22. MAR. 1968 g LETO VII. ¡ ŠTEV. 11.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK< TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
HVTUifVTj,-.,..	.j.».
IX. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Tito znova predsednik ZKJ
V	Domu sindikatov v Beogradu je v dneh od 1. do 13. marca 1.1. potekalo delo IX. kongresa jugoslovanskih komunistov. Blizu 1100 delegatov Iz vse države, in z vseh področij družbene dejavnosti je' ob številnih tujih gostih, zastopnikih komunističnih in socialističnih partij in organizacij, spremljalo obširna poročila in sodelovalo v živahnih razpravah.
Delo kongresa je bilo nedvomno obsežno in odgovorno, poteklo pa je uspešno in obetajoče za nadaljnjo rast zveze komunistov Jugoslavije in za še odločnejšo graditev socializma pri nas.
Po prvem dnevu kongresa, ki je izzvenel v proslavo 50-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in njenega odločnega boja — osrednji govor je imel predsednik republike Tito, je IX. Kongres ZKJ nadaljeval delo v sedmih komisijah, ki so obdelale zajetna gradiva.
V	svojem govoru se je prvi dan predsednik Tito obrnil k mladi generaciji, poudarjajoč, da proces pomlajevanja Zveže komunistov še ni končan, čeprav vzporedno teče pomembna naloga — reorganizacija ZKJ.
Utemeljujoč osnovanje političnega biroja je predsednik Tito dejal, da moramo v najvišjem vodstvu obdržati kontinuiteto in prenašati izkušnje na mlajšo generacijo.
IX. Kongres ZKJ je dal nova izhodišča in nove pobude za naloge članstva ZKJ na
prav vseh področjih našega družbenega in političnega življenja. Hkrati je svetovni javnosti prikazal trdno odločenost našega delovnega človeka pri obrambi naše neodvisnosti in graditvi socializma. Poudaril je tudi nujnost po spoštovanju suverenosti vseh dežel in narodov sveta.
Uspeh in bogastvo IX. kongresa je v tako številnih mnenjih, ocenah in pobudah, ki so jih dali delegati, hkrati pa v tem, da so delegati na kongresu tako nadrobno in verno prikazali naše uspehe in neuspehe razvoja, pogumno, odkrito in v eni sami želji, da bi se v bodočem delu čim bolje izognili vsemu, kar je ta naš razvoj oviralo.
Po končanem kongresu, na katerem so delegati izvolili novo predsedstvo ZKJ, na čelu s predsednikom Josipom Brozom -Titom, se je takoj sestalo predsedstvo ZKJ na svojo prvo sejo. Na tej seji sp Izvolili nov organ, ZKJ — izvršni biro, katerega člani so: KlroGligorov in Krste Crvenkov-ski iz SR Makedonije,' NijSz Dizdarevič in Cvijetln Mijatovič iz SR BiH, Stane Dolanc in Edvard Kardelj iz SR Slovenije, Veljko Vlahovič in Budislav šoškič iž SR črne gore, Miroslav Bečujlič in Mijalko Todorovič iz SR Srbije, dr. Vladimir Bakarič in Mika Tripalo iz SRHrvatske ter Stevan Doronj-ski iz AP Vojvodine in Fadil Hodža iz AF Kosmeta in Metohije.
Ponoven razpis volitev v organe tipravl|an|a tovarne radijskih sprejemnikov Sežana
DS ZP je bil seznanjen ž dejstvom, da je na volitvah v organe upravljanja Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, ki jih je DS ZP razpisal za 7. 3. 1969, ker je z 9. 3. 1969 v tej tovarni prenehala enoletna začasna uprava, glasovalo le 6 članov delovne skupnosti te tovarne.
Zaradi tega se v skladu z določilom IV. odstavka 39. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ves volilni postopek v tej tovarni ponovi s tem, da DS ZP razpiše ponovne volitve v organe upravljanja te tovarne za
petek, 18. aprila 1969.
DS ZP skliče zbor delovne skupnosti Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana na osnovi čl. 30/1, Temeljnega za-
kona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah za ponedeljek 7. aprila 1969 ob 12. uri, na katerem bodo člani delovne skupnosti te organizacije predlagali kandidate za ponovne volitve v organe upravljanja te organizacije.
člani komisij, ki jih je DS ZP imenoval za volitve v organe upravljanja te tovarne 7. 3. 1969 pod točko 57/6 svojih sklepov ž dne 7.2.1969, ostanejo v tej svoji funkciji še naprej, dokler ne bodo opravljene ponovne , volitve v organe upravljanja te tovarne oziroma dokler ne bo novoizvoljeni delavski svet te tovarne imenoval novega direktorja.
DS ZP začasno podaljša mandat sedanjemu Odboru za začasno upravo v Tovarni
radijskih sprejemnikov Sežana do dneva konstituiranja novoizvoljenega delavskega sveta te tovarne.«
iEHBSaEHESSHSSHEISaaHSSH!
JBESEBHSEEEliSBaESKBEJBBEES
PREDLOG: ZA NOVEGA PREDSEDNIKA ZVEZNE SKUPŠČINE MILENTIJE POPOVIČ, ZA PREDSEDNIKA ZIS PA MITJA RIBIČIČ
Na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora zvezne konference SZDLJ so soglasno sprejeli predlog koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij za kadrovska vprašanja, da bi za kandidata za predsednika zvezne skupščine predlagali Milentija Popoviča, za novega mandatorja za sestavo zveznega Izvmšega sveta pa člana IK CK ZKJ, Mitjo Ribičiča.
:! m S
i I
a 8 1 D H n
g □ s I
ra ñ H I
m H 5 H
g 9
5 S El y
11
H
S H S a I H
| a
H fn
¡S
g a
5 9 3 9
g 9
a a
g «
1 a
p
s s
n g u g g a s a ra %
g a
I 83 i 9
| a 9 ea
g 9 S ■ S ra
Ia
•a n
g. ra
m 9
1 a g ra
I H I a
9 ra
g g
9 89
Ü li I i
9 q
ra g
g 9 I B
S ra
S 5
m 0
g a i El
| ra i 9
ra a ® ra a a
|g
ff
5
ra ■
Razpis volile v
Delavski svet Združenega podjetja ISKRA KRANJ ja na svojem 8. zasedanju, dne' 18. marca 1969 v Kranju soglasno sprejel naslednji
SKLEP:
aj Volitve v delavski svet ZP in delavski svet enote strokovnih služb ZP se razpišejo za
petek, dne 25. aprila 1963
b)	Delavski svet ZP šteje:
52 članov in se za mandatno dobo 2 let, to je 1969/71 nan ovo voli 21 članov, ker je bilo pri lanskih volitvah 31 članov izvoljenih za mandatno dobo 2 let.
