_KATOLJŠK CKEIKVEI^IST^ _ Tečaj Ul. V Ljubljani, 28. julija 1899. Ust 30. T a r b u I a. Pripovedna pesem Speval Janez Bile. (Dalje.) II. Škof in mučenik. Grad na griču se dviguje, Sapor cesar v njem stoluje. Cvetličnjak pa grad obdaja, Car po vrtu se sprehaja. Zor večerni noč naznanja; Sapor soincn se priklanja, Solncu zlatemu, ki jemlje Zdaj slovo od trudne zemlje. Carn duša ne miruje, Čudna bol mu srce kljuje, Misel ta ne da mu mira, Kristijane da zatira. Maščevalka, vest srdita Ojstro krvniku očita: Kaj kristjani so storili, S čem te cara razžalili? Niso 2ate vojevali? Niso davka li dajali? Sapor, ni kristjan te rešil, Ko te konj bil v brezdno treščil? Pa saj vedež prorokuje, Da kristjan pogubo snuje, Vero hoče nam končati, Mene Rimljanom izdati. Kar on reče, je resnica, Sodba moja pa pravica; Smrt naj grozna ga doteče, Kdor bogovom se odreče. Simeona bom pogubil, Dasi srčno sem ga ljubil. Smrt naj grozna ga doteče, Saj bogov častiti neče. Sapor vdari dlan ob dlani, K njemu stopi sluga vdani. „K Sadaparu suženj teci, Moje mu besede reci: „Carovo je to povelje, Simeona naj pripelje Straža mu v dvorano sodno, Ko izide solnce zgodno." Ko zlatilo solnce rano Hrib zeleni in poljano, Stopi Simeon pred cara; Car tako jetnika kara: .Starec, ti me ne spoštuješ, Mi češčenja ne skazuješ: Kje je človek, da bi v strahu Ne ležal pred manoj v prahu!" Simeon: .Kleknil sem in se ponižal, Ko se Tebi sem približal, Ko veriga ni nobena Še oklepala kolena, Ko na Tvoje me povelje Straža v sodni dvor pripelje, Stvarnika da zatajujem, Da malikom dar darujem, Brez strahu zdaj Tebi rečem, Da se Ti vkloniti nečem. Trojedini — Bog je pravi, Večno živ v neskončni slavi. Svet njegovo je stvarjenje. On nam vdihnil je življenje; Ko nas bleda smrt bo vzela, Sodil bode naša dela. Car le človek si. i tebe Bo pozval Gospod pred Sebe; Kak odgovor boš mu dajal, Ko bo djanja tvoja grajal?" Simeon to beseduje, Car pogubo v srcu snuje. „V mukah naj življenje mine Izdajalcu domovine!" ^Dalje prihodnjič.) 0 čudežnem prenosu sv. hišice v Loretu. Komu ni znan Trsat? Slovenci radi romamo na razne svete kraje, kjer Bog preje usliši prošnje grešnih ljudi in jim deli obilnejše milosti. Tudi na Trsat radi zahajamo, saj ie to stara sloveča božja pot na bratski zemlji hrvatski. Ka ta lepi hribček, od koder je zares prekrasen, diven. čaroben razgled na modro jadransko morje, na zelene otoke kvarnerske. na rajsko lepo Opatijo, a na drugi strani na puščobni, skalo v iti, divji Kras. je dal Bog prenesti v drugi polovici trinajstega stoletja ono sv. hišico, ki je prezna-menita za ves krščanski svet. To je hišica, v kateri se ie zgodil čudež vseh čudežev, v kateri se je včlovečila druga božja oseba, kjer je Beseda meso postala. Ta sveta hišica se sedaj nahaja v Loretu na Laškem, mislim pa, da bode zanimalo drage čitatelje ,.1 >aničine", da kaj več izvedo o tej presveti. preslavni. preznameniti hišici. I. Zgodovinski doka/i o čudežnem prenosu. Blažena Devica se je rodila in odgojila v Nazaretu. malem mestu galilejskem. V isti rodni hišici je prejela tudi angeljski pozdrav. Kakor priča ustno izročilo, častili so to hišico vže apostoli in prvi kristijani. Apostoli so naredili iz nje malo cerkev in jo smatrali za najsvetejši kraj na zemlji, katerega je posvetila sama pre sveta Trojica z nerazumljivo skrivnostjo, sam .Jezus z nepoznatiin življenjem. Jožef in Marija z vzornimi krepostmi. Prva pozitivna vest, ki govori o sv. hišici, je spojena s potovanjem sv. Helene 1. 