TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, findustrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/z leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-60. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 14. aprila 1934. štev. 43. Apel na dat/ena upcava Prejemamo vedno pritožbe trgovcev, da tudi pri najbolj vestnem proučevanju davčnih predpisov ne morejo teh vedno razumeti, ker prihajajo vedno novi predpisi v takšni množini, da jim ni več mogoče slediti. Poleg tega pa si ti predpisi dostikrat nasprotujejb, so nad vse nejasni in nedosledni. Poslovni ljudje izgubljajo vsled teh nejasnosti ogromno časa in včasih še ne uganejo pravo. Jasno je, da za to nejasnost ni direktno kriva davčna uprava, vendar pa je upravičen apel na njo, da to stanje upošteva in da gre davkoplačevalcem na roko, da ne bodo še po nepotrebnem izgubljali časa. Zlasti velike sitnosti povzročajo predpisi glede skupnega in splošnega davka na poslovni promet. Ti predpisi so tako komplicirani, da jih ne zmagujejo niti davčni strokovnjaki. Ali bi bilo res nemogoče, da bi davčna uprava enkrat jasno razložila davkoplačevalcem, katere dolžnosti jim nalaga splošni in katere skupni davek. In kaj če bi davčna uprava ustanovila kar posebno posvetovalnico za davčne zadeve, ki bi brezplačno dajala davkoplačevalcem potrebna in avtentična pojasnila. Ta posvetovalnica bi seveda morala biti lahko dostopna, imeti bi morala dovolj osebja in sicer potrpežljivega in ustrežljivega. Saj je na vse zadnje tudi v interesu davčne uprave, da bi se davkoplačevalci z zaupanjem obračali na njo in da bi videli v njej tudi dobrohotnega svetovalca in ne le neizprosnega izterjevalca. Posebne težave se obljubljajo sedaj s taksiranjem računov. Vse večje trgovine imajo seveda v zalogi stare račune, ki se morejo uporabljati v blokih vezani še nadalje. Treba je le te račune kolkovati. Trgovci bi to tudi hoteli storiti ter jih poslati davčni upravi, da jih prekolkuje. Toda v vsej Ljubljani ni bilo do 12. aprila ne kolkov po 50 par in ne onih po 1 Din. Ljudje hočejo izpolniti svojo dolžnost, pa je ne morejo. Pri tem so prizadeti še trafikanti, ki bi mogli že dosti prodati teh kolkov. Samo v eni trafiki bi mogli v enem dnevu prodati teh kolkov za 6000 Din, a jih niso imeli! Kakor že dostikrat, tako se do najbrže tudi sedaj zgodilo, da bodo prejeli trgovci kolke šele v zadnjem hipu in potem bo križ in težava, kako takoj ustreči predpisom. Apeliramo na davčno upravo, da že sedaj upošteva, da ni krivda davkoplačevalcev, če ne bo moglo izdajanje po novem kolkova-nih računov funkcionirati takoj v redu. Naj se davčna uprava po tem ravna, zlasti še, ker bo izdajanje teh računov itak tako zamudno, da bo trpelo vse poslovanje. Trdi se, da se bodo prodajali računi z natisnjenimi kolki le na davkariji in ne tudi po trafikah. Zakaj to? Zakaj se ne bi prodajah tudi po trafikah, ki so po vsem mestu, da ni nakup računov zvezan z izgubo časa! Prav isto velja tudi za davčne knjižice za hišno služinčad! Tudi te naj bi se prodajale tudi po trafikah. Naj se vendar ne sili ljudi, da morajo izgubljati čas, kadar opravljajo svojo davčno dolžnost. Pa ker smo že pri teh kartah, ki se imenujejo »Poreske karte za kuč-nu poslugu« in ki veljajo mesto 50, 52 Din. Zakaj niso izdane s slovenskim besedilom. Ni trgovskega podjetja, ki ne bi slovenskim odjemalcem pošiljalo račun v slovenskem jeziku. Zakaj se tudi v finančnem ministrstvu ne bi ravnali po tem edino možnem trgovskem Principu? Zakaj s takšnimi odredbami &e večati nejevoljo ljudi? Treba upoštevati tudi to, da zadene novi davek na račune zlasti težko manjše trgovce in da kljub 50 param ta