c)	V delavski svet ZP se voli po volilnih enotah, katere predstavljajo organizacije v sestavu ZP, enota Strokovnih služb in šolski center, po naslednji tabeli:
Elektromchanika	7
Elementi	3
Aparati	1
Naprave	—
Instrumenti	—
Elektromotorji	—
Avtoelektrika	2
Kondenzatorji
Sprejemniki
Usmerniki
Polprevodniki
Avtomatika	2
Elektronika	1
Orodjarna	—
RIZ	3
PSO	1
Z Z A	1
NO	—
Strokovne službe	—
šolski center	—
SKUPAJ	21
d)	V volilno komisijo ZP so imenovani:
Sisinger Franc — »Avtomatika«, predsednik Ančik Mitja — Strokovne službe ZP, član Židan Franc — »Elementi«, član Dubokovič Stane — »Elektromchanika«, član Rosbaud Rihard — ZZA, član
Volilna komisija ima proti volilnim komisijam volilnih enot naslednje pristojnosti:
—	načelno skrbi za zakonito izvedbo volitev v DS ZP
—	sprejema in potrjuje kandidatne liste za volitve v DSZP
—	razglaša izid volitev v DS ZP in izdaja potrdila o izvolitvi izvoljenim kandidatom v DS ZP
e)	Komisija za volilni imenik je imenovana v naslednjem sestavu:
Troha Franc — Strokovne službe ZP, predsednik Orel Franc — »Elektromehanika«, član Franko Janez — »Elementi«, član
Komisija ima proti komisijam za volilne imenike volilnih enot samo pristojnost nadziranja, koordiniranja in Instruiranja glede volilnih imenikov za volitve v DS ZP.
f)	Zbori delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidatne liste za DS ZP se skličejo v volilnih enotah, ki volijo v DS ZP in to v času med 24.3. in 2.4. 1969.
g)	Delavski svet ZP priporoča delavskim svetom organizacij v sestavu ZP, da razpišejo in izvedejo volitve v svoje delavske svete in delavske svete svojih enot na isti dan kot so razpisane volitve v DS ZP. V ta namen naj sprejmejo ustrezne sklepe o volitvah na svojih zasedanjih najmanj 30 dni pred dnevom določenim s teni sklepom za volitve t. j. 25.4.1969.
Izjemo predstavlja le Tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani, kjer bodo zaradi izteka začasne uprave opravljene volitve v DS organizacije dne 18.4. 1969.
Letna konferenca aktiva zveze komunistov ZP
Za sekretarja je bil ponovno izvoljen inž. Tone Nedog iz tovarne »Elektiromehanika«
Delo sindikalne organizacije v TEN
V petek, 14. marca je bila V- Ljubljani letna- konferenca: Aktiva Zveze komunistov» Združenega podjetja Iskra, da kateri so bili; prisotni sekretarji osnovnih drganizacij ŽK in iz vsake delovne organizacije še po en član. Na konferenci. žaL ni bila pred? sfavnikov. RIZ.
Dosedanji sekretar aktiva-ZK, inž. Peter Tribušon je po pozdravnih, uvodnih, be&st-dah poročal o enoletnem delu- sekretariata, aktiva ZK. ZP. Izčrpno poročilo je med drugim ugotovila tudi to, da ja. sedanja oblika organizacije komunistov v; ZP Iskra ustrezna in realna,, ker je tudi prenesla vse organizacijske in vsebinske spremembe v podjetju.
Delo sekretariata aktiva ZK je v tem obdobju potekalo po programu, katerega lahko razmejimo na tri bistvene naloge ur sicer na reorganizacijo podjetja, integra-gracijo Iskra, in RIZ ter kadrovsko politiko. V dobršni meri je sekretariat, oz. Zveza komunistov v Iskri ob teh nalogah dobra odigrala svojo vlogo in z jasnimi stališči podprla dogajanja v podjetju, zlasti pa aktivno sodelovanje v vseh teh akcijah.
Po poročilu- dosedanjega-sekretarja aktiva ZK je zbranim komunistom spregovoril generalni direktor ZP a lan? skoletnih poslovnih rezultatih ter o nekaterih, ključnih. problemih našega, podjetja,, še posebno o težavnem položaju tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani,, a tovarni. »Mikron« v Prilepu, o tovarni orodja, pa problemih v zvezi s poslovnim' združenjem! »Avtomacija«. Izvajanja, generalnega direktorja sq zajela tudi vprašanje integracije Iskre- z-. RIZ, ki je sicer uspešno potekla, vendar pa je tu že vrsta pomembnih, nalog v zvezr t razčiščevanjem, vpra-šanja prekrivanja proizvodnih programov znotraj ZP.
Na- obe poročili- se je razvi-la dokaj živahna razprava, bolj s. poudarkom, na. perečih, gospodarskih problemih ZP, kot pa na samem deltr zveze komunistov v podjetju. V razpravi je prevladovalo-mnenje,, da bo. tudi ob predvidenih nadaljnih, dogajanjih, v našem združenem podjetju zveza komunistov, prav tako pa tudi ostale družbeno-pali? tičrre organizacije, marala, odigrati svojo, pomembna, vlogo, da bomo dosegli zaželene cilje.
SlfediiTe so- volitve novega sekretarja- in- tričlanskega- se ¡kretariata? aktiva- zveze komunistov ZP. Prisotni str soglasno glhsovalr za- to,, naf bi v naslednji niandhtni dobi vodil aktiv komuni štor inž; Tone Nedog, ki je že pred leti opravljal" med drugim tudi to odgovorno funkcijo-. V tričlanski' sekretariat aktiva- ko-
munistov pa so, bili nata izvoljeni še: inž. Vincenc Kokalj' iz tovarne »Avtoel&ktri-ka«, Ludvik Korošec iz tovarne »Aparati«,, medtem, ker so se prisotni odločili, naj; bi bil tretji član sekretariata bodisi' sekretar, alf kak drug razgledan in- aktiven član ZK iz RIZ.
Z. letne konference aktiva
Uredniški odbor našega tednika se je doslej redno vsak. torek sestajal v Kranju; razpravljal o minuli številki in o pripravi gradiva za naslednji' številki. Ker je hiloi na sestanku odibora s predstavniki samoupravnih oajgaa-nov in- družbenopolitičnih organizaciji ugotovljeno, da »Iskra« v? svoji dosedanji obliki in vsebini vse premalo» odigrava, vlogo mobilizatorj a» ih komentatorja dogajanje vs združenem podjetju in njegovih organizacijah, se je pes-rodil- umesten predlog, naj; bii odslej nekaj sej uredniškega» odbora izvedli v posameznih, naših: delovnih organizacijah»
s.	tem,, da. bi na te seje povabili, tudi; vodilne delavce in: predstavnike samoupravnih» organov ter političnih organizacij. Na» tako- razširjenih ser j ah naj. hi še. zlasti poskušali' v posamezni delovni organizaciji vzbuditi zanimanje za. dopisovanje in sodelovanje u našem tedniku,, pri- fiamer maji bi povsod, izbrali: manjši; uredniški odbor, čigar naloga nag- bi bilk* skrb- za? rednejši dotok- zanimivega gradiva iz? te organizacije,.
Prvič, je uredniški odbor to: idejo uresničil v tovarni »Avtomatika«, kjer je upravni: odbor že» imenoval: uredniški, odbor—komisijo-za informiranje kolektiva. Ta komisija: je koti kaže, že začela) aktivno delati, prav; razširjena- seja uredniškega odbora pa naj bi-ji pomagala; čfebibdte delo» činu bolj» plodilo, ih prispevek k izboljšanju in- popestritvi našega glasila čim večji. Šegi je prisostvoval1 poleg nekaterih dingih, vodilnih drelhvcev tudi direktor, M. ja aktivno posegel v razpravo, dal nekaj koristnih pobud in svojill pogledov' rta; vlogo- in- naloge časopisa.
