Kongo
Pobuda v korist prebivalstva Konga, ki jo je organiziral nemški katoliški tednik »Neue Bildpost«, je dosegla bogate konkretne rezultate. Bralci te revije so darovali za prebivalstvo v Kongu v preteklem letu v lirah nad 300 milijonov. Predsednik Konga Kasavvubu je izrekel bralcem te nemške revije svojo zahvalo za plemenit, prostovoljni prispevek k razvoju njegove dežele.
dejo. Mnogi bodo doma šele ob treh zjutraj ali še kasneje. So to žrtve, za katere naši ljudje v Evropi ne vedo, ki pa so potrebne, da ohranimo v časti naša prelepa izročila.
Letošnja sveta noč je bila izredno prijetna. Ni vam tekel pot z obraza in vreme se je zelo dobro držalo.
SILVESTROVO IN SV. TRIJE KRALJI
Podobna je bila druga noč: Silvestrova. Spet je Buenos Aires odmeval od pokanja razstreliv. Nikomur ni prišlo na misel, da bi šel v cerkev in se tam zahvalil s »Te Deum« Bogu za prejete dobrote.
Slovenci so se zbrali po družinah, mnogi pa so šli v svoje domove, kjer so v
MISIJONSKA VELETOMBOLA
V nedeljo po sv. Treh kraljih, 7. januarja, pa je bila že tradicionalna misijonska veletombola. Če je velika po dobitkih (letos je bil glavni dobitek televiz. aparat), je pa še večja po udeležbi. Letos je štela 1800 udeležencev. Bila je v prostorih salezijanskega zavoda Don Bosco v Ramos Mejii. Poleg vsakoletnega romanja v Lujan je ta tombola brez dvoma največ j a koncentracija Slovencev v Buenos Airesu.
NA POČITNICE
■Mesec januar je meces -počitnic. Kdor le more, pobegne iz mesta: ali v gore, ali k morju. Tudi Slovenci se tega vedno bolj poslužujejo. Mladina se odpravlja na
NAMENI MOLITVENE OSMINE ZA ZEDINJENJE KRISTJANOV
18. jan.: Za zedinjenje vseh ločenih kristjanov s katoliško Cerkvijo, da bo ena
čreda, en pastir.
19. jan.: Da bi se zedinili s katoliško Cerkvijo vsi ločeni vzhodni bratje.
20. jan.: Za vrnitev anglikancev v katoliško Cerkev.
21. jan.: Da bi se vrnili v zavetje svete Cerkve vsi luteranci ter ostale prote-
stantske ločine v Evropi.
22. jan.: Da bi bili eno z namestnikom Kristusovim, rimskim papežem, vsi kri-
stjani v Ameriki.
23. jan.: Da bi se mlačni katoličani povrnili k resničnemu krščanskemu življenju.
24. jan.: Za spreobrnjenje Judov.
25. jan.: Za misijonsko osvojitev sveta Jezusu Kristusu.
prijetni zabavi dočakali movo leto. Domov imamo že lepo število in prav ob takih priložnostih se vidi, da so nam potrebni.
Nato so prišli še sv. Trije kralji; v Aregentini so napol delaven dan. Tudi nekateri Slovenci so na ta dan pozabili, da je treba iti k sv. maši; niso pa pozabili otroci, da morajo ta dan prejeti darila. Tako so naši otroci prejeli darove kar dvakrat: za sv. Miklavža, ki so ga priredili vsi slovenski šolski tečaji, pa še za sv. Trije kralje.
jug, v 1742 km oddaljene Bariloče; družine pa so si našle svoj odmor v prijazni počitniški koloniji, ki jo nesebično daje na razpolago g. prof. dr. R. Hanželič sredi kordobskih planin. Ostali pa potrpežljivo prenašamo vročino in vlago in v potu svojega obraza čakamo, da bo prišla jesen v deželo. Tedaj bo tudi že v bližini velika noč. Pa upajmo ,da se bomo do tedaj še kaj oglasili, saj Slovenci iz Buenos Airesa nimamo skoro nedelje, ko ne bi imeli kaj na programu. Torej na svidenje!
Za edinost med kristjani
V dneh od 18. do 25. januarja smo v duhu združeni milijoni in milijoni kristjanov z eno samo željo: DA BI BILI VSI ENO. Združeni smo ob nogah Gospoda z molitvijo v srcu in na ustnah: Gospod, Ti, ki si nas vse poklical v svojo sveto Cerkev, daj, da bomo vsi iskali, našli ohranili edinost.
Molitveno gibanje za edinost med kristjani je v Januarju 1908. leta sprožil ameriški pastor Pavel Wattson (1863-1940). Že leta 1909 je pobožnost potrdil papež sv. Pij X. in v 50 letih razvoja je zajelo skoro ves krščanski svet.
Poleg molitve je za zedinjenje vseh kristjanov potrebno tudi drugo raznovrstno delo. Toda najvažnejša ostaja vselej molitev. Največja ovira edinosti je namreč napuh. Tega pa more zmagovito streti le milost, ki jo moramo izprositi. Tako pri tem velikem , najpomembnejšem delu našega veka more vsakdo odločno sodelovati.
Naj ne bo nikogar med vernimi Slovenci, ki bi v dneh molitvene osmine zanemaril svojo dolžnost. Molimo goreče vsi predvsem za naše vzhodne slovanske brate, da bi mimo vseh pregraj našli pot do vsekrščanskega zedinjenja.
Molitvena osmina v letu novega vesoljnega cerkvenega zbora bodi med nami in
povsod en sam zaupen klic k Vsemogočnemu, naj skrajša dneve razprtije med kristjani, da bomo kmalu postali vredni sinovi enega skupnega Očeta in resnični bratje med seboj.
Sj
Letalo za misijonarja
Milančani so zadnji Božič darovali letalo misijonarju H. Turrini, ki deluje sredi Brazilije. Misijonska pokrajina je popolnoma odtrgana od sveta. Letalo bo misijonarju služilo za prevoz bolnih otrok v bolnice, ki so oddaljene 2 tisoč km. Pokrajina ob reki Amaconki je zelo nezdrava. Otroška umrljivost je silno velika, saj umre pred tretjim letom starosti do 50 Odstotkov otrok. Tudi med misijonarji najde smrt bogato žetev.
Darovano letalo ima prostora za šest potnikov in more prevažati še 750 kg prtljage. Misijonar je prejel v zadnjem času mnogo ponudb za pilotiranje letala in tudi za pomoč v misijonu. Ponudili so se zdravniki, bolničarji, inženirji, tehniki in drugi.