obremenitev nikakor ni majhna. Posebno v špecerijski stroki in v vseh trgovinah, kjer se prodajajo cenejši predmeti. Pri srednjem prometu letnih 300 tisoč Din znaša ta davek nad 10.000 Din letno, torej prav znatno vsoto. Tudi se ni čuditi, če detajlisti niso navdušeni, kadar morajo konstatirati, da bo n. pr. plačala velika tekstilna tvrdka, ki proda par oblek ali preprog v vrednosti 10.000 Din na dan, le 10 Din tega davka, dočim bo plačal mali trgovec, ki bo prodal 100 strankam za po 25 Din Večkrat smo že poudarili, da ne spadamo med one, ki priporočajo zniževanje uradniških prejemkov, ker se s temi prihranki doseže samo to, da se zniža obtok denarja in da se iz gospodarstva vzame natančno tako velika vsota, kolikor znašajo prihranki na plačah. Tej slabi posledici znižanja plač pa se je vlada s svojo zadnjo uredbo o redukciji draginjskih doklad poročenim uradnicam ter z nekaterimi drugimi varčevalnimi ukrepi srečno izognila s sklepom, da se ves na ta način prihranjeni denar uporabi za nastavitev nezasedenih učiteljskih in profesorskih mest. S tem ostane ista količina denarja v prometu, samo denar je bolj socialno razdeljen. Ukrepi vlade zaslužijo zato tudi vse priznanje in odobravanje. V naravi stvari je, da je tudi najbolj pravična redukcija plač za vsakega prizadetega nad vse nesimpatična, ker pač pomeni zmanjšanje prejemkov. Pa tudi v tem pogledu je imela vlada srečno roko, ker je dala sama dober vzgled s tem, da hoče znižati tudi prejemke poslancev in senatorjev za celih 1500 Din na mesec. Redukcije plač je treba začeti zgoraj, ne spodaj, je bila že od nekdaj zahteva ljudstva in to zahtevo je vlada izpolnila. S tem pa so postale redukcije mnogo bolj simpatične (jelo prizadetim samim, ker po znani izkušnji se vsaka bolečina zmanjša, čim več ljudi jo občuti, zlasti pa, če zadene tudi višje. Prav tako simpatična je odredba vlade glede tantiem v državnih podjetjih. Te tantieme so bile v nekaterih zavodih silno visoke in so znašale tudi po par stotisoč na leto za enega upravnega svetnika. Pri sedanji težki finančni krizi je bila redukcija teh mnogo preveč munificentnih tantiem pač neodložljiva nujnost. Sklep vlade glede redukcije tantiem določa mod drugim: Število članov upravnega odbora pri monopolski upravi se zniža od 12 na 8, ki pa ne smejo dobivati več ko 2000 Din mesečno, število članov nadzornega odbora se zniža na 5 in ti ne smejo prejemati več ko 800 Din mesečno. Število upravnih svetnikov v državni sladkorni tvornici se zniža nem glede davčnih predpisov, ki so se uvedli z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1984. Ta nejasnost obstoja v prvi vrsti pri prometnem davku, ki je že sam na sebi — po svoji naravi — nepregleden iin kompliciran, ki ga pa delajo še bolj nepreglednega in kompliciranega zakonski predpisi sami, ker so raz-treseni v najrazličnejših zakonskih določilih. Pred vsem je treba imeti prd očmi, da imamo dve obliki prometnega davka, in sicer: 1. splošni davek na poslovni promet in 2. skupni davek na poslovni promet. Skupnemu davku na poslovni promet blaga po 50 Din davka. A še težje je to nerazmerje pri branjevkah in branjevcih!