Že prvič se je seja uredi» škega odbora v, tovarni izka-zaih kor uspešiia,, zato kaže s tem; načinom, nadaljevati," saj Mika upamo;, da se ber sledi njičr le izpolhila želja uredništva, da bi iz prav vseh nas ših. enot' bilo vselej dcsvolj zanimivega gradiva ih bf odt padli, pomisleki,, da. naš čas® pis pravzaprav iz- nekaterih tovarn prinaša le mate vesti ih» sestavkov, medtem ko so
komunistov ZP Iskra: je bila končna poslana IX. kongresu ZKJ pozdravna brzojavka, z naslednjo vsebino:
»Komunisti združenega podjetja Iskra Kranj z velikim zanimanjem spremljamo delo devetega kongresa. Odločno podpiramo stališča,, ki jih je v- svojem referatu podal. tovariš Tito in se. zavzemamo za dosledno izvajanje gospodarske reforme«.
Aktiv komunistov ZP Iskra
nekatere tovarne pri, tem-, »priviligirane«-.
Seja uredniškega: odbora v »Avtomatiki«, j® bife. torej» uspešna in resno-- računamo* da hodo podobne tudi naslednje v, drugih organizacijah ih, da ba a njihovi, uspešnosti v- prihodnje najzgov.ome» je spregovorila, pestrejša, vse» Bina,, zajemajoča vsa? padročl ja ih-, vse naše. organizacije..
Pot- novem, predlogu sprememb ih dbpolhitev- statuta ZP zaradi vskladitve s spremembami m dopolnitvami Temeljnega zakona o podjetjih, ki ga je sprejel UQ» ZP je poglavitna novost sprememba» naziva, firmi- organizacij. Po- novem predlogu bo na prvem mestu za ISKRO naziv/ organizacije ih. šele nato v Združenem podjetju ISKRA Kranj.« Podobno je s skrajšanim nazivom organizacij. Spremembo je: narekovala praksa, saj so se poslovni: partnerji dostikrat motih: pri. dopisovanju ih pošiljkah,, kapr je ustvarjalo- malone: zmedo v poslovanju».
Predlog druga spremembe, ja zajel člen 44, M govori o-formiranju rezervnega in poslovnega sklada. Slani so: se po izčrpni; debati zedinili, za spremenjeno, formalacija; kjer se pri. ZP lahko- formirata skupni poslovni skffadi in . ostali skfaidi;, vendar? nas temelju pogodb. Razmerje skla» dav pa» se dhfiačr vsako lfefa posebej z gospodarskim planom.. Nespremenjena je ostala formulacija rezervnega sklhtfa».
Pri' .drugem predlogu gjfedfe financiranja splošno tehniške dejavnosti I in. razvojne dejavnosti IT srt člani TLO> ZB" ugotavljali premajhen obseg» služb dejavnosti T v ZZA. kot sen: patentna, služba, služba, za klasifikacijo, tehnično dte kunjentacijo, standardizaciji*
S prehodom iz starega v novo leto 1969 se je. iztekla? 2-letna mandatna doba izvršnega odbora sindikalne organizacije tovarne elektron»-skih naprav; Nadzorni' odbor je ugotovil; uspešnost in dosledno vodenje, knjigovodstva in» mu» na podlagi tega predlagal razrešhicm.
Delo izvršnega odbora je potekalo, v glavnem po usta» 1 j enem programu, ki smo ga občasno, dopolnjevali. s> konkretnimi nalogami; program sam-, pa, je. bil usmerjen, na podlagi anonimne ankete, v kateri so člani kolektiva oz. sindikalne organizacije odgovorili na številna zanimiva vprašanja. Bolj alf manj obširno so y njej; izrazili želje« a čimer so precej olajšali de* la izvršnega odbora,, ki se? ja potrudil,, dai bi te želja v čim, večji'- meri tildi izpolnili Program je bil maka preobširen) m prezahteven za. peščico, članov odbora, K so. Bili voljni dfeteti» in. bili vselej pripravljeni vkljub: angažiranosti na delavnem mestu» tudi v; tej smeri vloži® dfeL' svojih» zmogljivosti, in domiselnosti». Delo ni bilo vedno dovolj
in tipizacijo, hišni' stSlj, študij; dela,, ugotavljanje» kvalitete-itd'. Sprejeli»' so predibg- za» financiranje dejavnosti' IT, za dejavnost F pa zahtevali; da. se» razširjeni-' kolegij' vseh» direktorjev organizacij definitivno. odloži za? način* im obseg financiranja.
Zelo dolgp, je trajala- raz» prava pri tretji točki; dnevnega reda, M je obsegala predlog; amandmaja) k statutu1 glede financiranja strokovnih; službi. Po novem' predlogu» naj bi prispevala proizvodna, organizacije 30'odst», stroškov» razdeljenih na enake dfete,. 70 odit*, pa: je* raziMjpna po ključu;. kr predstavlja udeležbo» vsake» tovarne» v skupni masi' vloženih sredstev ZP. Na? ta način. se. je? skušate doseči- pravičnejšo udeležbo posameznih organizacij;
Glfede ha to, da so se stroški- skupnih služb- zete povečali, so», imeli: člteri ZP-prec&jt pripomb. Ker- ja letos; odmerjeno»» premalo» sred1 štev; bodo skupne službe» znižate; število; zaposlenih;. ven-daar le-tii ne hoete odpuščeni;, marveč? bodo? dobili zaposlitve, v drugih, organizacijah, ZP.
Ob koncu» so se člani UTO» ZB» zedinili m sestajate posebna tričlanska- komisijo:;: ki ba» Ugotovila umestnost in, učinkovitost teh služb in. višino osebnih ih funkcionalnih Straškov» v- skupnih služb ali- ZP:
-k: mr i
konkretno;, Bile» je premalo kontinuirano. Premalo smo posegli v določena zanimaj področja in, se predvsem pre. j malo vključili; v reševanji1 gospodarskih problemov:
Nekaj konkretnejših podatkov o dveletni sindikalni j dejavnosti v. tovarni elefc tron.škili naprav; Naša gp. spodarsko-politična dejav» nosi se; ja odrazila močneje le v eni sami akciji in sicer ob) integraciji» Iskra» im BE, vse premalo pa smo sodefo j vali pri izdelavi raznih pna-vilnikov», statuta/ in- ckmgjji aktov. Seznanjali pa smo se z. delom, komisij, prek risanih. gradiv. Nekoliko., balj aktivna je bila” naša smdikal-na, organizacija, na/ področju izobraževanja. Grgankiriji so. dokaj, obširna; študiji tujih jezikov, v sodelovanju a. dt» lansko univerzo »Borisi M» drič«, sodelovali. na» raznih predavanjih im .seminarjih, organiziralii pa tudi nekaj lastnih, izobraževalnih' predi-vanj: To dejavnosti bi lahko še? razširili,, če. bii člani sindikata za, posamezna akcije pokazali, več zanimanja-
Dokaj! živahna, je» bila v tem- obdobju naša športna dejavnost.. Udeležili smo ar letnih in rimskih» iger bkœ iht na? njih dosegli; zadovolji» ve: rezultate, dobito» uspel pa je tudi: maš smučarski»1 tečaj. Dri hi: omogočili kav se dh širok® športno dejavnost sindikalna» organizacija» e skoparite z nabavo» šporial opreme m rekvizitov; vendait pa; je pril tem nujno najji ustrezen prostor, kjer Bii vse te; lahko* shranjevali,, -
Nadalje, smo. poskušal 2 organizacijo izletov pri. če» mer pa zaradi premajhnega zanimanja nisma dosegli pa» sebnift rezultatov, razen' se* veda pri izletih v Avstrijo, Ftaiijb ih» na Češka. Boij' us» pešni smo bili pri organizaciji. proslav oh- naših državnih) praznikih, čemur»» smo posvetili» vso* pozornost 01) novoletni» jelki smo» obdarili otroka delavcev, s praktični: mi darili, pa smo se spomnili tudi upokojencev in, naših» dblgolfetnih sodelav/ cev,, v. nekaterih: pnmerùfe pa. smo. d'ali' sJtashno- fi" nanoho/ pomoč, stotelhvcanj ob smrti’ njihovih ; svoj? cev. Sihdikalha organizma]® pa, jte poskrbela» tudi' za j»®: voz. delavcev v 'tovarno,, orga--nirinala» oddih« V počitnišk® domovih. Iskre,, prispevala pa nekaj; sredstev- tudi' za vstop/; niča na» raznih. prireditvaBfe katerih so; se; udbtežčvali člte ni» delovnega- kolektiva-
Vse» dejavnosti- v» trii sito» pili. podatkih nismo zajeli, jel pa že iz. tega razvidno, dh M bila. sindikalna-, argamzacija. v tem dveletnem obdobji1 dokaj aktivna.