Molimo za naš rod
UTRINEK
»Ognjen val živega katolicizma gre preko zetitlje; ostalo bo te, kar je zavestno, celotno in živo krščansko, kar je gnilo in polovičarsko, pa bo propadlo.«
V MESECU KATOLIŠKEGA TISKA
Afriške žene zborujejo
Te dni se je vršil v Nyasalandu sestanek afriških katoliških žena. Sestanek je trajal deset dni in še ga je udeležilo 107 žena iz Tanganike, Severne in Južne Rodezije, Ugande, Kenije in Nyasa!anda. 12 govornic je obravnavalo najvažnejše sodobne probleme krščanske žene: odgovornost žene v družini, pripravo na zakon, šolsko in izvenšolsko vzgojo, poklicno u-smeritev, prosti čas, socialno akcijo in državljansko in mednarodno oblikovanje. Ob začetku del je prebral msgr. Theunis-sen, nadškof iz Blantyre, kjer se je vršil sestanek, poslanico z voščili svetega očeta.
ČESA PRIČAKUJEMO OD NAŠIH BRALCEV
S svojim listom hočemo priti do vseh slovenskih vernih družin. S tem si postavimo stalno medsebojno vez.
To pa bomo dosegli le s skupnim delom uredništva, sodelavcev, poverjenikov in bralcev. In ravno do teh se obračamo za pomoč. Bralci našega lista naj bodo tisti, ki bodo uvedli list tam, kjer ga še ni; predvsem so poklicani za to delo stalni bralci.
Samo čitanje časopisa ne zadostuje, napraviti moramo čim več. Čim več za naš tisk!
Sarni se kdaj pritožujemo, da prihajajo v naše družine le tuji časopisi; tuji v najširšem pomenu: narodnostnem in verskem. Gola ugotovitev je le premalo, s tem ostanemo pri starem.
Le poglejmo okrog sebe, pa bomo opazili, da bi KG še marsikdo sprejel. Do teh skušajmo priti.
Sirjenje našega tiska je danes nujno potrebna stvar, drugače nas bo preplavil tisti tisk, ki nam je že prinesel preveč gorja. Širjenju pa bo sledilo izboljšanje.
A K
Koncert božičnih pesmi hud potres v Dalmaciji
v cerkvi sv. Jakoba v Trstu
Kot že prejšnja leta so tudi letos združeni slovenski cerkveni zbori priredili Slovenskim vernikom 'koncert slovenske božične pesmi. Ta dogodek je velikega pomena za nas vse, bodisi v kulturnem kot tudi v verskem pogledu. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so tovrstni koncerti postali lepa in hvalevredna tradicija v božičnem času, saj je bil letošnji koncert že peti zapovrstjo. Prejšnja leta so se ti koncerti vršili v župni cerkvi v Barkoviljalh in pri Sv. Vincencu, letos pa so združeni pevci 'gostovali v cerkvi sv. Jakoba. To je zelo zadovoljivo, ker je 'ta Prelepa cerkev mnogo večja, bolj akustična in dostopnejša našim vernikom, saj lahko rečemo, da je skoro v 'središču našega mesta. Organizatorjem, ki so vse to upoštevali, gre vse priznanje in hvala.
Koncert je bil v nedeljo sedmega januarja ob petnajstih trideset. Cerkev je bila do zadnjega kotička nabito polna. Najprej je spregovoril nekaj uvodnih besed preč. g. Jakomin. Med drugim je naznanil, da bo v kratkem sestavil j en seznam vseh cerkvenih pesmi, narodnih in umetnih, katere trenutno uporabljajo vsi slovenski cerkveni zbori na Tržaškem in to z namenom, da ne bi najstarejše med temi šle v pozabo. Ta pobuda je hvalevredna, ker bi bilo res škoda, da bi se te pesmi izgubile. Seznam bo pripravila škofijska komisija za cerkveno gflasibo.
Po uvodni besedi so združeni pevski zbori pričeli svoj nastop. Kot prvo pesem so zapeli Gruberjevo »Sveto noč«. Kljub temu da je ta pesem že zelo stara in jo vsako leto neštetokrat slišimo, je s svojo Preprostostjo, svežino in milino omehčala srca poslušalcev in presunila njih dušo. Sledilo je še sedem drugih pesmi, in sicer: Noč božična, ki jo je uglasbil Hugolin Sattner, narodna Glej zvezdice božje, Tom-ieva »Angelsko petje«, Harejeva »Spavaj sladko Dete«, goriška narodna »Kaj se vam zdi«, Tomčeva »Presveta Noč« in končno »Raduj se človek moj«, ki jo je Uglasbil Leopold Cvek. Poudariti moram, da je bila med vsemi najlepša in popolna Sarajeva pesem. To je bilo za nas vse Veliko presenečenje, ker se nam je prof.
i"	"‘..n
Karel Černigoj, bivši svetokriški organist, župan in prosvetni delavec, danes spoštovani urar v Tržiču, ob 85-letnici rojstva. Izhaja iz Černigojeve družine v Kamnjah na Vipavskem; ima dva brata duhovnika, Henrika in Frantona, ter nečaka Dušana Bratino, ki je župnik v Ajdovščini.
Harej prvič predstavil kot skladatelj. Občutili smo, da je pesem globoko doživeta, polna nežnosti. Pesem je žela veliko priznanja. Skladatelju g. prof. Hareju želimo, da bi še v bodoče deloval na tem polju glasbene umetnosti.
Zbor je z mojstrsko roko vodil mladi slovenski glasbenik dr. Humbert Mamo-lo. Še posebej moramo pohvaliti organistko prof. Župančičevo, ki je ves koncert spremljala na 'velikih orglah šentjakobske cerkve.
Takoj po koncertu je spregovoril preč. g. Žerjal, ki je razvil nekaj božičnih misli. Sledile so še litanije in blagoslov, ki ga je opravil preč. misgr. Omerza.