3o7. . matere Konstantina Velikega, po Palestini. Nicephor < allist. piše v svoji zgodovini Jib. 8. c. 30; o tem : Pervenit Nazareth, et salutationis angelicac domo reperta. peramoenum inibi condidit templum. Prišla je v Nazaret. našla hišo angeljskega pozdrava in ustanovila tamkaj preprijazen tempelj. .Sveta Helena je potovala po Palestini in obiskala vse znamenitejše kraje, in kako neki bi mogla izpustiti sveto hišico? Tudi sv. Hijeronim, ko je obiskal svete kraje, je bil v sveti hišici v Nazaretu, kakor sam piše v pismu do Evstohije. Leta 416 je videl sv. hišico sv. Petronij, škof iz Bologne. Sv. Vilibald, škof iz Eichstadta, je bil v sveti hišici 1. 786. Gvil-helmo, nadškof iz Tira, pripoveduje, kako je Tankred za vladanja križarjev v Palestini bogato obdaril uazaretsko cerkev, v kateri je bila sveta hišica, iu to cerkev je povzdignil za metropolsko 1. 1100., a Gvilhelmo je bilTankredov sodobnik. Malo pozneje spominja Jacobus Victriacus, pa-trijarh jeruzalemski, v opisu o sveti zemlji, da je često bral sv. mašo v hišici, kjer je angelj pozdravil bi. Devico. Sv. Frančišek Asiški je bil v Nazaretu 1. 1213. Fraucoski kralj Lj ude vik IX., vračajoč se z vojsko iz Sirije, je obiskal svete kraje in prišel 1. 1252. v Nazaret, kjer je v sveti hišici veselja se zjokal in prejel sveto obhajilo. Leta 1291 meseca travna so kristijani izgubili mesto Ptolomaido. S tem je nehala krščanska oblast v Palestini. Istega leta (pišejo tr-satski anali) 10. vel. travna, za vlade papeža Nikolaja IV. (1288—1294) se je prikazala sv. hišica na hrvatski zemlji na Trsatu. 45 let pozneje je Gvilhelmo Baldensel obiskal Nazaret: piše pa v svojem delu ,.Odeo-pericon ad terram Sanctam", da ni našel več svete hišice, ampak samo sledi, kjer je nekdaj stala, in pravi dalje, kako je na nekem stebru čital, da je sveta hišica od tam izginila. Torej je istinito, nepobitno zgodovinsko, da je sveta hišica stala v Nazaretu in to 13 stoletij. lieški anali točno biležije, kako je postopal tedanji gospodar grada Trsata Nikolaj Frankopan. Komaj se je prikazala sveta hišica na Trsatu, takoj je poslal Nikolaj precejšnje število odbranih ljudi v Nazaret, da so poizvedeli, ali je to res sveta hišica. Ti ljudje so prišli v Nazaret in se prepričali do cela, da je res tako. Opazili so, da je hram, kateri je sezidala sv. Helena, odvaljen, a od sv. hišice so ostali samo temelji. Izmerili so temelje in se prepričali, da se povsem skladajo s sveto hišico na Trsatu. Isti anali pripovedujejo, da je sveta hišica na Trsatu izginila za 3 leta in 7 mesecev. Nikolaj Frankopan je dal na Trsatu sezidati cerkvico z nadpisom: „To je kraj, kjer je nekedaj stala hišica blažene Device lavretanske, ki jo sedaj časte na zemljišču Uekanata.u — Oče Uiera pripoveduje o romanju Hrvatov iz trsatske okolice 1. 1559. ter kako so ti klicali k Mariji: ..Vrni se, vrni se na lleko! O Marija, o Marija, vrni se na Reko! O Marija! O Marija! O Marija!" Francoz Gaume 1. 