Želeti' bi' Bilo, dh Bi vsaj takšne: delovne: uspehe, dosegla tudi» pod- vodstvom novega odbora;
-S-
Nova oblika dela n red Mašiva za poživitev našega gladila
Sela UD ZP
M», seja TJO ZB, Ri jo te sklical za. petek. 14. marca, njen predsednik, ihž. lože Tomšiči, fa imete na dnevnem» redit sedem, točk, vendar» Je obsegate kar pat. točk predloge amandmajev k statutu ZB. Preostali dve točki pa sta obsegali: predloge o financiranju, Centra za avtomatična obdelavo podatkov za, letošnja poslovna leto ms, razpis, volitev, novih, članov: dpTavslrpg« sveta ZF tudi za letošnja Teto..
-j^ctpTIMENTI« OTOčE
UgodiM» poslovanje v letu 19@8
poslovno leto 1968 je bilo kljub težavam zaključeno z dobrim uspehom
ZP ISKRA —
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO
'o'b^j a'V 1-j-a ■prosta 'delovna mesta za:
V	BIROJU ZA AVTOMATIZACIJO
V	INDUSTRIJI:
1.	RAZVIJALCA - INŽENIRJA za ¡elektro krmilne naprave
2.	RAZVIJALCA - INŽENIRJA
za -regulacije
3.	PRODAJNEGA .INŽENIRJA
■za -električne krmilne naprave in regulacije 9. PRODAJNEGA INŽENIRJA za požarno varnostne naprave
5.	VODJO MONTAŽE ■električnih'krmilnih naprav
6.	VEt iELEKTROMEHASUKDV
'7. 'STROJEPISKO - KORESPONDENTKO
V	BIROJU TK AVTOMATIZACIJO
V	ENERGETIKI
8. RAZVIJALCA - PROJEKTANTA za ¡projektiranje .-avtomatskih procesnih sistemov
Pogoji:
pod 11. »in 2:: fflijiteina H.«st. elektrotehniške fdkiittete, iftfbi (tok, ¡lahko začetnik
pod 3. m 4:: 'diploma H. «ali Itmopnje -elektrotehniške (fakultete, ¡krhko začetrii-k dli elektrotehnik z ustrezno prakso ma -teh področjih. V obeh .primerili .znanje nemškega jezika.
pod 5:: dlektro ali ‘strojni (tehnik, ali VKD .elektor» ali strojna stroka s prakso
pod <6:: .industrijska .-šole, ilahko ¿začetnik. Prednost imajo kandidati, tki so‘odslužili kadrovski rok v JLA pod Hi «konamska ali administrativna srednja šoki, ali »dveletna administrativna šola s prakso, .dobro ,-znanjfi .‘strojepisja ter znanje .tareapondenae ter splošnih ,administrativnih del
pod <8:: »diploma iEL’slqpnje elektrotehniške fakultete, .■smer Ai, 'sposobnost za »razvojno in projektantsko delo,
- obvezno Aktivno znanje angleškega in pasivno še enega .od svetovnih jezikov.
jfnferesenii umj psriijeijD ;aii ¡-odefejo pismene ponudbe z «dokazili o šolski izobrazbi in event, praksi tria naslov: ZPTSiORA — .Zavod za avtomatizacijo., ¡¿[¿ubjjana, Trža-» Ska «Ceste <2, «orgariiz.acijsfco kadrovski -oddelek. ¡Rok • prijave’ je'14 -dm po «objavi.
Feiruarska proizvodnja »Elektromeiiaiiilie«
PROIZVODNJA
f ive težave :so nastopile pri splavi ¡gospodarskega plana. Prodajno servisna «organizacija aii mogla »zagotoviti pro daje sjtseh izdelkov, M :bi . jih ldhko proizvedli. Man proiz-vattnije je ¡bil «nižji »kakor rsElizacija ¡proizvodnje v letu MB. 'Takoj ¡se jje pojavilo vpcašanje «odpusta -delavcev jn ¡nujno znižanje «osebnih ddhotlkov. Medtem ase ;je ši-tnacija na tržišču pričela izboljševati: PSO je dal «dodatna «naročila. 'Čeprav je bilo to ugodno, -saj mi bilo po-: tabno todpiiščati «Mavcev, so nasitile zaradi .dodatnih naKičil materiala ttežsve-v -nabavnem ¡oddelku lin ¡dodatni steoški. 'Obseg proizvodnje se jje we£al nz .meseca v «me-ssr, tako da je ¡bil do 'konca lata prvotni plan proizvodnje psesežen za «cdlih .28 ?/o. Pro-diifciivnost ma ¡zaposlenega me je ¡¡povečala e d ®COB0 din w latu 119.67 ma tWffiO «din 'v lletu
m.
KADR1
¥ letu ¿1968 jje ¡Kil© poprečni) 338 -zaposlenih, «kar jje 'bilo za37 delavcev -več ¿«kot m deta 1®. ®td tega števila je -bilo 178 zaposlenih v proizvodnji in ISO v .'režiji. 'Ta .razdelitev ja «se .nanaša bolj na «način nagrajevanja, kot parna delo, tej je 'ttžko potegniti mejo med ¡neposredno proizvodnjo in režijo. Med letom jeizapu-Stte «tovarno 38 delavcev, 85 pa se jih1 je zaposlilo na novo. Kvalifikacijski sestav delavcev .se .izboljšuje. 3 ozirom na preteklo leto se je povečalo število V.S .delavcev za «enega diplomiranega inže-
nirja, ¡število delavcev s SS izobrazbo pa se je povečalo za 4.
OSEBNI DOHODKI
Rast «osebnih ¡dohodkov ma «zaposlenega je bila hitrejša .¡kot .pa ;se je povečevala pro-«diA&vnost (OD _21»/o — pro-duktivnost 16%). še slabše pa je ¡razmerje, če primerjamo -celoten «obseg proizvodnje, ki se je ,v primerjavi js .preteklim ’letom povečal - «za TS&ht, medtem, ko sse ije skupna vsota izplačanih ¡©D posvečala za 32%. :z ozirom ma ¡leto ¡1967. Poprešrii «mesečni .OD «zaposlenega je porastel -od
808.00	»dan v letu 1967 :«na
1.025.00	din v letu -19.68.