Joško Lahajner
Na potresnem področju v srednji in južni Dalaimaciji se zemlja ni še umirila. Potresni sunki se nadaljujejo in prestrašeno prebivalstvo se seli v Sarajevo, Split, Zader, Šibenik in razna istrska mesta. Osrednja točka potresa je področje od Makarske do Metkoviča, kjer je potres popolnoma porušil pet vasi. Najhujši potresni sunek so zabeležili -dne 13. januarja ob 6. uri zjutraj. Prizadeti so tudi dalmatinski otoki Lošinj, Hvar, Korčula in Lju-buška, kjer je 90 procentov hiš porušenih. Število brezdomcev je narastlo na 70.000. Makarska je ena najbolj prizadetih naselij. Od 4500 prebivalcev jih je v vasi ostalo samo še 200. To so osebe, ki skrbijo za najnujnejše potrebe in so tako-rekoč službeno v vasi. Mala makarska luka je postala glavno zbirališče begun-ceiv. Razburkano morje in neprestano deževje zelo ovira evakuacijo prebivalstva,
RAZNE NOVICE
Strahotna nesreča v Peruju
V sredo 10. januarja ob 19. uri je za prebivalce goratega Andskega področja v srednjem Peruju nastopil sodni dan. Prišel je tako nenadoma, da je iz življenja v smrt bil le kratek hip. Ob tisti usodni uri se je zamajala 6678 metrov visoka gora Huascaran in ogromen del gore se je nenadoma odtrgal in zgrmel v dolino. Na svoji poti je uničil vse. Štiri vasi, ki iso po svoji lepoti in legi bile podobne evropski Švici, ter vsi njihovi prebivalci so našli strašno ismrt pod 13 metrov visokim plazom blata, kamenja, in leda. Rešilo se je le 18 oseb. Računajo, da je pod tem 2 km dolgim plazom našlo smrt najmanj 3800 oseb. Limski časopis »Ultima Hora« govori celo o 7.000 mrtvih. Doslej so našli le sto trupel in verjetno bodo odkopavanje opustili, ker je nemogoče zaslediti trupla pod plazom, ki se je naglo strdil. V soboto zjutraj se je na tem žalostnem področju odigral pretresljiv prizor. Edina stavba, ki na tem kraju še stoji, je mala gorska cerkvica. Kakor po čudežu je ostala nepoškodovana. Stari indijski duhovnik Martinez je to jutro daroval v cerkvici zadnjo sv. mašo. Prisostvovali so ji le redki, ki so ušli strašni katastrofi. Po sv. maši je duhovnik vzel v roke ciborij in posvečeni kamen in v procesiji, pojoč sv. pesmi, so se zadnji prebivalci nesrečnega kraja počasi spuščali navzdol.
Na kraj nesreče je prišla žena perujskega predsednika gospa Prado skupno z a-postolskim nuncijem nadškofom Ramuiom jGarbanijem. V imenu sv. očeta je nadškof blagoslovil ogromen grob, kjer je našlo smrt na tisoče in tisoče Pemjcev, ter o-benem skušal potolažiti in pomagati red-ikim preostalim. Od vseh strani dežele so prispele reševalne skupine in zdravniki, i kateri so izjavili: »Nič ne moremo napraviti, ker so vsi mrtvi. Ranjencev je samo deset.« To je ena najstrašnejših !nesreč, ki je v zadnjem desetletju zadela ;Pem. Pred dvajsetimi 'lati je podobna ne-jsreča zahtevala 5000 žrtev.
Vznemirjenost v Angliji in Nemčiji zaradi črnih koz
3 V Angliji je epidemija koz zahtevala že šest žrtev. Pojav te strašne bolezni, ki jo je prinesel v Anglijo neki pakistanski trgovec, je silno vznemiril britansko javnost. Prva žrtev je bil pakistanski trgovec, ki je umrl preteklo nedeljo v Dart-fordu v Kentu, komaj par kilometrov od Londona. Njemu je sledilo še pet drugih žrtev. Vlada bo spet uveljavila obvezno
cepljenje proti kozam, katero so v Angliji leta 1948 opustili.
Podobno kakor v Angliji, vlada tudi v Nemčiji velik preplah zaradi epidemije koz. Inženir Wolfgang Jakovs, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Afriki v Diisseldorf, je od tam prinesel klice te strašne bolezni, za katero je obolela tudi vsa njegova družina. Izolirali so 88 oseb, na tisoče pa se jih je 'podvrglo cepljenju.
V Pakistanu je namreč izbruhnila epidemija koz in je zahtevala že 300 mrtvih. Po vseh državah so zdravstvene oblasti povzele stroge ukrepe, zlasti glede potnikov, ki prihajajo iz Afrike in azijskih držav.
Italijanske zdravstvene oblasti so izjavile, da v Italiji ni bilo doslej nobenega sledu o tej bolezni.
ki preživlja dneve in noči na prostem v zasilnih šotorih. Zabeležili so do 'nedelje
15.	januarja več ko 100 'potresnih sunkov. V hribovitih krajih grozi nevarnost plazov in usadov, zato so oblasti odredile evakuacijo prebivalstva, da bi ne prišlo do podobne katastrofe kakor v Peruju. Čudni pojavi begajo predvsem starejše ljudi, ki vidijo v tem gotova znamenja. Reka Vrijostica ima kljub deževju vedno manj vode, nekatere manjše reke pa so se popolnoma posušile. V Gradecu je o-zračje prenapolnjeno z žveplom in morje se je na več krajih obale rdeče pobarvalo. To iso -vse posledice podzemskega premikanja plasti, ki so sprostile razna ležišča žvepla in drugih rudnin ter odprla brezna, v katera se je pogreznila voda iz rek. Na srečo je potres zahteval samo štiri smrtne žrtve in 28 ranjenih. Neprecenljiva pa je materialna škoda. Ne samo hiše, tudi ceste, mostovi, vodne in električne napeljave, javna poslopja, vse je na potresnem področju porušeno ali v zelo slabem stanju. Življenje je popolnoma paralizirano in med porušenimi hišami prizadetih vasi se podijo koze, prašiči in perutnina, katerih prestrašeni prebivalci niso mogli vzeti s seboj.
Vojska, mornarica in Rdeči križ so no preslano na delu, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. — Ponesrečencem je poslal pomoč tudi sv. oče.
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU vabi na
GREGORČIČEVO PROSLAVO
ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 16. uri v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22/11.
Na sporedu je govor, recitacije in pevski nastopi.
Vabljeni!
Boršt v Bregu
V nedeljo 14. t. m. smo spremili k večnemu počitku Lovrenca Družino iz Zabrež-ca. V 66. letu ga je smrt Tešila težke bolezni mrtvoudnosti, ki jo je prenašal okro 12 let z zgledno potrpežljivostjo in se je na odhod v večnost pripravil s prejemom sv. zakramentov. Pokojnika je spremila na zadnji poti velika množica, mnogo znancev in prijateljev je prišlo iz sosednih vasi. Ob grobu je cerkveni zbor zapel dve žalostinki, g. župnik pa je 's kratko besedo navzoče vzpodbudil, naj se vsi z zglednim krščanskim življenjem pripravljamo na lepo krščansko smrt. Sa-rodnikom naše iskreno sožalje.