* Položaj za trgovca je vsled novih davčnih bremen že itak nad vse težaven. Nepotrebno in napačno je, če bi se poostril ta položaj še vsled nejasnosti davčnih predpisov in vsled premale ustrežljivosti s strani davčnih organov in davčne uprave. Le v interesu dobrega plačevanja davkov je, da se ta naš apel ne prezre, temveč v celoti upošteva. Bo to tudi v največjo korist davčni morali, ki je tudi za davčno upravo največje važnosti. od 8 na 3, njih mesečna nagrada pa bo znašala le 1000 Din in 10 kg sladkorja. Koncem leta imajo pravico na tantiemo, ki pa ne sme presegati 24.000 Din. Podobni ukrepi bodo izdani tudi za vsa druga državna podjetja. Končno je sklenila vlada redukcijo draginjskih doklad poročenih uradnic. V glavnem določa uredba: Ce prejemata mož in žena popolne osebne draginjske doklade, potem se ženi znižajo od 100—30%, v razmerju z moževo plačo. Podobno se znižajo draginjske doklade poročenim uradnicam, če je mož urad. pripravnik, kontraktualni uradnik ali dnevničar. Pri mesečni plači- nad 2500 dinarjev se znižajo ženi drag. doklade za 100%, pri plači do 1600 za 75%, pri oni do 1100 za 50% in pod 1100 za 30%. Isto velja tudi za žene, poročene s samoupravnimi uslužbenci. Na drag. doklade pa nima pravice žena moža, ki se bavi s samostojnim delom s pridobninskim namenom. Te določbe pa veljajo le za žene, ki žive v skupnem gospodarstvo z možem. Podobno se znižajo nameščencem in na-meščenkam draginjske doklade, če so tudi njih roditelji drž. nameščenci ali name-ščenke in žive ž njimi v skupnem gospodarstvu. Tudi upokojenkam po novem zakonu se na podoben način znižajo draginjske doklade. Nadalje je vlada sklenila, da se znižajo rodbinske draginjske doklade, če je več članov rodbine uslužbenih v drž. službi. Urede se nadalje potnine za potovanja v tujino in bodo veljale enake potnine za vse vrste uradnikov. Končno je vlada znižala še nagrade dnevničarjem in prejemke pripravnikov ter kontraktualnih uradnikov. Z ozirom na izčrpano moč davkoplačevalcev so bili vladni ukrepi nujnost, ker Pa se ti prihranki uporabijo za nastavitev dosedaj brezposelnih kandidatov na uradniška mesta pa je ukrep vlade tudi socialno koristen. Javnost je zato sprejela vladne ukrepe z odobravanjem. je splošnemu prometnemu davku podvržen promet vseh ostalih predmetov, kakor tudi promet osebnih storitev. Z novim zakonom z dne 18. februarja 1934 .se ni ničesar spremenilo na dosedanjih določilih splošnega poslovnega davka in je pri tej davčni obliki ostalo vse pri starem. Tako se splošni prometni davek v izmeri 2 % tudi v bodoče no sme očitno prevaliti na kupca, odnosno posebej zara-čuniti. Prav tako ne sme kupec od odškodnine, ki' mu jo je zaračunil prodajalec, odbiti splošnega prometnega davka, ki pripada na nadaljnjo prodajo kupljene stvari. Temu nasproti pa je zakon z dne 18. febru- arja t. 1. spremenil nekatera določila o skupnem prometnem davku in določil, da je dolžan davčni zavezanec, ki mora ob nabavi (dobavi) plačati skupni davek, vpisati drugi pogodbeni stranki v račun (fakturo) posebej skupni davek na poslovni promet, kakor tudi luksuzni davek. Kdor ne ravna tako, o njem velja, da za dotični promet ni plačal davka. Kupec, ki prejme blago, ne da bi bilo v fakturi izrečno navedeno, da je skupni davek že plačan in zaračunan, plača za dotično blago skupni davek, kakor da bi bil blago sam proizvedel. Trgovec mora torej skrbno gledati na to, da prejme fakturo, v kateri je navedeno, da je skupni davek v izmeri toliko in toliko procentov od fakturne cene že plačan. Pri skupnem davku namreč nimamo enotne stopnje, marveč so davčne stopnje za vsak predmet posebej določene v tarifni tabeli za skupni davek. Ker »e pa pri osnovi za odmero skupnega prometnega davka morajo praviloma upoštevati ne samo fakturna vrednost blaga, temveč tudi vsi postranski stroški, kakor tudi transportni stroški z vsoto, ki odpade od dobavnega kraja do naročnikovega kraja, bo novo zakonsko določilo imelo za trgovstvo dalekosežne posledice. Vsekakor že iz vsega tega sledi, da bodo morali trgovci v svoje lastno kritje voditi posebno evidenco ne samo o prometu z blagom, ki se je uvažalo iz inozemstva, temveč tudi p prometu z domačim blagom, in