-OBRATNA -SREDSTVA
Vkljub temu, da je uspelo ■vse 'leto- -obdržati .¡zaloge .surovin in materiala v okviru «normativov, je *vse ibojj primanjkovalo obratnih sred-•stev. ©otok dinarskih sredstev ma žiro «račun je bil vse prepočasen. Terjatve sdo kup-ccev so ;pre.visdke; «zato nii moč poravnati ‘dbveznoati do do-, bavitaljev. «Posledica tega so upornimi, «tožbe, «izvršbe iin ;s tem «v «zvezi dodatni stroški «za apnmine., .sadni steddki -in «zamudne obresti. ¿Na račun takih --Stroškov je bilo izplačanih prek -'480.000 din, kar bi zadostovalo «za izplačilo enomesečnih dW/o «osebnih dohodkov. - ■
KOEFICIENT OBRAČANJA
■Koeficienti .obračanja kažejo, da so se v letu 1968 sredstva obračala približno enako kol «v 3967. letu. ¿Material
se jje v -obeh letih obrnil tožno v ¿70 ¡dneh. Izboljšanje je bilo doseženo pri obračanju nedovršene proizvodnje — ta sse ije v letu «1967 obrnila v 40 dneh, medtem :ko se je «v «letu ,1968 že v ¿37 rdnah. Kupci .so poravnavali račune po 168 dneh, kar je za ¡2 dneva .slabše, ¿kot v letu 1967. Skupni koeficient pa jjjje padel «iz 214 na 183 ¡din.
OSNOVNA SREDSTVA
Za proizvodnjo v letu 1958 >so bila «uporabljBna .•Skoraj ¡ista «osnovna «sredstva, kot ¿Sa ■proizvodnjo «v letu 3867. 3i-«GEr me .rje «med ¿letam poveča la wEEânsst ssirsijsv, vendar .¡so «to stanji, Muso bili .že prej ¡uporriKJiieni. Oto «majja ¿19.68 «se je -zanje «namreč plačevala .najemnina, «nato pa .¡so bfla «odkupljena in prenesena na lastna «osnovna sredstva.
¡PROBMA
Proizvodnja Deta 1968 je bila prodana za 22274«644 din. Od ‘te vrednosti je bilo od-¿«■stojjij jano «za traibat ¡ter provizije ‘3,773.129 din. .
INVESTICIJE V LETU 1968
'V ¿letu 1968 je bilo 'investi-ranqga v .osnovna «sredstva 522.189 din. -Eri tem ¡gre za «nakup fže ■‘omenjenih strojev od «tovarne ¡»IDHSf«. «razne opreme .¡(delovne .mize, štoli) in .nakup zemljišča za novo gradnja. "Za naltup «stanovanj je bilo porabljenih 182.450 din. Za dobro polovico vseh nabav šo bdi najeti krediti, medtem ko je bila druga ¿polovica pokrita z lastno amortizacijo oziroma sredstvi sklada skupne porabe.
UGOTOVITEV IN DELITEV
CELOTNEGA DOHODKA
Celoten dohodek jje -višji od leta 1967, kot tudi planskega predvidevanja, medtem ko so poslovni stroški relativno «nižji. To še je ‘odrazilo .ha ‘Odhodka., izplačanih osebnih ddhodkih -in Skladih. Delitveno 'razmerje ma ©D «m sklade je v -Okviru razmerja določenega ■¡v -gospodarskem pfann za leto 1968.
Iz .ostanka -dohodka je .treba -po veljavnih predpisih «nameniti ¡sredstva za obvezni rezervni Sklad, -skupne ¡rez. gosp. organizacij 'in ‘2% za Skopje, ostanék pa razporeja «tovarna sama rza sklad skupne porabe in rezervni sklad. Poleg 'tega bo verjetno še nekaj sredstev namenjenih za nakup novih “stanovanj in individualno gradnjo. Od sredstev .razporejenih v rezervni .sklad bo porabljenih
450.000	din za odplačilo «anuitet, ostanek bo namenjen za ¡obratna «sredstva.
-NT-
Prpizvodinja v februarju je .•sicer -višja ¿kot v januarju, nismo pa dosegli vrednosti, ki smo «si jo postavili po letnem planu. Izpad je povzročila ¡nižja proizvodnja v kino-akufitiki an v ¡tekffioriSji, >do-čim «so .-ostale «note nekoliko nad predvideno .proizvodnjo. Izpad w kino akustiki po vrednosti me '.predstavlja veliko, večji «pa je izpad rv «leleforii-ji,- M je bistveno «vplival ma rezultat «tovarne. IP© predvidenem pfann se mora v ¿letošnjem letu proizvodnja «telefonskih naprav bistveno povečati, ¡nismo pa «v stanju «takega povečanja -doseči že «takoj ar začetku ¡Deta. To vseh izgledih bo -v mesecu »marcu tdldforirja ;že »dosegla (eno dvajsetino predvrdane letne proizvodnje iin zato «Lahko «računamo, da bo v naslednjih mesecih pokrit tudi zaostanek iz meseca januarja :in februarja.
KljUb višji proizvodnji v februarju, smo -v tem «mesecu -dosegli le 91*% predvidene proizvodnje, »ker je bil plan za mesec februar višji. De bi hoteli v mesecu -marcu nadoknaditi celotni zaostanek, bi morala v tem mesecu znašati višina proizvodnje .26,522.00 din, kar pa v tem mesecu ne bomo v stanju doseči. Pred-
videv.amo, da ho višina proizvodnje v mesecu marcu dosegla .vrednost ¿24,195.000 dia in M take pokrili ?/» zaostanka ¿iz .meseca januarja in februarja, »ostali del pa- ho ,na-doknaden -v aprilu iin maju.
PROIZVODNJA V lEE-ERUARJU
IDE	Izvrš. '%
Rotacijski ¡stroji	10Q,7
števci	107,3
Stikala	105,9
Kinoakustika	73,7
Telefonija	.71,8
Merilne naprave	110,4
Umi mehanizmi	.78,5
Produkci j a .delov	1443
Orodjarna	9Q ,5
Vzdrževanje	130,3
Skupaj	903
DE »ROTACIJSKI STROJI« itudi v -februarju ni -sestavljala EVS-06 in UNI-mo-torjev, .ker ustrezni araldit iz Švice še vedno «ni prispel. Razlika je bila naddknadena z višjo proizvodnjo ostalih strojev.
DE »ŠTEVCI« je v februarju -sestavila «nekoliko več dvo-tarifnih števcev. Težave ko pa
(Dalje na 6. strani)
mm* ras
KP ISKRA — KRANJ Tovarna eldlftiSčnih aparatov ¿UlffilltAHA, SAVSKA -C. 3 »ra>zpii,s ujjie
Prosto vodilno delovno mesto
VODJE GOSPOBARSKO-TEHNICNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg ¡splošnih pogojev -izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko «strokovno izobrazbo elektrotehnične ali Strojne Strok«,
—	-da ima ¡najmanj 3,letno prakso «na ustreznih delovnih mestih.
3Movno mesto «zahteva od kandidata -smisel ¡za «nsgani-zadi jo in poznavanj e ekonomskih zakonitosti modernega poslovanja.
¡Zaželjeno je -znanje 'enega od navedenih «tujih jezikov (nemščino, angleščina, italijanščina ali franccSčina).
Ponudbe -z opisom dosedanjega -dela in priloženimi «dokazili »o izpolnjevanju gornjih «pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 ¡dneh od dneva razpisa »na naslov: ■ZP ISKRA — 'KRANJ, «tovarna ¡električnih aparatov, Dijubljana, ‘Savška «cesta 3.