Tik pred božičnimi prazniki smo v hudi burji položili k večnemu počitku v 78. letu starosti Jožefa Zaharja iz Boršta. Smrt ga je ugrabila, ko so ga peljali v bolnico.
V sredo 17. januarja smo z lepo cer-kvfeno svečanostjo proslavili naš župnijski praznik — opasilo na čast sv. Antonu Puščavniku. Pri glavni maši ob 10.30 je domači cerkveni zbor pod vodstvom Dragi-ja Petorosa z ubranimi in krepkimi akordi izvajal latinsko mašo. Maševal je naš stari znanec msgr. Omersa, pridigal pa je župnik iz Sv. Križa g. Fr. Kunčič. Pri popoldanski pobožnosti, kjer se je zgrnilo veliko župljanov in romarjev iz mesta in bližnjih vasi, nam je pa na srce polagal, kako naj župno cerkev ljubimo, g. Zivic, župnik iz Bazovice. Sv. Anton je tudi letos prinesel v Boršt mnogo veselja, zlasti godovniki so se veselo oglašali (osmica Pepeta Furlana je letos v treh dneh usahnila) iz gostiln in po cesti.
Župnijski praznik pa bomo zaključili
ZA DOBRO VOLJO
V vlaku
Gospod: »Ljuba gospodična, bi ne bili tako prijazni, da bi mi povedali, kakšno ime ste dobili pri krstu? — »Zakaj pa ne, samo če mi tudi vi poveste, katero ime bom dobila pri poroki?«
V gledališču
Vseučiliški profesor Brander Matthews je bil povsod vedno korekten. KO ga je nekoč prijatelj povabil v gledališče h krstni predstavi neke igre, so ga drugi dan vprašali študentje, kako je uspela igra njegovega prijatelja. »V prvem dejanju je bilo občinstvo tiho, le jaz sem ploskal. V drugem dejanju sem bil jaz tih in občinstvo je žvižgalo.« »In v tretjem, profesor??« so vprašali študentje. »V tretjem sem šel ven, si kupil stojišče, se vrnil in žvižgal 'tudi jaz z drugimi vred.«
RAZSTAVE v Trstu
V novi galeriji La Cavana v ul. Cavana je spet prirejena zelo zanimiva razstava. Svoje gauše in monotipe razstavlja poljski slikar Mieczyslav Wejman, ki je profesor na Umetnostni akademiji v Krakovu. Razstavljal je že v mnogih državah, lani je razstavljal tudi v Ljubljani in po raznih italijanskih mestih. Wejman izhaja iz Kleeje in Kandinskega, kar se v njegovih delih zelo pozna. Razstavljena dela bi razdelili v dve skupini, v beneško in neformalno. Slike iz beneške skupine so zelo živahne in prikupne, prevladuje rumeni ton, ki lepo predstavlja ostro beneško sonce. Umetnik se spusti v veliko malih za-nimivah podrobnosti, ki oživijo njegovo beneško občutje.
Druga skupina del je abstraktnejša, delno v temnejših tonih, tudi tu bi lahko našli Kleeja v ponavljanju rombov in pravokotnikov, ter v enem gvašu, ki nas spomni na Kleejevga letečega zmaja. Vsem, ki se za likovne razstave zanimajo, priporočamo, da jo obiščejo. Razstava bo odprta do 24. januarja. V Galeriji la Log-gia za občinsko palačo razstavljata Duren in Micalesco, tudi do 24. januarja. V občinski galeriji je razstavljal Antoni.
F.	T.
šele v nedeljo 21. januarja, ko nas bodo mojstrski igralci Slovenskega odra skoro tri ure razveseljevali z zelo razigrano 5 dejanko »Neopravičena ura«, kjer se prikazuje študentovsko življenje. Igra se prične v farni dvorani po blagosolvu v cerkvi. Kdor se hoče od srca nasmejati, ne bo ostal doma in bo rad s svojim darom pomogel k polni opremi dvorane. Bomo iz svoje torbe pa še kdaj drugič kaj stresli.
*
Ko je Miklavž prišel k nam ha obisk, se je zelo čudil, da so ceste asfaltirane samo do štirih gostiln, do šole, vrtca in cerkve pa so ob dežju luže. Upajmo, da tega ob prihodnjem Miklavževem obisku ne bo več, kajti sedaj Selad pridno razkopava po vasi.
Radio Trst A
Teden od 21. do 27. januarja 1962
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Janko in Metka«. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, ikdaj, zakaj ... Odmevi tedna v Trstu. — 16.00 Popoldanski koncert. —
18.30 Tržaški obiski: »Rojan-Piščanci«. —
21.30 Koncert Tržaškega kvarteta s sodelovanjem pianista Piera Rattalina Mar-tucci.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 18.30 Baročna glasba - Haendel. — 19.00 Znanost in tehnika: »Napredek v lanskem letu«. — 20.30 Richard Wagner: »Lohen-grin«, opera v treh dej. - I. in II. dejanje.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (11) »Tudi naša rast in doraščanje sta v zvezi s hormoni«. — 18.30 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v D-duru, op. 107. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Slovenske Lavre: (3) »Josip Jurčič in Johana Ottova ter Marija Schvventnerjeva«. — 21.30 Koncert basista Ettora Gerija, pri klavirju Nino Ros-so. — 22.00 R. Wagner: »Lohengrin«, opera v treh dej. - III. lejanje.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Italijanski operni pevci: (4) »Rosan-na Carteri in Floriana Cavalli«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Vozniki«, igra v devetih slikah, ki jo je napisal Filip Terčelj.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: O-snovni pojmi geofizike: (12) »Polarna luč in nebeški pojavi«. — 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Rimske glasbene kapele«. — 19.00 Lepo pisanje. —
20.30 Znani dirigenti.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
19.00 šola in vzgoja: »Pomanjkanje genske energije v predšolski dobi«. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 15.30 »Telefonska kabina«, radijska drama. — 16.10 Vokalni kvartet »The Diamonds«. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa. 11. spev. —
19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Slava Klavora«. — 21.00 Skladbe Čajkovskega: Hamlet, uvertura fantazija, op. 67 a - Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35.
PIERRE L ERMITTE	3
oJIajtoljša i^tlca
POVEST DOBRIH LJUDI
Hllllilll I Hill | I 1 I UH lili llill I I I I II I III I I 11:11'
III.
Včasih sta se srečala, ko sta se vračala iz šole, in sta napravila del poti skupaj, oba obložena s knjigami in zvezki. Mijo, ki je bil med prvimi v šoli, je večkrat Pojasnil Lenki kako težjo nalogo. Tako sta se vračala domov vesela in zadovoljna.