sicer: 1. glede onega blaga, ki je zanj že plačan skupni davek po drugi osebi, odnosno glede katerega imajo potrdilo v fakturi, da je plačan skupni davek in 2. glede blaga, za katero tega potrdila nimajo in so vsled tega dolžni, da plačajo skupni davek sami. Vsa ta komplicirana materija o splošnem in skupnem davku na poslovni promet še posebej, kakor tudi vsi ostali davčni, taksni in trošarinski predpisi so zbrani in sistematično obdelani v knjigi: »Naše finanč-I no pravo: Neposredni davki, trošarine in j takse«, ki bo v prihodnjih dneh izšla v tiskarni »Merkur« d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Sušeč Štefan. Kongres jugoslovanskega trgovstva v Skopi ju Kakor smo že javili, bo dne 12. in 13. maja kongres jugoslovanskega trgovstva v Skoplju. Po kongresu bo skupno potovanje po južni Srbiji in se obiščejo ta mesta: Skoplje, Bitolj, Prilep, Ohrid, Gostivar, Tetovo, Skoplje. Na kongresu ki bo veličastna manifestacija jugoslovanskega trgovstva, se osnuje Centrala zvez združenj Jugoslavije. Prireditev bo zvezana z zanimivim potovanjem, ki je še zlasti zanimivo za nas Slovence, ker še jako malo poznamo te zgodovinsko dn prirodno velike in lepe pokrajine, običaje in življenje prebivalstva. Zveza trgovskih združenj v Ljubljani vabi vse trgovstvo, da se v čim večjem številu prijavi za udeležbo na kongresu in za potovanje Skopi je—Bitolj—Prilep—Ohrid— Gostivar—Tetovo—Skoplje in nato domov. Udeleženci uživajo velike vozne olajšave, pa tudi za prehrano in prenočišča bo poskrbljeno. Zveza trgovskih združenj sprejema prijave še nekaj dni, najdalje pa naj se prijavijo udeleženci do 18. t. m. STARA PESEM Iz Holandske se je vrnilo 60 naših delavcev, ki so bili že več let na Holandskem. Prišli so s svojimi rodbinami in tako čaka naše socialne ustanove nakrat naloga, da poskrbe za 200 oseb. Stara pesem trpljenja naših izseljencev se kar nar prej ponavlja-. Mladi in zdravi odhajajo v tujino, izmučeni in onemogli se vračajo iz tujine brez vseh sredstev. Kdaj bo že konec tragike naših izseljencev! vadevdUii ukcepi vlade- Znižanje dnevnic poslancev in senatorjev — Redukcija draginjskih doklad poročenih uradnic — Znižanje tantiem v državnih podjetjih l/lovi davčni Trgovski krogi sl nikakor niso na jas- so zavezani samo oni predmeti (telesne premične stvari), ki so v tarifi o skupnem I _ 1_ • .. _ _ X.. /v n .4 1 TY> skupščina zdcuženia bcywuv v Miutatneat’ Trgovci ljutomersko-gornjieradgonskega sreza so se dne 10. t. ni. sestali v lepem številu v gostilni »Triglav« v Ljutomeru na letni skupščini svojega združenja, ki je bila mestoma precej živahna in borbena, toda le zaradi težkega položaja trgovstva. Vsi sklepi so bili soglasni, kar priča, da je trgovstvo 1 jut. sreza enodušno za svojimi voditelji v borbi za svoje pravice. Skupščino je otvoril predsednik Vilar, ki je po izvršenih formalnostih pozdravil zastopnika Zbornice za TOI, zbor. svetnika Milka Senčarja iz Ptuja, nadalje zastopnika Zveze trg. združenj Čeha iz Murske Sobote, zastopnika soboškega združenja Nemca, zastopnika obrtnega društva gosp. Reicha in zastopnike obrtniških združenj. Vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna ministru trgovine in industrije sta bili sprejeti z odobravanjem, nakar ge je predsednik spomnil 5 umrlih članov, katerih spomin so zborovalci počastili na primeren način. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Pušenjak in Sušeč. Predsednik je v svojem poročilu obširno orisal vedno težji položaj trgovine v preteklem letu in omenil med vzroki •nazadovanja nadaljnji padec cen kmetijskim produktom, nazadovanje kupne moči kmetskega prebivalstva, ki tvori v srezu pretežno večino, zmanjšanje izvoza, zakon o zaščiti kmeta, ki je le odložil odplačilo kmetskih dolgov, ni pa dal poslovnim krogom gmotnega nadomestila, in neurejenost denarnega vprašanja sploh. Očrtal je razne ukrepe, ki so bili storjeni brez pravega načrta in uspeha tako, da so plačilne težkoče trgovine vedno večje in težje. Položaj se je ]>oslabšal tudi vsled izpremem-be zakona o direktnih davkih, taksah in trošarinah, ki nalaga trgovcem nova in težja bremena. Poleg tega se niso samoupravne doklade znižale, ampak ponekod celo še povišale. Ostrejša davčna praksa pa je nadalje še bolj poostrila stisko trgovine. Nadalje je omenil tudi povišanje železniških in drugih tarif, nesinotreno izvajanje javnih del, škodo, ki jo trpi trgovina po kartelih, dalje neprimernost nekaterih zaščitnih carin, ki samo podražujejo blago in večajo dobiček s tujim kapitalom osnovane industrije, ter zahteval upravno reformo v smislu decentralizacije in ustanovitev gospodarskega sveta. Opisal jc delo-združenja v vseh teh zadevah ter navedel tudi nekatere uspehe, ki jih je trgovstvo doseglo, tako zoper krošnjarstvo, ki pa še ni zatrto, zoper konzume in nabav-Ijalne zadruge in neupravičeno trgovanja. Za vse svoje redke uspehe se mora trgovstvo zahvaliti samo svoji organizaciji, Zbornici in Zvezi, ki dobiva sedaj svoj vrhovni borbeni organ v Zvezi vseh trg. združenj v državi. Z apelom, naj se trgovci oklenejo svoje organizacije ter naj v njej vneto sodelujejo v svojo korist, v korist gospodarstva in naše lepe domovine, je končal predsednik svoje poročilo, ki so ga zborovalci sprejeli z odobravanjem. Zastopnik Zbornice, svetnik Senčar je nato izrekel pozdrave te korporacije ter se v daljšem govoru bavil z izpremembami zakona o obrtih, vprašanjem krošnjarstva, poslovanjem trgovskih potnikov in z davčnim vprašanjem, glede katerega je poudaril, da zahtevajo trgovci Dravske banovine samo enake pravice. Posebej je opozoril na nove določbe glede taksiranja računov in omenil, da bo določba o povračilu 25 % takse kupcu pospešila ovaduštvo. Orisal je tudi splošni položaj trgovine ter obžaloval, da ni navzoč noben nar. poslanec, ki bi prav na takih skupščinah lahko spoznal težnje in zahteve trgovcev. Zavrnil je očitke Zbornici in trgovcem sploh, da uganjajo demagogijo ter pokazal na ostro davčno prakso pri nas, ki je v nasprotju s prakso drugod, kjer so davčni odbori znižali davčne predpise za 40 do 50%. Zahteval je določitev zdravega gospodarskega sistema ter priporočal žilavo združeno delo, da bo mnenje gospodarskih krogov prišlo do svoje zaslužene veljave. Tudi njegov referat, •ki je bil mestoma precej temperamenten, so zborovalci nagradili z viharnim odobravanjem. Zastopnik Zveze trg. združenj g. Čeh je poročal o delovanju Zveze ter se nadalje bavil z zavarovanjem trgovcev in s poslovnim časom. Zahteval je tudi volitev novih davčnih odborov, v katerih naj bodo zastopani trgovci ter otvoritev železniške zveze preko Hodoša. O. Reich je izrekel pozdrave Trg. obrtnega društva ter opisal delovanje davčnega odbora v Ljutomeru. I* tajniškega poročila je bilo posneti, da je združenje štelo na koncu leta 1933 234 članov. Pravih prijav je bilo IG, odjav pa 28, v glavnem v strokah, ki so v zvezi s kmetijstvom. Trgovskih uslužbencev je 80 pomočnikov in 50 vajencev, prijavljenih tekom leta 27 pomočnikov in 20 vajencev, odjavljenih 28 pomočnikov in 12 vajencev (oproščenih 8). Obrtno nadaljevalno šolo je posečalo 18 vajencev. Obširno se je bavilo tajniško poročilo z delom uprave, ki je razvidno iz visokega števila dopisov (684). Blagajniško poročilo je izkazovalo 62.740 Din prometa, izdatkov 28.717 Din, prejemkov 34.022 Din, prebitka 5305 Din. Premoženje združenja znaša 42.244 Din. V imenu nadzorstva je poročal predsednik g. Hrastelj ter predlagal upravi raz-rcšnico s pohvalo predsedniku in tajniku, kar je bilo soglasno sprejeto. Prav tako je bil odobren proračun za tek. leto, ki predvideva Din 30.000 izdatkov in ravno toliko prejemkov. Glede služb, glasila Zveze so se zborovalci izjavili, da naj izhaja list 14dnevno na 6 straneh, naročnina pa se naj poviša. 