Obrat »Mehanizmi« Lipnica
Montaža števcev pogovorov na tekočem traku
V obratu mehanizmov v Lipnici pri Kropi, ki spada pod matično-tovarno . ISKRA »Elektromehanska« Kranj — je bilo v soboto, 15. marca opravljeno za omenjeni kolektiv zanimivo slavje: v pogon je bil spuščen, tekoči trak za »ŠTEVEC POGOVOROV«. Prisrčne, slovesnosti se je udeležil tudi direktor matične tovarne tov. Boris Kryštufek.
Pred startom je." govoril Šef obrata inž. Damijan Hafner, ki je orisal pot kolektiva od rekonstrukcije do specializirane proizvodnje. Iz povedanega povzemamo na-’ slednje misli:
»Ko se poglabljam v specializirano proizvodnjo, ki v svetu in že tudi doma močno izpodriva klasičen način proizvodnje, ugotavljamo, da smo s prizadevanjem na pravi poti, saj je uspela proizvodnja v dveh sorodnih izdelkih: številen ¡kih za števce in prav v zadnjem času — števcev pogovorov. Kolektiv ima torej v svojem proizvodnem programu dva specializirana proizvoda z letno količino prek 200.000 in 300.000 kosov, ter stransko proizvodnjo, ki je glavni sorodna in jo dopolnjuje ob priliki raznih zastojev:
Prvi tekoči trak smo spustili v obratovanje že pred 7 leti in to za številcnik. Takrat je bilo zastavljenih mnogo vprašanj o smiselnosti uvedbe tekočega traku pri nas, ki nimamo dobre org., slabo preskrbo ž materialom, itd. Že po nekaj mesecih pa smo videli, da je tekoča proizvodnja tudi pri nas možna, seveda s prizadevnostjo celotnega kolektiva in odločnostjo strokovnega kadra.
Ko danes pričenjamo z delom na 2 traku — proizvodnjo števcev pogovorov, se moram najprej zahvaliti vsem tistim, ki ste z veliko požrtvovalnostjo delala ob začetnih težavah tudi po 16 ur nepretrgoma. Prav ta borbenost je omogočila, da danes na traku izdelamo vsakih 20 sekund 1 števec pogovorov. Zahvaliti se moramo tudi našim sodelavcem v razvoju, ZTO in PSO, kranjski orodjarni, kakor upravi tovarne za dobro sodelovanje.
S skupnimi napori smo torej dosegli, da danes števce pogovorov izvažamo v ZDA, Italijo in Zah. Nemčijo, kar je 200 članskemu kolektivu lepo priznanje.
Zavedati pa se moramo, da smo prisiljeni še naprej trdo delati na izboljšavi tehnologije in osvajanju .sorodnih števcev, ker nam samo
Lipnica, 15. marca — Direktor matične tovarne ISKRA — »Elektromehanlka« Kranj, tov. Boris Kryštufek (desno) si v spremstvu šefa obrata v Lipnici inž. Damlja Hafnerja ogleduje potek operacij pri montaži »števcev pogovorov« na tekočem traku
Kako |e s pripravniki?
Zatem je direktor prerezal simbolično vrvico, tekoči trak pa je hkrati začel svojo točno začrtano pot, ki mu je streglo 20 parov delovnih rok. — Vsakih 20 sekund 1 števec pogovorov — to je seštevek vseh do potankosti določenih gibov, to je rezultat premišljene in strokovne predpriprave. Kot da bi nekdo potegnil za vrvico, so se prej mirne roke razgibale v simfonijo raznih kretenj., ki so, še preden’ ši' se hoffel podrobno ogledati potek — ustvarjale dobrine, ki so v precejšnji meri namenjene za izvoz.
ABC
V naši tovarni je zaposleno precejšnje število pripravnikov, ki so prišH iz raznih srednjih pa tudi višjih šol. Na žalost pa vsi niso zadovoljni s svojim delom. Nekateri so zaprosili za pomoč mladinsko organizacijo, hupa smo stanje preverili. Ugotovili smo, da pripravniki povsem upravičeno negodujejo. Zato smo opozorili kadrovsko službo tovarne, naj čimprej prične izvajati pravilnik o pripravnikih. Obljubili so nam, da bodo vse pomanjkljivosti takoj odpravljene, za pripravnike pa, da bo zanje' kratek seminar, na katerem bodo zvedeli za svoje pravice in dolžnosti in sploh vlogo, ki jo oni igrajo v delovni organizaciji.
Ker je bila ta obljuba dana že v začeku decembra in pozneje ponovno v januarju, stanje pa se je le delno popravilo, smatramo, da je že skrajni čas, da se v celoti izpolni, pravilnik o pripravnikih pa naj se do potankosti izvaja. Strinjamo se, da nastopajo s tem v zvezi velike
težave, vendar menimo, da je bil čas za obravnavanje teh vprašanj že pred sprejetjem pravilnika, ko pa je pravilnik sprejel DS, bi ga bilo treba samo še izpolnjevati. Menimo tudi, da je kadrovska služba tudi po našem opozorilu posvetila premajhno Skrb pripravnikom v obratih, v katerih pravijo, da pravilnika ni mogoče izpolnjevati.
Upamo, da se bo stanje v najkrajšem času popravilo v korist prizadetih, ostale mladinke in mladince pa prosimo, da še vnaprej sporočajo svoje težave predstavnikom mladinskih aktivov v obratih ali direktno predsedstvu tovarniške konference ZM.
Predsednik kadrovske komisije TK ZMS Tone Janša
ODGOVOR K PISMU »KAKO JE S PRIPRAVNIKI«
Trenutno je v tovarni zaposlenih 55 pripravnikov. Od tega 42 s srednjo šolo, 5 z visoko šolo I stopnje in 8 z visoko šolo II.: stopnje.
Pravilnik o pripravniški
dobi, kot tudi programi res okvirno določajo, kako naj poteka delo pripravnika. Potreba po tovrstnih kadrih -h strokovnjakih pa je v praksi dokaj spremenila napisana pravila, ki predvidevajo kroženje pripravnikov, tudi po delovnih enotah in službah, kjer naj bi informativno spoznali potek poslovanja, organizacijo dela, delovne napade in podobno. Vsega tega si spričo tako relativno nizkega priliva strokovnjakov predvsem s fakultetno izobrazbo, ki jih obrati in enote zelo potrebujejo nismo upali privoščiti, zato se pripravniki zadržujejo" le v obratih in enotah, kjer bodo zaposleni tudi po končani pripravniški dobi. Iz tega razloga tudi izvirajo pripombe vodstev obratov, ki pripravnike vključujejo v proizvodni proces; da določil pravilnika ni mogoče v celoti izpolnjevati. V celoti drži tudi to, da nas je sprejem pravilnika prehitel in našel nepripravljene tudi po organizacijski plati. Tako so bili pripravniški dnevniki natisnjeni šele pred nekaj dnevi, čeprav naj bi bili os-, nova, za evidenco in kontrolo dela pripravnikov. Vse to pa prav gotovo ne opravičuje
nepravilnosti in odstopanja od pravilnika, temveč je odvisno od sprejema in odnosa do pripravnika v obratu ali enoti, kakor tudi od zainteresiranosti in hotenja pripravnikov samih.
Pripravniki, ki vstopajo V tovarno posamično 'niso deležni uvajalnih seminarjev, zato šolski center pripravlja seminar, na katerem bo. pripravnikom posredovano ' kat največ tistega, kar jih kot člane kolektiva interesirf. Seminar se prične 2. 4 1969! šef Kadrovske služb3 Ivan Čvar
¡s£ss::ssssssssss:sss:£:ss3sssss:s::iss
KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK:
AKTIV ZB ZA DAN ŽENA
Tudi organizacija aktiva. ZB Žužemberk je pripravila v pačastitev dneva žena slavnostno sejo, na katero so povabili tudi vodjo obrata toy, KONDA, predsednika šindi; kata tov. GLIHA Janeza 'j sekretarja ZK tov. PLUT Iva-: na.