Nekega dne je Lenka kar na lepem vprašala fanta:
»Kaj nameravaš postati?«
Mijo jo je začudeno pogledal; imel je vtis, da vprašanje ni bilo zastavljeno kar tako tjavendan. Počasi je odgovoril:
»•Ne vem še, kaj bo iz mene. Moj oče bi rad videl, da bi postal inženir kot on... a mene to ne veseli. Zame nimajo nobene privlačnosti številke in šestila. Meni je všeč narava, polje... to je življenje, kjer
ni ne spletk ne nevoščljivosti. Včasih slišim, kako pripoveduje moj oče, kadar se vrne domov, ves razočaran in potrt nad tem, kar je videl in slišal: Porivajo naprej nesposobne, zmožni pa so' zapostavljeni; kdor se res zanima za svoj posel, ga sumijo o nevem čem; pogostoma, kdor hoče napredovati v službi, mora biti fra-mason ali prijatelj kakega framasona.
»Vsak si pomaga, kakor si more,« je skomignila Lenka z rameni.
»To pa ne,« je krepko ugovarjal fant. »Temu bi se jaz rad izognil.. Rad bi bil prost in gospodar nad svojim delom, rad bi sledil temu, kar mi ugaja... Ne bi rad postal kolesce v velikem podjetju, kjer bi nikoli ne poznal pravih voditeljev... Jaz bi rad živel svoje lastno življenje, zlasti v teh časih, ko domovina potrebuje delavcev, ki se znajo žrtvovati. Vidiš, Lenka, tako mislim jaz.«
Lenka je pazljivo poslušala te prve načelne izjave svojega prijatelja. Ko je u-molknil, je živahno rekla.
»Všeč so mi 'tvoje misli in soglašam s teboj. Ce tako pojmuješ življenje, zakaj ne postaneš zdravnik, kot je moj oče?«
»Jaz?« je vzkliknil Mijo močno začuden.
»Ti, da. Tudi jaz sledim delu svojega očeta, kot ti slediš svojemu. — Tu pa tam ga slišim, kako govori o zlorabah in krivicah, a to Zelo radko. On živi v višjem svetu, kjer je čist zrak, nad človeškimi strastmi; on ljubi naravoslovne vede, zlasti pa nauk o rastlinstvu. Napisal je knjigo o zdravstvu nekoč, ko še niso poznali današnjih zdravil... Sam si izbira klijente in se zanje zelo zanima. In še to: ti, ki govoriš kot kak duhovnik, medicina je pravo duhovništvo, ki zahteva vsakdanje posvečenje in zahteva žrtve, ki dosežejo včasih pravo junaštvo.«
Mijo je pozorno gledal dekle, ki se je v govoru razgrevalo.
»Ti si ves navdušen za neodvisnost? Prav, zdravniški poklic je neodvisnost sama. Ce ti ni všeč v Parizu, greš na deželo; če ti ni všeč en kraj, si izbereš dru-
gega... In potem zdravnik ostane vedno zdravnik..., vedno bo treba zdravnikov. Drugi poklici, kot odvetniki, profesorji, umetniki, bodo v vojnem času lahko zgubili svoje delo, zdravnik bo pa lahko vedno delal v korist drugih... In končno, če mu bo poklic postal utrudljiv, si bo lahko z bogato izkušnjo postavil kemični laboratorij in bo na stara leta užival veselje in srečo znanstvenika.«
Fantu se je zdelo, kot bi se bila Lenka pripravila za svoj govor in ga zdaj z vso slovesnostjo podaja.
»Imenitno,« je vzkliknil. »Govoriš izredno lepo in učeno. To je zame poroštvo, da boš dobro naredila izpite... tako prepričevalno znaš govoriti.«
»Seveda! Predvsem sem pogostoma slišala svojega očeta, ko je opeval neodvisnost in lepoto svojega zdravniškega poklica. Ko se vrne od bolnika, kateremu je rešil življenje, je silno vesel ter ganjen, včasih do solz... in pravi, da ni na svetu za človeka večjega veselja kot je
to — Potem pa tudi, ko poslušam
očeta, vedno mislim nate — — Kolikokrat sem se že vprašala, kaj postaneš v bodočnosti. Da resnico govorim, se mi res zdi, da nisi ustvarjen za inženirja kot tvoj oče. Ce postaneš zdravnik, bo ta poklic prav zate.«
Mijo se je prijazno zasmejal, kot bi hotel s tem smehom izraziti svojo hvaležnost.
»Zelo si dObra. Torej ti misliš tudi na bodočnost svojega prijatelja Mija?«
»Da,... da, mislim,... veliko mislim.«
To pot pa je Lenka zardela in povesila oči. šla sta skozi ljudski vrt, kjer sta se večkrat ustavila in sedla na klop, da sta si pregledala naloge. Lenka je hodila vsak dan skozi ta vrt in vrabci so jo dobro poznali, ker so vedno dobili iz njenih rok kaj za v kljunček   Ta dan pa so zastonj skakljali in čivkali okrog nje-------------
Bilo je prvič, da je pozabila nanje in na krušne dobtrndce.
(Se nadaljuje)
Vzhodna maša v stolnici
Prihodnjo nedeljo 21. t. m. bo v goriški stolni cerkvi sv. maša v bizantinsko - slovanskem obredu. Maševal bo p. Anton Koren, D J, ki je bil v Gorici pred tremi leti. — Maša bo ob 6.30 zvečer; pri maši bo pel moški zbor pod vodstvom g. Fr. Valentinčiča ml.
Cerkvene novice
Zadnja štev. škofijskega glasila Falium Eoclesiasticum prinaša med tdrugim tudi nove spremembe v goriški nadškofiji.
Župniji se je odpovedal in stopil v pokoj č. g. Anton Rutar, župnik v Pevmi. Ostane pa še dalje v dušnem pastirstvu kot župni upravitelj v dosedanji župniji Pevmi. Poleg njega so stopili v pokoj še štirje drugi duhovniki v Furlaniji.
Za novega organista v stolni cerkvi je bil imenovan prof. Mirko Filej, ki je že nastopil službo in vodil petje za božične praznike, dokler ni obolel.
G.	profesorju Fileju iskrene čestitke k imenovanju in srčna voščila, da bi kmalu ozdravel od bolezni, ki iga je spravila v bolnico.