1842. pravi, da so ga v Loretu hrvatski romarji do solz ganili, ker so plakali in klicali k Mariji, naj se k njim povrne. Papeži so ustanovili hospicij za Hrvate in društvo „Corpus Domini4' v Loretu, kojega udje so bili sami Hrvatje do vlade Pavla III. (1534.). Gregor XIII. je osnoval zavod za hrvatske mladeniče „Col-legium Illvricum." Čemu neki vse to, ako bi ne bila nikdar sv. hišica na Trsatu? Vprašamo li, kako so mogli Trsačanje izvedeti, kje je Marijina hišica, tedaj je nam takoj umljivo, če pomislimo, da je bilo vže tačas živahno občevanje med Italijo in Hrvatsko. Laški trgovci so kmalu prinesli Trsačanom novico, da se sveta hišica nahaja v okolici Rekanata blizu Ankone. Nekateri so šli tjekaj in priznali žalostnega srca, da je to res sveta hišica, ki je bila preje na Trsatu. Lavretanci so takoj poslali 16 ljudi v Galilejo, da so o vsem poizvedeli. Prepričali so se, da se sveta hišica v Loretu popolnoma sklada s temelji v Nazaretu: dolga je krog 40 čevljev, široka 20 čevljev. To se je zgodilo 1. 1296. Skof rekanatski, v čegar škofiji je Loret, je poročal o vsi stvari papežu Bonifaciju VIII. II. Zgradba svete hišice. Hijeror.im Angelita je napisal zgodovino o sveti hišici in jo posvetil papežu Klementu VIL (t 1534.), izražujoč željo, da bi se Klement bolje zanimal za loretansko cerkev. To je bilo povod, da je papež poslal tri poslance, da bi preiskali zidanje svete hišice v Loretu. Iz Loreta so krenili na Trsat, kjer so natančno vse poizvedeli, in nato so šli iz Trsata v Nazaret V oni dobi so imeli nazaretsko cerkev frančiškani v rokah. Tako je bilo poslancem prav lahko, da so se o vsem natančno poučili. Kden poslancev, Joannes N. Senensis je vzel seboj iz Nazareta dva kamena iz temelja. Vrnili so se v Loret, kjer so se izjavili, da je ono kamenje popolnoma jednako kamenju sv. hišice. Tndi vsa druga poizvedenja so se vjemala. Prosper Lambertini (1. 1740, Benedikt XIV.) navaja v svojem delu o sveti hišici ta-le dogodek: Ko so 1. 11)20. frančiškani zopet dobili v svojo upravo nazaretsko svetišče, hotel je podvzetni oče Jakob da Vendome popraviti cerkev blažene Device. Radi tega so morali nekaj zemlje izkopati v cerkvi. Toda čuda! Izpod zemlje so se pokazali temelji neke stareje zgradbe. Naglo so izmerili dolgost in širino, in so se uverili. da so to temelji svete hišice v Loretu. Te temelje lahko še dandanes vidi vsak potnik v Nazaretu. Se za Klementa VII. je posebna komisija izpodkopala zid svete hišice in se prepričala, da oveta hišica nima temeljev. Dvesto let pozneje so isto storili. Isto se je ponovilo za Benedikta XIV., in tudi 1. 1840. — Kardinal Bartolini je dokazal 1. 1861., da se nikjer v loretski okolici ne nahaja tako kamenje, s kakršnim je sezidana sveta hišica. Toda lahko bi kdo oporekal, da so Lore-tanci prinesli to kamenje iz Nazareta. Na to je pomislil vže Bartolini in je zato prav dobro proučil vso stvar. Preiskal je omet in našel, da je med malto pomešana slama, prav kakor je navada v Palestini, dočim v Italiji nikjer ne pripravljajo take malte. Podkopali so še enkrat sv. hišico na več mestih in našli, da sveta hišica nima nikakih temeljev. Komu bi neki prišlo do uma, da bi gradil hišo brez ttmeljav — Bartolini je dal tudi dr. Rattiju v Rimu dva kamena iz Nazareta in dva iz Loreta, da jih kemično analizuje. Rezultat je bil pri vseh kamenih isti: carbonato di ealee, carbonato di magnesia e ar-gilla ferruginosa. v # Ze pred Bartolinijem je uprava svete hišice dala preiskati kemično kamenje svete hišice v Loretu in kamenje, ki se lomi pri Nazaretu. z onega mesta, kjer se danes vzdiguje veličastna cerkev „Marijinega oznanenja", ali, kjer je nekoč stala loretska sveta hišica. Protestantski fizik Saussure je pred .">0 leti isto potrdil v ime znanosti. Iz tega raz vidimo, da je sveta hišica v Loretu res ona. ki je nekedaj