0 izpremembi pravil pa niso hoteli glasovati, ker se ne strinjajo s skrajšano učno dobo, v ostalem pa oblast lahko sama iz-premeni pravila, če je to potrebno. Nato so soglasno in z odobravanjem odobrili resolucijo, ki ugotavlja najprej vedno težji položaj trgovine in omalovaževanje trgovskih teženj ter zahteva: pametno zaščito tudi za trgovce, znižanje raznih tarif in zaščitnih carin, zakon o kartelih, oiniljenje davčne prakse osobito v Dravski banovini, pavšaliranje pridobnine za manjše trgovce, pravilno obdavčenje industrijskih prodajalen, olajšave pri taksiranju računov, dobavo domače soli tudi Dravski banovini, pritegnitev zastopnikov gospodarstva k trg. pogajanjem, upravno reformo v smislu decentralizacije, revizijo staleža drž. upokojencev ter ureditev denarnih razmer po predlogu Zveze indu-strijcev za Dravsko banovino. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o taksiranju računov po novem zakonu, o reviziji poslovnega časa in o potrebi, da se izvolijo v komasiranih občinah novi davčni odbori. Sprejet je bil tudi predlog, naj se reklamacijski odbori drugače sestavijo, dalje predlog glede otvoritve žel. zveze preko Hodoša in glede proslave lOletnice združenja, ki bo 1. 1935. Uprava naj razmišlja o tem, ali bi ne bilo primerno, da bi bil občni zbor Zveze takrat v Ljutomeru. Za delegata na skop-ljanskem kongresu je bil določen predsednik, ki je pred zaključkom skupščine odločno odklonil očitek, da trgovci vedno samo kričijo, ko pa poudarjajo povsod le svoje življenjske potrebe in s tem potrebe pametnega gospodarstva sploh. Želel je naposled, da bi nar. zastopnik sreza gojil tesnejše stike s trgovci in obrtniki ter na posebnih sestankih spoznaval njihove želje in zahteve. Nato je zaključil skupščino, ki je jasno pokazala solidarnost obmur-skega trgovstva. .KUVERTA* o. z o. z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Voiarski pot 1 II TVOHNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Izredna doklada na usluž-benski davek Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o načinu pobiranja izredne doklade za vse obvezance uslužbenskega davka. Doklada iznaša 1% celotnih prejemkov, ki so podvrženi uslužbenskemu davku. Od plačila doklade pa so oproščeni: hišna služinčad, delavci in dnevničarji, graničarji, orožniki in podčastniki ter staroupokojenci. Ker se doklade odmerjajo od kosmatih dohodkov, ki so podvrženi uslužbenskemu davku, se v osnovo za izračunanje te doklade ne morejo všteti odbitki po čl. 93. zakona o neposrednih davkih. Doklada se pobira obenem z uslužben-skim davkom. Kjer se uslužbenski davek plačuje po seznamu, se odteguje po seznamu tudi doklada. Višina doklade mora biti v seznamu posebej označena. Kjer se plačuje davek v znamkicah, se plačuje tudi doklada z nalepljanjem znamkic v knj ižico uslužbenskega davka. Pri prihodnjem izplačilu se bo pobirala tudi dosedaj še ne obračunana in pobrana doklada. Nabavite si davčne karte za hišno služabništvo Davčna uprava razglaša: Po § 16 zakona o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in IX) členu 15 pravilnika k temu zakonu, Sl. list 149/17 z dno 28. februarja 1934 in Sl. list 194/24 z dne 24. marca 1934, znaša davek na dohodek hišnetga