Pocenitev vode v sovodenjski občini
Vodstvo furlanskega vodovodskega konzorcija CAFO je že ob otvoritvi vodovoda v sovodenjski občini obljubilo, da bo ceno vodi po nekaj mesecih znižalo. Prvotno so sovodenjski potrošniki plačevali vodo po 80 lir za kubični meter; z novim letom pa je vodovodni konzorcij znižal ceno vode na 50 lir. To je bilo možno le, ker so se vsi prebivalci javili za napeljavo vode v hiše. Upanje je, da se bo cena vodi še znižala in se izenačila s ceno, ki jo plačujejo Goričani.
Posebna cena za električni tok
Občinska podjetja so dala potrošnikom električnega toka na razpolago posebno tarifo za industrijski tok. Ugodna je za tiste, ki porabijo mesečno več kot 20 kWh, drugim se preferenčna cena ne izplača. Preferenčna cena znaša 13.60 lir za kWh, a poleg tega mora potrošnik vsaka dva meseca plačati še 600 lir posebne pristojbine.
Dva slovenska umetnika razstavljata v Gorici
Demetrij Cej: Ta mladi umetnik je razstavljal v Gorici na sedežu kluba S. Gregorčič, Corso Verdi 13. Rojen v Beogradu pred 30 leti, je po drugi svet. vojni študiral na slov. srednjih šolah v Gorici, nakar se je prepisal na Umetnostno šolo in jo srečno dokončal.
Umetniško se udejstvuje od leta 1949, ko je imel prvo razstavo. Kot slikar se je uveljaliv tudi v tujini in prejel več nagrad. Odlikuje ga bogastvo barv.
Saksida je drugi naš umetnik, ki razstavlja te dni v Gorici. Njegova razstava je v razstavnih prostorih Trgovske zbornice v novi Montovi palači na Korzu. U-metnika predstavlja Tullio Crali, ki je tudi napisal spremne besede v katalog. Njegova sodba je zelo laskava in za umetnika spodbudna.
Razstava je odprta vsak dan; vstop je prost.
Sredi dneva so vlomili v dve trgovini
Mladi zlikovci so si izbrali deževen sobotni dan za svoje vlomilske podvige in v opoldanskem počitku vlomili v dve goriški trgovini. Najprvo so vlomili v trgovino Moncaro na Korzu in nemoteni odnesli iz blagajne 20.000 lir. Ta uspeh jih ni še zadovoljil. Poskusili so ponovno svojo srečo, tokrat v trgovini Rosconi v ulici Oberdan. Medtem ko je eden stal na straži, je drugi poskušal odpreti blagajno. A sreča je hotela, da je gospodar z vajencem prišel že ob 2h popoldne spet v trgovino, da bi pripravil izložbo. Zasledil je zlikovca in enega ujel, medtem ko mu je drugi pobegnil.
Na policiji je zlikovec, komaj 20 letni Bruno Perentin iz Trsta, tudi tovariša ovadil in kmalu so v Trstu, kamor je naglo pobegnil s svojim avtom, zasledili še 23 letnega Silvana Millo. Prvi je brezposeln, drugi pa je zobotehnik, ki je še boseboj kot trgovski potnik zaslužil preko 100 tisoč lir mesečno. Največ pa mu je prinašal dobička njegov roparski -posel. Našli so pri njem nad 10 milijonov lir vrednosti raznega nakradenega blaga. Tržaški trgovci so se oddahnili, saj so bili ropi na dnevnem redu.
SKPD v Gorici vabi na kulturni večer posvečen
VZHODNI CERKVI V LUCI VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
ki bo v ponedeljek 22. t. m. ob 20.30 v Marijinem domu na Plaouti. Predaval bo p. Anton Koren S.J. iz Rima
Tragična eksplozija v Ločniku
V Ločniku je v petek popoldne prišlo do težke nesreče, ki je zahtevala smrt komaj dvajsetletnega Alojzija iz Pintarjeve družine iz Podsabotina. Alojz se je verjetno ukvarjal s pobiranjem železa, ki ga je še mnogo na pobočjih Kalvarije. V njegovem vinogradu so našli še pet nerazstrdjenih granat, ki jih je verjetno Pintar izkopali na hribu. Do nesreče je prišlo, ko je hotel fant granato razstaviti. Pri tem mu je v rokah eksplodirala in ga hudo poškodovala. Oče mu je takoj priskočil na pomoč in ga odpeljal v go-riško bolnišnico. Tam so mu morali odrezati nogo, hudo pa je bila poškodovana tudi leva roka. Izgubil je mnogo krvi, tako da je bila vsaka pomoč zaman. Nesrečni mladenič je v soboto zjutraj umrl. Očetu Maksimilijanu Pintarju, zavednemu Slovencu, ki je bil med nami na zadnjem skupnem romanju v Pompeje, izrekamo najglobje sožalje.
Števerjan
Zadnji dnevi starega leta in prvi novega so navadno posvečeni raznim inventarjem, obračunam in proračunom. Zato ne bo napak, če damo v vednost predvsem šte-verjancem, koliko nas je v števerjamski občini. Podatki so povzeti iz ljudskega
štetja, ki se je vršilo v mesecu oktobru preteklega leta. V preteklem oktobru je štela števerjanska občina 889 stalnih prebivalcev, od teh je bilo 430 mož in 459 žensk. Prebivalci so bili razdeljeni na 211 družin, ki so prebivale v 202 bivaliških poslopjih s 726 sobami. — Na Jazbine odpade okrog 150 prebivalcev, ostali pa -spa-daji pod župnijo Števerjan.
Od predzadnjega ljudskega štetja, ki se je izvršilo leta 1951, je padlo število prebivalcev za več kot 200 enot.
*
V soboto 13. t. m. je umri v goriški bolnici Jožef Gravnar iz Ščednega v 64. letu starosti. Nekaj pred prazniki je legel v posteljo zaradi pljučnice. Nihče si ni pričakoval, da ga bo smrt itako hitro pobrala, toda slabo srce ni .moglo dovolj uspešno kljubovati bolezni in je podlegel.
Pepe Jernejev, tako smo mu po domače rekli, je bil eden izmed redkih mož, ki so ohranili kljub vsem prevratom zadnjih let lepe vaške nedeljske tradicije: zjutraj redno k sv. maši, popoldne k blagoslovu, nato do avemarije v gostilno v Dvor ali h Koršiču s prijatelji na »kvartinček« in na »partido briškole ali trešeta«.
Pogrebu se je v nedeljo popoldne udeležila množica domačinov in okoliških znancev.
Težko prizadeti družini izražamo občuteno sožalje, pokojnemu pa želimo mir in srečo pri Bogu.