bila v Nazaretu. III. Papeži in sveta hišica. Ze papež sv. Peter Celestin se je pripravljal, da poroma na Trsat, toda uprav v tistem času je bila sveta hišica prenesena po božji vsemogočnosti v Loret. Med tem so Celestina zaprli, in tako se je izjalovila njegova nakana. Da spolni svojo namero, poslal je v Loret svojega namestnika. Bonifacij VIII. je pisal škofu reka-naskemu, da naj skrbno čuva to veliko in znamenito svetišče. Mnogi papeži so obiskali Loret: Nikolaj V. I. 1449., Pij II. I. 1464.. Pavel II. 1. 1464., Julij II. I. 150«., Klement VII.I. 1533., Marcel II. 1. 1555.. Klement VIII. I. 1598., Trban VIII. 1. 1625.. Pij VI. 1. 1782., Pij VIII. 1. 1800 in 1 «14., Gregor XVI., 1. 1«41., Pij IX. I. 1857. Precejšnje je tudi število papežev, ki so izdali glede na sveto hišico posebna pisma bule; in obdarili sveto hišico z mnogimi odpustki: Benedikt XII., Lrban VI., Bonifacij IX., Martin V.. Evgen IV., Nikolaj V.. Pavel II.. Sikst IV., Julij II., Lev V., Sikst V., Lev XII., Gregor XVI., Pij IX., Lev XIII. Vkratkem smo dokazali, da je ona hišica v Loretu res hišica blažene Device Marije in da je iz Nazareta prenesena na hrvatska tla, na Trsat, aodondod v Loreto. Da je to istina, dokazujejo zgodovinski podatki, zgradba svete hišice in naposled to pričajo tudi rimski papeži. Slovenci radi potujemo. Sosebno mil nam je Trsat. In prav tako. Veliko veselje mora biti za nas, da je bila na naši bratski zemlji dalj časa hišica, v kateri se je včlovečila druga božja oseba po pobožni, čisti in bogaboječi Devici Mariji. Sicer svete hišice ni več na Trsatu, a Marija na istem prostoru še vedno prav tako rada kot nekdaj usliši ljudi, ki jo prosijo pomoči pri njenem mogočnem Sinu Jezusu. Kratko i>o „Katoličkem Listu" A. M. Na božji poti. 10. Iz daljave pesem je zvenela: Ave maris Stella, ave ... ave ... — Moja barka spela je po morji; daleč na obzorji lučca žarka — Iz daljave pesem je zvenela: Ave maris Stella ave... ave... 11. Kakor angelec plava pred oltar k beli liliji, večne luči žar; bela lilija mu dehti pozdrav .. . Tak v nedolžnosti hrepeni ljubav. — 12. Potrkal bi, potrkal na marmorno kapelico, in prosil bi Gospoda: naj pride v mojo celico. 0 ti predrzna želja Najdražji dar— v najslabšo stvar?! — Kaznuj me kakorkoli. Gospod, le zabi me nikar! Miroseiski. Pred petindvajsetimi leti. Mesto Kolin se je spominjalo letos Veliki petek na žalosten dogodek. Pred 25. leti na Veliki petek je bil šiloma odveden v zapor plemeniti in odločni ko lina ki škof Pavel Melchers, ker je kot pravi škof nastopil proti krivičnim in cerkvi pogubnim zahtevam majevih zakonov. Dne 31. sušca zjutraj ob 7. uri — tako so tedaj pisale „Kolinske narodne no-vine" — pride v nadškofijsko palačo policijski predsednik Devens, da nadškofa takoj zapre, če se sam drage volje noče pokoriti. Nadškof se z v so samozavestjo ustavi nameravanemu zaporu ter izjavi, da se on podvrže jedino le sili. Nato predsednik ostavi nadškofijsko palačo. Kmalu pridejo k nadškofu posvečeni škof, več udov ka-pitelja, ravnatelj bogoslovja in več druge du-hovske in svetne gospode — približno 40 po številu. Prisotni kanoniki stopijo s posvečenim škofom v nadškofovo sobo. Nadškof jim vse pove, kaj se je dogodilo. Nato nagovori tudi ostale duhovnike in svetnjake, bodri jih k molitvi in pravi, da prav res z veliko srčno tolažbo gleda pred seboj tamnico, v ktero bi ga utegnili še danes od vešči. V tem pa se vrne policijski