služabništva na leto 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku ©luži davčna karta, ki so mera nabaviti za vsako osebo najkasneje do konec meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osobo, čas zaposlitve in višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno', plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Kairta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca. Davčna karta se kupi pri davčni upravi; za skupnii znesek 52 Din. Službodavec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek, kraj stanovanja in leto za katero velja. Da se poslodavci izognejo vsakih kazenskih posledic, se vabijo, da takoj nabavijo omenjene davčne karte pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/II-?oba št. 14. TAKSIRANJE RAČUNOV Finančni minister je odredil, da se dne 21. aprila izroče v promet mono-polski računi s takso 0-50 Din in 1 Din prtljažne matice in mlinski računi po 0-50 in 1 Din ter spremnice za rečni promet z dosedanjo takso 2 Din, a popravkom v taksni rubriki. Dosedanje prtljažnice in mlinske račune zamenjujejo do 19. julija davčne uprave za taksne znamke. CENE JUGOSLOVANSKEGA LESA V ITALIJI Po notiranju gospodarskega sveta Rimu so bile cene jugoslovanskega lesa v Italiji te: prima bukovina iz Slavo nije, obrobljena 450 do 475 lir, slavonska prima hrastovina po 640 do 680 sortirane deske po 530 do 570 lir za kubični meter. Qd/tfapxa5ekfi POVPRAŠEVANJA Švicarska tvrdka išče zastopnika za Jugoslavijo. Švicarsko podjetje, ki proizvaja suhi ferment za kisanje smetano (Trocken-Pialimsaueruings-Ferment) za proizvajanje sirovega masla, išče za colo državo zastopnika s strokovno izobrazbo. Interesenti naj se obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva ulica 30. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. aprila objavlja med drugim: Norme o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju — Odredbo glede obrestne mere v poslovanju zastavljalnic — Proračun mestne občine Ormož in pravilnik o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave^ Nj. Vel. kralj se je vrnil v Beograd iz Niške banjo, kjer je prebil velikonočne :• razmike. Zuii. minister Jevtič odpotuje v nedeljo Ankaro, kjer ostane tri dni. Na povratku se ustavi tudi v Carigradu. Bolgarska pomorska organizacija »Narodni Zgovor« priredi potovanje po Jadranskem morju in namerava stopiti v prijateljske odnošaje z našo »Jadransko stražo«:. Kralj Zogu je odpotoval v Francijo, da dobi večje posojilo, s katerim bi se mogel otresti finančne odvisnosti od Italije. Mušanov je baje izjavil, da podpiše Bolgarska balkanski pakt, če se ji dovoli večje mednarodno posojilo pod vodstvom Francije. Predsedstvo razorožitvene konference se je odgodilo do konoa; aprila, da bi se med tem časom mogla dokončati diplomatska pogajanja. Plenarna seja konference bo 23. maja. V Ženevi je zopet zavladal optimizem glede razoroži tv enega vprašanja. Nemška vlada je odgovorila na angleško deinaršo zaradi večjih nemških kreditov za letalstvo in mornarico. Vsebina odgovora pa še ni bila objavljena. Francoski zunanji minister ne pride v Berliin, ker ni nobenega jamstva, da bi prišlo med Nemčijo in Francijo do sporazuma v razorožitveneni vprašanju. Bivši angl. zun. minister Chamberlain je imel govor, v katerem se je izjavil proti izolaciji Anglije in za francosko zahtevo skupnega nastopa proti sili, ki bi kršila mir, ker je v tem največje jamstvo, da ne pride do nobene napadalne vojne. Tudi med drugimi angleškimi parlamentarci se opaža preorientacija v smislu Chamberlai-novega govora. Posl. Fabiani je v interpelaciji v ma-djarskem parlamentu odkril, da naj bi bilo priznanje