*
Domače SKPD je na dan sv. Treh kraljev pripravilo svojim članom v dvorani na Križišču božično prireditev. Nastopili so najmlajši člani z igricami, deklamacijami ter pesmimi. Poseben ton so dali prireditvi člani dramske skupine SKPD z vprizoritvijo Stritarjevega igrokaza »In na zemlji mir ljudem!« Prijetno je bilo gledati naše najmlajše, 'kot tudi fante in dekleta, ki s tem svojim delom 'dokazujejo, da imajo nasprotno kot mnogi trdijo, še smisel za delovanje na verskem in narodnem polju.
Nova palača, daljše vrste
Ob otvoritvi nove palače za občinske urade, kjer deluje sedaj zlasti anagrafski urad, so zagotovili, da bodo sedaj operacije potekale hitreje. Na žalost lahko vsakdo, ki pogleda v pritličje palače, ugotovi, kako dolga vrsta ljudi čaka na razna ana-grafska potrdila. V ponedeljek smo ugotovili, da so pri treh okencih ljudje čakali 45 minut, pri dveh 30, pri drugih pa najmanj 15 minut, samo da vložijo prošnjo za razna potrdila. Upajmo, da so ti nedo-statki samo posledica preselitve ter da ne bo treba v bodoče izgubiti celo jutro za dve potrdili.
SLOVENSKI ODER gostuje v nedeljo 21. januarja v BORŠTU z veseloigro
NEOPRAVIČENA URA
Začetek predstave ob 16h v župnijski dvorani pri čč. sestrah.
»Prijateljski« obisk
Delegacija tržaške avtonomne federacije komunistične partije Italije bo, po besedah tajnika prof. Seme, odšla na obisk v Slovenijo, kjer se bodo vršili razgovori med naj višjimi predstavniki obeh partij. Zdi se, da pojde v Ljubljano tudi znani »prijatelj« jugoslovanskh komunistov poslanec Vidali.
Vesti iz Repentabra
* y
Znano je že, da je bil reku-rz svetovalcev SLOVENSKE LISTE že davno rešen.
Višja komisija je 'pripoznala priziv za upravičen in tako prideta v občinski svet gospod nadučitelj Lupine ter gospod Milič iz Velikega Repna — oba vestna in ugledna člana naše slovenske skupnosti na Repentabru, ki bosta skupno z gospodom Komarjem iz Femetičev in v posvetovanju z vsemi kandidati SL zastopala zelo malo manj kot polovico volivcev. Zato upamo, da bo g. župan sklical čim-prej sejo občinskega sveta, v katerem bodo zastopani tudi novi svetovalci.
Po vaseh naše občine si ljudje želijo vedeti kaj občinski svet dela, zakaj se ne sestaja kot po drugih občinah bolj pogosto, saj je od zadnje seje minil že lep čas. Tudi precej važnih stvari se je medtem nabralo in o katerih je treba obvestiti tudi občinski svet, kot vrhovnega predstavnika vseh volivcev. 'Naši župani Furlan, Guštin itd... so imeli vendar dosti bolj demokratski odnos do vseh Občinarjev, z njimi so se često posvetovali
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU priredi v nedeljo 28. januarja ob 17. uri v Avditoriju praznik slovenske lepe besede.
Ker je ta dan posvečen našemu tisku, je prav, da praznik naše besede proslavimo tudi na zunaj.
Na programu bodo recitacije najnovejših del naših besednih umetnikov in pa enodejanka: DOGODIVŠČINE NA POTOVANJU.
Vstopnice bodo v predprodaji v trgovini Fortunato in uro in pol pred prireditvijo v baru Moscolin, nasproti Avditorija.
ščanski ženi Štefaniji Valentič por. Brajnik. Kakor sleherni izmed nas, je tudi ona morala preboleti svojo življenjsko krizo, dokler ji ni srce popolnoma odpovedalo. Prevideno s svetimi zakramenti, jo je 12. t. m. v starosti 68 let, Gospod poklical k sebi. Ob pogrebnem nagovoru je g. župnik poudaril, kako lep zgled je zapustila pok. gospa Štefanja z vestnim izpolnjevanjem svojih verskih dolžnosti. Nad vse je cenila nedeljsko sv. mašo. Še malo pred smrtjo je g. župniku toplo priporočala, da bi bil njen pogreb združen s sv. mašo. Sama je doma gojila cvetje, da je z njim mogla krasiti oltar pri Domju in v svoji farni cerkvi. Kot praktična katoliška žena, je tadi skrbela za katoliški tisk po družinah, ki ga je po potrebi kar sama prinesla. Samo dobri Bog pa ve za delež, ki ga je s svojim tihim, vdanim trpljenjem doprinesla pri gradbi božjega kraljestva. Naj ji bo milostljiv Sodnik!
Ubrana pesem domačega pevskega zbora in lepo število domačinov, je g. Štefanijo spremilo k večnemu počitku.
Sinu in hčeri, ki jih je pok. ga. Štefanija vzgojila v dobrem krščanskem duhu, izrekamo naše toplo sožalje.
Kino v Trstu
V zadnjih petih letih stalno pada število v Trstu prodanih vstopnic za kinematografe. Leta 1955 so prodali 9,338.000 vstopnic, leta 1960 pa samo 6,399.000. Povprečno je torej vsak Tržačan bil leta 1960 22-krat v kinu in za to porabil 4.684 lir, leta 1955 pa še 33-krat, porabil pa je 6.454 lir. Po potrošnji na prebivalca je bil Trst sedmi med italijanskimi mesti. Srednja cena vstopnicam se je v dveh letih, od 1. 1958 do 1. 1960, dvignila za 12%, to je od 183 do 207.
bovali nadzorstvo pri učenju ali posebno pomoč pri posameznih predmetih. V poštev pridejo učenci nižje srednje šole, vseh strokovnih ter osnovnih šol. V načrtu je več skupin v raznih delih mesta, predmestja in okolice. Pojasnila dobite v ulici Trento, 2/II nadstropje od ponedeljka 22. do srede 31. januarja ob delavnikih od
16.	do 19. ure.
O VZHODNEM VPRAŠANJU in delu za zedinjenje kristjanov Slovence informira Vzhodni zbornik KRALJESTVO BOŽJE.
Kupite, berite! Doslej so izšli štirje zborniki. Naročite jih po župniščih in katoliških knjigarnah.
O pravoslavnih vzhodnih bratih na kratko govori Knjižica VZHODNI BRATJE (Marijanišče, Opčine pri Trstu).
in delali za blagor vseh Repencev. Niso pa hodili nikoli po ukaze ik raznim partijam. Zato bi že bil čas, da bi repenta-borsko občino vodil občinski svet in ne le kak birokrat ali ozki krog par ljudi, ki povrhu vsega še med seboj večkrat niso sporazumni, kot so pokazali prav zadnji dogodki glede poizvedbe o občinskih davščinah, ker je vzbudilo val nejevolje med prebivalstvom na splošno.