predsednik in za njim policijski komisar. Nadškof se znova odločno upre takemu ravnanju in ostro povdarja, zakaj mu niti toliko odloga ne dajo, da bi uredil svoje stvari. Predsednik odvrne, da mu bodo dali 14 dnij odloga, samo če se sedaj prostovoljno uda. Nadškof izjavi, da se uda edino le sili. in prosi, naj mu dajo vsaj eno uro ..odloga, da se opravi. Dovolili so mu samo četrt ure. Dočim je odšel v svojo spalnico, in mu je služabnik v naglici zbiral najpotrebnejše stvari, stali so težkega srca zunaj zbrani duhovniki in svetnjaki. Za dobre četrt ure odpre nadškof v plašču in klobuku vrata, in za uradniki vstopi v sobo tudi navzoča gospoda. Do solz ginjen objame nadškof posvečenega škofa in svoje kanonike. Poslovi se od navzočih in pravi: „Molimo drug za drugega in za zmago sv. cerkve!" Nato de uradnikom: „Jaz ponavljam svoj ugovor in se podvržem jedino le sili." Ko je tedaj hotel predsednik izjaviti svoje priznanje. da se nadškof pokori jedino le sili, in ga je poprosil, naj prihrani sebi in njemu neprijeten postopek, tedaj mu nadškof odvrne, da mu njegova vest brani prostovoljno slediti mu, in da je on samo storil, kar je moral storiti. Policijski komisar prime sedaj nadškofa z obema rokama za roko. in nadškof vzklikne z veselim glasom: „Deo gratias! Glejte, silo rabijo!'1 Tedaj se pokaže nepopisljiv prizor. Nadškof stoji čvrsto, mirno, udano, popolnoma svest si svoje pastirske dolžnosti. Okrog njega stoje policijski uradniki, predsednik civilno napravljen, komisar pa v uniformi. Prisotni duhovniki in svetnjaki padejo na kolena, in nato pohitč k ujetemu nadškofu, mu poljubljajo roke, prstan in plašč. Ko komisar zapove, naj se odstranijo, odvrne mu nadškof, da mu je dovoljeno vsaj posloviti se od njih. Polagoma se pomika krdelo doli po stop-njicah. Spodaj ga je čakalo služabništvo, ki je glasno jokalo. On je kakor oče potolaži in jim pravi, da je za-nje že poskrbel. „Samo molite zame in zaupajte v Boga!" Pred vrati se nadškof mirno in dostojanstveno ustavi in ponovi svoj protest. Komisar ga zopet prime za roko in sam odpre vrata. Na dvoru pozdravi nadškofa velika množica ljudstva. Nadškof opetovano blagoslovi svoje ljudstvo, a nato ga odvedo v voz, ki ga je brzo odmaknil tolikim zaplakanim očem. Celih šest mesecev je trajalo prognanstvo. Radi nadaljnih obsodeb je zopet zapustil Pavel Melchers 13. grudna naslednjega leta svojo nadškofijo in domovino. Dne 4. malega srpana 1880. je potoval v Rim, kjer je 27. malega srpana prejel kardinalsko čast. Dne 14. grudna 1895. je v Rimu preminul mučeniški dostojanstvenik svete cerkve in šele mrtev je prišel sopet v s v o jo prekrasno prestolnico v Kolinu, kjer so mu hvaležna srca postavila veličasten nagrobni spomenik. Slava na vse čase takim junakom svete cerkve! — Po „ Vrhbosni" A. S. Tri dni iz mojega življenja. Potopisni spominji iz naše gorenske in dolenske domovine. Motto: „ Beseda sladka domovina, Ne prideš vet mi iz spominja!" Andr. Praprotnik. Četrtek 11. avgusta. Okolu pete ure zjutraj sem bil zopet na nogah. Za trenutek sem se zglasil v Frančiškanski cerkvi, potem šel zajuterkovat. in nato se podal proti južnemu kolodvoru, odkjer bomo skupščinarji odhajali po šesti uri z dolenjskim vlakom proti Ribnici. Na kolodvoru je bilo že precej živo; z marsikaterim znancem sva se prijazno pozdravila; — le enega bitja sem pogrešal, moral bi bil priti za mano j z gorenskim vlakom od Škofje Loke. A — ni ga bilo, in to mi je precej vznemirilo srce. Tudi ob-nebje je bilo zopet jako neprijazno kakor prejšnji dan, obetajoč neprijetnega kropila, ki je kakor znano, vsem potnikom vedno neljub spremljevalec. Vlaki so imeli to jutro zamudo, — bilo je že gotovo krog pol sedme ure, ko smo jo zavozili s kolodvora. Tir se kmalu odcepi od onih južne železnice, in v velikem ovinku smo obkrožili Št. Petersko predmestje. Tudi Št. Peterska cerkev je bila po potresu 1. 