Predsednik aktiva ZB toV3 PRUŠEK Jože je izrekel čestitke ženam — borkam zdj praznik žena.
Po slavnosti pa je s'edila' pogostitev in obdaritev žena.:-'
to garantira veliko proizvodnjo, dobro ekonomsko poslovanje jn končno dobre osebne dohodke, S . tem v zvezi moramo takoj, ojačati lastno tehnološko pripravo in razvoj. Naj ob tej priliki opozorim tudi ria kvaliteto, ki mora biti tudi v bodoče ena od prvih nalog vseh zaposlenih.«
Zatem je direktor matične tovarne Boris Kfyštufek Gostita! kolektivu k prizadevanju za čim večjo proizvodnjo in povedal, da je razvo seljiva vest o ugodni -kvafiteti in ceni, kij 'sta ošnovnh faktorja za odpiranje vrat na inozemski trg. V. tem, posebno v kvaliteti se ne sme popuščati. Kvaliteta naj se odraža na vsakem Iskrinem izdelku.
»Lipnica, 15. marca — Odslej »ŠTEVEC POGOVOROV« na tekočem traku
Blejski seminar o registrofonih
Letos že drugič je priredil obrat KINOAKUSTIKE kranjske ELEKTROMEHANIKE skupaj s tehnično’ ekonomskim birojem TEB PSO seminar o registrofonih. 22 tehnikov in inženirjev predstavnikov raznih ŽTP in UJV je poslušalo pet dni predavanja v našem počitniškem domu na Bledu in se tako seznanilo s celotnim znanjem aktiviranja, . upravljanja in vzdrževanja teh sodobnih aparatur.
To pot sp se seminarja udeležili predstavniki posameznih železniško transportnih podjetij iz Zagreba, Beograda, čačka, Ljubljane, Maribora, Celja, Pivke, Postojne in Uprave javne varnosti iz Kopra. Seminar so vodili inž. Igor Kloar, Franc Trobec, Tone Mohor iri Damijan Su-šansky. Predavanja .SP bila, • však' dan, dopoldne teoretični, popoldne pa praktični oz. debatni del.",
, Vodstvo seminarja oz. .njegova celotna organizacija je bila zaupana inž: Toniju i Telbanu iz TEB PSO;- ki ; je celotno delo opravili brezhibno v " popolno jt Zadovoljstvo vseh navzočih.;	, ■	,
Sicer pa preberimo nekaj -izjav tečajnikov o celotni 'or-• ganizaciji seminarja: ;r;
Jnž. Zdravko Gpldner, ŽTP Ogulin
Tako predavanja kot celotna organizacij a sem inarj a je bila na dostojni višini in nimam nobene piti najmanjše' kritike Zlasti ime veseli, da šem se'Spoznal s tovariši iz ISKRE, kar mi bo v prihodnje koristilo. ,
Zlobec Dimitrij in Viktor Štolfa oba iz UJV — Koper Seminar nama je koristil, ker nimava potrebnih izkušenj s temi aparaturami. Čeprav sva že bila na podobnih seminarjih npr. v TEN za UKM 5 in UKP 5 trdiva, da je škoda, ker so ti seminarji tako redki. Prvotno sva- hotela po želji naše službe prakticirati v vaši tovarni, no sedaj je s simpozijem vse opravljeno.
Stjepan Butina ŽTP Vinkovci
Menim, da je bil seminar neobhodno potreben. Pri nas se nimamo registrpfonov, vendar jih bomo naročili, ©bogatem s tem znanjem bom lahko že takoj v začetku ukrenil vse potrebno za montažo in kasnejše vzdrževanje. Popolnoma'sem zadovoljen s predavanji in bivanjem v domu, zlasti pa sem hvaležen vašim strokovnjakom, da so se potrudili predavati v srbohrvaščini, ker bi sicer obravnavano snov kaj slabo dojel. Pohvaliti žalim še posebej prizadevnost upravnika doma in celotno organizacijo seminarja.
|iiiiiiiiinmmuiimiiim!iiiiimimiimmiiE
I Dopisujte 1 I v ISKRO! |
Toko. Drugi 'seminar p re-gistrofonib je končan, udeleženci so se razšli. Pridobili pa so si vsaj nekaj znanja in prihranili lastne izkušnje, ki jih . bodo koristno uporabili; pri upravljanju z našimi aparaturami. Ob koncu bi rad -.poudaril še enkrat osrednjo. Ugotovitev, da so taki in podobni seminarji za uporabnike naših aparatur zelo ••ko*-• ristni in primerni, hkrati pa So ihed strokovnjaki najbolj uspešna propaganda naše dejavnosti na sploh. |
»Aparati« Ljubljaria
vummvuu oiuipuuj« u- tcgiauuiuiuu su se im spuiiim se sKupaj roiogranrau.
Februarja bolje, a še pod dinamiko..
Skupna proizvodnja je bila v februarju v tovarni električnih aparatov, večja kar za 41,65%,; če jo primerjamo z realizacijo v januarju. Vendar niti tako ugodno povečanje ni bilo Zadostno; da bi dosegli takšno višino skupne proizvodnje, kot jo je predvideval mesečni načrt v letni-' dinamiki. Le-ta je bil namreč za 13,53%, večji od .januarskega, vendar pa tudi januarska realizacija ni bila dosežena v čeloti, ker jo je pač zavrlO zelo občutno pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Tsiko sta oba faktorja pripomogla, da smo ob nekaj več kot pol milijardni proizvodnji mesečni dinamični načrti izpolnili le s 95,91%. Pri tem smo proizvodne nalo-le za potrebe domačega trga dosegli s 96,21%, za tuja tržišča pa z 89,92%. Po posameznih grupah izdelkov smo zabeležili najugodnejši rezultat pri stikalnih aparatih, kar je postalo ,že nekakšna tradicija. Tako je mesečni indeks izpolnitve proizvodnega načrta kar 219,49%, kumu-lativa pa 186,86%. Zelo je razveseljiva ugotovitev, da smo pri skupini industrijskih elektronskih naprav prvič po daljšem času zabeležili pozitiven rezultat. Tako je bila mesečna zadolžitev prekoračena in je kazalnik izpolnitve 107,21%. Kumulativno je ta grupa sicer še vedno najnižja z indeksom 75,34 %, vendar je ta kazalnik v poslednjem obdobju tudi najugodnejši. V najmočnejši skupini — zaščitnih relejev, elementov za avtomatiko in signalnih naprav, je bilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala v obeh mesecih zelo občutno. Čeprav se je stanje od januarja v februar' nekoliko izboljšalo, pa nam proizvodni cikli niso omogočili, da bi v celoti ujeli zamujeno. Tudi priučeva-nja novih1 delavčev nam tli trenutno povzročajo probleme, zlasti ker smo morali za- -
" radi' ponovnega porasta dela v Dobrepolju komaj priučene delavče iz' tega obrata iz Savske ceste ponovno premestiti ■ v Dobrepolje. Iz vseh teh razlogov smo mesečno zadolžitev izpolnili komaj 84,21% ža potrebe domačega tržišča in z 89,92 % za izvoz.