Repenski lipar
Kontovel
Dandanes je v modi godrnjati čez vse (ljudi in reči), a mi iz Kontovela bi radi opozorili oblasti na nekaj zelo perečega; naše ceste niso itake kakor bi morale biti v turistični coni. Na stotine avtov drvi po naših cestah, a morajo dobro paziti, ker so ozke, polne ovinkov in lukenj, posebno od Joškota do Kontovela. Res, da je malo hiš od Joškota do nas, a ljudje hodijo po cesti, avtobusi vozijo noč in dan, na stotine motorjev pelje ljudi na delo; cesta je torej velikega pomena za nas vse, zato je potrebna popravil kakor kruha (kot pravijo pri nas). Ce so prejšnje leto popravili cesto od Trsta di Joškota, bil bi čas, da bi tudi drugi del popravili, saj plačujemo davke tudi mi kakor Tržačani in morda sorazmerno še več. Ob cesti se zidovje večkrat podira. Žalostno je potem, da morajo vozniki cele tedne čakati, da je tisti del ceste popravljen, cele tedne ponoči gore luči ob padlih kamnih kakor, da bi bili na pokopališču.
Te dni so razdeljevali drva upokojencem po znižani ceni. Radi bi opozorili na nekaj nevšečnosti: drva so večkrat mokra, torej skoraj neuporabna, četudi jih ljudje suše nad štedilnikom, ne morejo goreti kakor suha polena, ampak samo tlijo. Nekateri celo sumijo, da baje tudi vaga ni vedno dobra. Ce potem dodamo, da kdor je prvi pri razdelitvi prej opravi, da se torej ljudje kregajo in pehajo, da gredo prej domov, ker so na cesti in na burji, bi radi vedeli kali/ dobiček je taka razdelitev drv za upokojence. Upamo, da bodo oblasti poskrbele tudi za te naše potrebe in želje.
Ricmanje
Ricmanjski zvonovi so v nedeljo 14. t. m. s svojo mrtvaško melodijo oznanili vaščanom, da se je spet nekdo ločil iz njihove srede. Kdo bi mogel slišati ta glas in se ne bi vsaj za trenutek zresnil in pomislil: danes zvoni tebi, jutri bo zvonilo meni, pa kako kmalu bo prišel ta jutri!
To pot je za vedno odzvonilo dobri kr-
O BVESTILA
»KONEC SVETA SE BLIŽA« — (tako pravijo jehovci)—, to je naslov nove številke KNJIŽIC, spisal dr. Fr. Knific. Zanimivo knjižico s krasno naslovno sliko dobite v vseh naših tknjigarnah, v upravi K. glasa in pri gg. duhovnikih. — Cena 50 lir.
ZA ROMANJE SMO SE ODLOČILI:
1. veliko: Rimini, San Marino, Assisi (Perugia), Firenze (Piša ali Siena). Odhod iz Trsta (z vlakom) 6. junija zvečer, -prihod v Trst 10. junija zjutraj. Stroški: okoli 15.000 lir.
2. enodnevno: cilj in čas sta še nedoločena.
V NAJKRAJŠEM CASU se bo organiziral dodatni pouk za učence, ki bi potre-
DAROVI
Za Marijanišče: Marijina družba v ul. Risorta za božičnico Marijanišču: 20.000; Hrovatin 1.500; Sosič B. 1.000; Sosič Marija ob 30 dnevu materine smrti 10.000; E-milija Milič namesto cvetja ob smrti Vil-hem-a Adolfa 1.000; Košič Ivanka v spomin pokojnega brata Franca 5.000; Fortunato v Trstu za božičnico 5.000; Poljšak Frančiška 3.000 lir.
Vsem izrednim dobrotnikom se salezijanci in gojenci Marijanišča iskreno zahvaljujejo Bog vam povračaj!
Za Alojzijevlšče: P. F. Gorica 3.000; M. R. 2.500; družbenica 10.000; družina Simčič namesto cvetja na grob pok. Jožefa Gravner iz števerjana 2.000 lir.
Povrni Gospod vsem dobrotnikom, rajnemu pa nakloni večni mir!
Za Zavod sv. Družine: P. F. Gorica 3.000 lir. — Bog povrni!
Za Katoliški dom: M. M. Gorica 3.000; družina Cristjani - Pevma 500; Toroš Antonija - Gorica 5.000; Zdravko Terčič -Števerjan 1.500; Podgornik 1.000; P. B. 500; N. N. 7.000; N. N. 1.000; P. B. 500; Tinta Ida 1.000; N. N. - Gorica 1.000; N. N. - Gorica 5.000; Dr. H. - Gorica 1.000; Lestan Rafael 1.000; Francka 1.000; prof. Rihard Orel - Gorica 5.000; Tomšič Malka 1.000; Cuder Tomaž 1.000; družina Ciam-pa 5.000; Mozetič Andrej 1.000; N. N. -Rim 1.000; N. N. - Rim 5.000; N. N. - Gorica 2.000; Toroš Antonija - Gorica 5.000; Rustja Franc - Pescara 500; družina Vižintin - Gorica 10.000; F. B. - Gorica 2.000; P. F. - Gorica 3.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 94 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
KOKOŠJA FARMA TOMŠIČ - SOVODNJE
OBVEŠČA SVOJE CENJENE ODJEMALCE, DA RAZPOLAGA TEDENSKO — OD JANUARJA DO OKTOBRA — Z ENODNEVNIMI SELECIONIRANIMI
PIŠČANCI
ZAHVALA
Družine Hrvatin - Brana - Leopoldi se prisrčno zahvaljujejo preč. duhovščini, čč. šolskim sestram, zdravniku dr. Martelancu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v bolezni, udeležbo, molitve, cvetje na zadnji poti naše nepozabne matere, sestre, sorodnice
ANE HRVATIN
Trst, 10. januarja 1962.
ZAHVALA
Ko javljamo žalostno novico, da je v soboto 13. t. m. umrl naš dragi oče
JOŽEF GRAVNAR
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani pri težki izgubi in se udeležili pogreba. Posebna zahvala naj gre g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke.
Očeta priporočamo v molitev.
Števerjan, 14. januarja 1962.
Zena ANTONIJA, sin JOŽEF, hčerke VIDA, CVETKA In ELZA ter snaha EDA, zeta CIRIL TERPIN In SLAVKO KLANJŠČEK in vsi vnuki.