1895. sila oškodovana, in se je močno prenovljena in predelana vzdignila iz svojih na pol razvalin. Za Št. Petersko cerkvijo se nam kažejo tudi velikanske zgradbe nove deželne bolnišnice To je, — da tako rečem. — kar celo mesto v malem Moja malenkost je v tacih stvareh pač še dokaj manj, kot merodajna. Misliti pa vendar smem, da se možem, ki so si izumili pri bolnišnicah takozvani .paviljonski zistem", ne bodo stavili — bronasti spomeniki. Le eno pomislim: — za toliko drugo od drugega ločenih velikih poslopij in raznih bolniških oddelkov, pa le — ena sama kuhinja! Ni čada, da se bolniki pritožujejo kako po večjem vsa jedila zavživajo — mrzla. Ta ,experiment" uboga kranjska dežela pač drago plačuje! — Od bolnišnice naprej smo zdajci prevozili po zalem železnem mostu Ljublianico, in kmalu naprej po enakem tudi »Grobarjev kanal", ali kakor smo nekdaj rekli: „Cesarski graben". Koj smo bili v .Kurji vasi", kar je pač nekako neprimerno ime za ljubljanski predkra). Le grede smo se ustavili na dolenjskem kolodvoru v neposrednji i ližini zelenega Golovca. Tu je vstopilo zopet nekoliko skupščinarjev. Koj naprej se odpira k levi strani neka samotna dolgočasna dolina, zvana .Suhi bajer". Starejšim izmed nas je ona še v žalnem spominju. znana kot nekdanje morišče k smrti obsojenim hudodelnikom. Pozneje so se bili baje lastniki tega sveta temu uprli, in se je bilo izvršenje smrtnih obsodeb premestilo nekam tja gori za sv. Krištofom. — O brnimo se vendar od teh žalnih spominjev in ozrimo se k desni, kjer se nam odpira razgled na obširno ljubljansko barje (nekdanje močvirje), na visoki Krim z znano vasjo Ig v podnožju, ter na presarske in vrhniške hribe Kake pol ure od Ljubljane stoji k levi od glavne dolenske (Karlovško Zagrebške) ceste, ki se vije skoro ves čas doli do Škofeljce vštric z železnico v jako slikoviti legi grad .Rakovnik-. Valvazor pripoveduje o postanku tega gradu. Dal ga je zidati mrž zelo bogat, ki pa ni imel nič otrok. Da bi spravil denar med ljudi: naj si ga zaslužijo z delom! Zidali so pa tako. da kar so en dan zgradili, podrli so drugi dan zopet, zato ni zmanjkalo ne d^la in tudi ne zaslužka. Vsled nazadnjaškega zidanja so dali gradu ime Rakovnik, ker raki tudi vedno le hodijo nazaj Koliko je resnice na tem pustimo preiskovanje drugim. — Kmalu naprej stoji v enaki mični legi na gričku župnijska cerkev rudniška z župniščem vred. Ko bi znane ljubljanske megle ne bilo, moglo bi biti bivanje na Rudniku jako prijetno; — pa, povsod je Bog, povsod je kruh, ljudje se pa s časom tudi vsega privadijo Rudnik je od 1. 1*87. lastna duhovnija. — Cesar Josip II. je hotel morebiti letod in tudi na mnogih drugih kraj.h naše dežele popraviti, kar je bilo napačno storjenega v Zatičini v Kostanjevici, v Pleterjah. v Bistri, v Ljubljani, v Kranji in v Novem Mestu, namreč z odpravo metliških samostanov. — Bližnja postaja nam je bila „Lavrca", kjer se vlak vendar le za malo časa ustavi, toliko da ljudje — inziasti oni, ki si v znani gostilni enakega imena želijo privoščiti malo dobre volje — lahko izstopijo ali pa vstopijo. — Naslednja postaja je „Škofeljca". Včasih je bil ta kraj zlasti Gorencem bolj znan pod imenom .