sovjetske Rusije s strani Ma-djarske protiudarec proti balkanskemu paktu. Ker pa je k temu paktu pristopila tudi Turčija, se je protiudarec ponesrečil. Organizacija avstrijskih vladnih moči je sedaj razdeljena tako, da so vse bivše stranke združene v patriotični fronti, vse bojne organizacije pa v brambni fronti. Dollfussu se ni posrečilo, da bi hajm-veravske brambne organizacije vtepil v brambni fronti, temveč je moral pristati na to, da imajo hajmverovoi v tej fronti svojo organizacijo in da je bil za vrhovnega komandanta te fronte imenovan knez Star-hemil)erg, ki dobi kot tak tudi mesto v vladi. Avstrijski hitlerjevci so v zadnjem času zotpet začeli z atentati. To pot so si izbrali za cilj svojih atentatov razne .cerkve. Avstrijska krščansko socialna stranka je sklenila, da se razpusti in da celotno preide v patriotsko fronto. 1200 uradnikov je odpustila avstrijska vlada, ker so pripadali nar. socialistom ali hitlerjevcem. Stavijskijeva afera še vedno raste na obsegu in je te dni pariški odvetnik Moro-Giafferi obtožil kot sokrivca tudi bivšega drž. tožilca Pressarda. Dalimierovega drž. podtajnika Louisa Davida so našiti umorjenega v stanovanju. David je bil baš pozvan od preiskovalnega sodnika na zaslišanje o Stavijskijevi aferi. Pripomniti treba, da je sodišče že zahtevalo od parlamenta izročitev bivšega ministra Daliniiera. Novi umor je nad vse povečal že itak silno ogorčenje francoske javnosti vsled naravnost neverjetnih škandalov, ki, prihajajo v Stavijskijevi afeiri vedno znova na dan. Čcškoslovaško-poljski spor se je zopet poostril in so pri tem zlasti aktivni poljski listi. Novo italijansko križarko »Em. Filiberto di Savo ja« spuste dne 22. t. m. v morje. Križarka ima 7500 ton. Združene države Sev. Amerike so odpoklicale svoje atlantsko bojno brodovje s Tihega oceana, ker je popustila napetost med Japonstko in U. S. A. Na žitni konferenci v Rimu je izjavil zastopnik Argentine, da se ne more Argentina ravnati po sklepih londonske konference in da bo vrgla na trg za 1 milijon ton žita več, kakor ji je prisodila konferenca. Deti acsh/a STANJE NARODNE BANKE Po izkazu z dne 8. 4. se je stanje Narodne banke v prejšnjem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din): Zlata in devizna podloga se je povečala /■ a 5-4 na 1.845-5, in sicer se je zlata podloga zmanjšala za 22‘5 na 1.743-2, tuje valute so narasle za 0-17 na 0-19, devizna podloga pa se je povečala za 27-7 na 102-1. — Devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle za 31-5 na 23-3. — Vsota kovanega denarja se je povečala za 12-5 na 249-9. Posojila so se zmanjšala za 15-0 na 1.861-4 in sicer eskomptna za 14-9 na I.624-5, lombardna pa za 0-07 na 236-8. Obtok bankovcev se je znižal za 46-4 na 4.1860, zato pa so obveze na pokaz narasle za 62-8 na 1.006-4. Obveze z rokom pa so padle za 36-1 na 989-4. Skupno kritje se je povečalo od 35-54% na 35-55%, samo zlato pa se je znižalo od 34-10% na 33-57%. NEMČIJA ZAHTEVA ODLOG ZA SVOJE TUJE DOLGOVE Na konferenci 2 ameriškimi, angleškimi, švicarskimi, holandskimi in švedskimi upniki je izjavil dr. Schacht, da Nemčija priznava svoje tuje dolgove in da jih tudi hoče plačati. Ne more pa Nemčija plačati teh dolgov v devizah, ker jih nima. Zato je odlog transfernih plačil neizbežen. Tudi znižanje obrestne mere bi bilo le pravično. Dr. Schacht je nadalje izjavil, da nikakor noče nabavljati sirovine s pomočjo novih dolgov, ker bi se hotel rešiti starih. Vsled pomanjkanja deviz bo morala Nemčija omejiti uvoz sirovin, kar bo seveda omejilo obseg svetovne trgovine. — Splošno se sodi, da bo Nemčija sploh ustavila transferna plačila v gotovini. <2d'"dcipta6cA,p St>čf