Žegnani studenec", kjer je res postavljena nad studencem k levi ob glavni cesti mala kapelica, v kateri izvira ta studenec. Tukaj se razširi nekoliko svet. K desni roki se od državne ceste odcepi ona mala cesta, ki vodi tja proti želimeljski dolini in naprej proti Turjaku, Velikim Lašičam. Ribnici in dalje. Vravnana je bila ona poleg krajnih potrebščin menda tudi zato, da se je po njej vozilo proti ime novanim krajem, kadar je bila cesta čez ljubljansko močvirje proti Igu pod vodo; kar se pripeti pogostno zlasti pomladanski ali jesenski čas, in ob velikih na livib. Zdaj pa se, — mislim da prav vem, — na Pi-javi Gorici cepi od nje zopet druga, nova cesta, ki se po ovinkih (serpentinih) pospne na višavo, in potem po vrhu gričev čisto ravno pelje naravnost proti Turjaku, kamor se je poprej dospelo po zelo visokem klancu. — Vrnimo se k pravemu predmetu! K levi od Žegnanega studenca na višini tam gori v kotu stoji grad Lesičje. Železnica, in tudi državna cesta pa se pričenjata tn popenjati kakih 50 m na višavo. Nekdaj je šla državna cesta skozi vas Tlake in naprej po zelo strmem klancu gori proti cerkvi sv. Križa, zato so imeli Dolenci pregovor zarad silne strmine: ,Pod križem je h . d . č." Prebivalci na Tlaki so pa imeli s predprego zelo veliko in dobrega za služka; kajti vsi težji vozovi so morali imeti po par. ali pa še več predprežne živine (konj ali volov), da so spravili vozove vrh klanca. Navzdol ie bdo pa zopet nasproti potreba jako močnih zavor, zato se je v tem klancu pripetilo prav mnogo nesreč. Zadnja leta so to cesto preložili. Nova pripelje zdaj po dveh ridah i serpentinih) na visoko Šmarijsko polje. Železnica gre v njeni bližini skozi dva predora; eden je dolg 280 m, drugi pa 240 m. Z denarjem se pač res vse doseže, dožene in izgotovi! Zelo v enaki višavi, kakor državna cesta, se pospne tudi železnica na rodovitno Šmarijsko polje. Novi svet se nam tu odpre. Šmarijska župna cerkev se nam zdajci pokaže nad progo k desni. Dolino omejujejo k levi Vrhovska in naprej znana gora sv. Magdalene; na desno tja pa gora sv. Ahacija in drugi Turjaški vrhovi. Marsikaka višina je tu venčana z bliskečo cerkvico, živo pričo gorečnosti in bogoljubja naših starodavnih sprednikov. Kmalu pod Šmarijo smo dospeli na postajo: .Šmarije Sap • Ker človek nosi vedno nekoliko sebičnosti s saboj po svetu okrog, povem odkrito, da smo se tu skupščinarji na dejali kakega pozdrava; ")--pa: živa duša se ni ganila. Po kratki pomudbi smo se odpeljali naprej. Čudno! — Oni, ki so gradili državno cesto po Do-lenskem, so si iskali menda kakor nalašč samih klancev; strmejši ko so bili. raje so se menda pospeli čez nje. To so opazili ptujci še bolj, kot mi domačini. „Baszom teremtete", je rentačil njega dni v Višnji Gori husarski poročnik, ki se je z lastnimi konji vozil iz ogrskih planot skozi Dolenjsko k svojemu polku v Italijo. „To vam je pač grbasta dežela; ta dežela dolenjekranjska." In zopet čudno! Želez niča se je umela klanjcev tako na lahko ogniti! Še ene posebnosti moramo omeniti: proga med Šmarijo in Grosupljim gre večinoma po stari rimski cesti, ki *> S to priopomnjo kaže <:. pisatelj svojV dobro slovensko srce. Znan«- mu pa ne i.o. m poSlje dru/bmo vodstvo v '