Ob vsem tem moramo ponovno poudariti skoraj nepremostljivo .oviro, M jo proizvodnji postavlja vsak začetek leta, oz. 'umetno ustvarjena zareza ob koncu poslovnega leta. Posebno je ta problem viden in občuten pri sprejemanju naročil in oskrbi z materialom. Žal je ta zareza postala skoraj sistem v celotnem našem gospodarstvu in je nedvomno posledica administrativno-planskega obdobja pred 'našo gospodarsko reformo. Te zareze nismo niti do danes uspeli odpraviti, čeprav so bili posamezni poskusi, celo v naši hiši, da bi spravili proizvodnjo v neprekinjen tok z drsnim planiranjem. Toda akcija posameznih enot, ne pa vsaj večine gospodarskih in trgovskih organizacij pomeni skoraj zagotovo »boj brez upa zmage«, posebno še, če nobena od teh ni med seboj nalog točno določila in vskladila;
Toda izgube, ki jih ugotavljamo ob vsakem začetku leta, nas bodo morda končno le izučile, da se tudi ob tem problemu na široki fronti dogovorimo in, da spremenimo sistem ločenih letnih in mesečnih proizvodnih i i poslovnih načrtov v kontinuirano plansko akcijo, ki ne bo poznala ne startov ne zaključkov, temveč vztrajno bitko za rast gospodarstva in boljše poslovne uspehe. Administrativno pa ob tem še vedno lahko merimo posamezne odseke in nič hudega, če bodo ta merila ostala enaka dosedanjim obdobjem, samo vplivati nanje ne smejo, po-
sebno pa ne tako negativno kot ugotavljamo iz dosedanje prakse.
Skupne službe ZP in PSO ter NO bi lahko ta problem načele na pristojnih mestih.
zbornicah in združenjih in poskušale v celotno gospodarstvo naše republike vnesti modernejši element planiranja, ki bi pomenil bistveni napredek.
Priprave na dvajsetletnico...
. Tovarna električnih aparatov v Ljubljani bo v letošnjem juniju praznovala dvajseto obletnico svojega obstoja.
Za pripravo dostojne proslave in izvedbo drugih akcij, ki naj poudarijo ta jubilej, je bil imenovan poseben odbor, ki se je pod vodstvom direktorja tovarne sestal že dvakrat.
Tako predvidevamo v strokovnem časopisju več strokovnih člankov s področja zaščite in avtomatizacije, s posebnim poudarkom na ustreznem programu tovarne; Predvidevamo tildi niz prispevkov v tovarniškem časopisu in zunanjih časopisih, kjer bi poročali o razvoju, dose-
danjih uspehih ter o življenju in delu v sedanji tovarni.
Proslava, ki bo predvidoma v začetku junija, bi naj bila razdeljena na svečani del ter tovariško srečanje. Ob tej priliki bi obdarili tudi vse dvajsetletnike in posebno zaslužne člane kolektiva.
Na sestanku smo se tudi spomnili profesorja dr. Bedjaniča, ki je dosti pripomogel ,k ustanovitvi tovarne in bil njen prvi direktor. Predlagali smo zato ustanovitev letnih nagrad, katere bi oskrbela tovarha in bi jih dali za najboljše diplomske naloge s področja avtomatizacije. Te nagrade naj bi nosile njegovo ime.
Tovarna električnih aparatov Ljubljana, Savska c. 3
razglaša prosti delovni mesti VODJE PLANSKEGA ODDELKA z naslednjimi zahtevami:
—	visoka, strokovna izobrazba elektrotehnične stroke in najmanj 4 letna praksa
—	poznavanje sodobnih metod planiranja
—	poskusno delo 90 dni
PLANERJA MATERIALA z naslednjimi zahtevami:
—	srednja strokovna izobrazba elektrotehnične stroke ih najmanj 4 leta ustrezne prakse
—	poznavanje elektromateriala
—	poskusno delo 60 dni
Ponudbe pošljite do 30. t. m. kadrovskemu oddelku tovarne, kjer lahko dobite podrobne informacije p delo-krogu posameznih delovnih mest in o pogojih dela.
Februarska proizvodnja »Elektromehanike« Kranj
(Nadaljevanje s 3. strani) še vedno nastopale pri stikalni uri zaradi pomanjkanja pa tudi slabe kvalitete nemirk.
DE »SUKALA« je v februarju izdelan le manjšo količino stikal VK-2 zaradi zamude pri dobavi kontaktov. Obrat nuna težave tudi zaradi prenizkih dobav odlitkov iz produkcije.
DE »KINOAKU STIKA« je imela težave zaradi premajhnih dobav elektrolitskih
kondenzatorjev in zvočnikov iz Avtomatike Pržan. Kljub večkratnim obljubam, nam ta tovarna teh izdelkov ne dobavlja redno.
DE »TELEFONIJA« je imela glavni del izpada na stojalih, ker so nastopile težave zaradi spremembe srednjega dala v stojalu. Delni izpad je nastal tudi na enotah zaradi nerednih dobav različnih delov iz Avtomatike Pržan. Občasne težare nastopajo tudi zaradi uporov, ki jih tako
Šentjernej, kakor tudi Horjul ne dobavljata redno. V februarju so še nastopale manjše težave zaradi pičlih dobav novega .srebra, ki je prihajalo še vedno v premajhnih količinah, vendar to bistvenega zastoja ni povzroči-
lo.
DE »MERILNE NAPRAVE« so predvideno proizvodnjo dosegle, lahko bi bilo pa izdelanega več, če bi prejeli kroglične ležaje.
*SH!0aEBJS!SBBBEHBSBBBnnBBBnBBBnBBBBBBBBSBBBBBnBBBBBn5!nB!!B»BnEBBaEBBiSnnBEBna mm	'fe
B a a
Dobrodušni doktor Watson je v nasprotju s svojo navado nezadovoljen odložil sicer priljubljeno revijo »Spark« in očitno nervDzen zamrmral v osivele brke: »Nič, prav nič ...«
Veliki detektiv Sherlock Holmes, je puhnil zadnji oblak dima, iztfkai pepel iz svoje pipe in pomembno pogledal svojega prijatelja čez mizo.
»Dragi doc! Ugotavljamo, da ste tudi danes z vsebino zelo nezadovoljni! Opažam, da vas že dalj časa nekaj muči, posehno kadar prelistavate to vašo revijo, kateri posvečate vse več vaših prostih uric.«
Prej, kot se je doktor Watson izmotal iz svojih misli in uspel Holmesu pritrditi, je ta že nadaljeval:
»Tudi vaše spanje ni več tako trdno in spokojno, kot je bilo... Stavim, da vas zopet preganja eden ud nerešenih problemov, ki sva ga prepustila ISKRA-YARDU«. Malo je zastal, začel polniti novo pipo in nadaljeval:
Težave doktorja Waisona
»In če se ne motim, je to problem aru-menelib papirjev iz Lovelytowna, ki še vedno niso v celoti dešifriranil«
Doktor Watson kar ni mogel doumeti intuicije, s katero je veliki detektiv .tudi to pot zadel v črno. Zato je namesto pritrdilnega odgovora začudeno vzkliknil:
»Le kako ste to tako točno ugotovili! Res jek Sherlock je pipo mimo prižgal, zadovoljno potegnil in nadaljeval:
»Dragi doc! Problem je vendar popolnoma enostaven. Vase revije ležijo povsod in ni mi bilo težko ugotoviti, da o orumenelih papirjih iz Loyelytowna že dolgo ni bilo nobene novice. Čeprav veva oba, da je njihova vsebina pomembna za celotno podjetje United Work International pa celo ISKRA YARD n njih ne govori rad. Vsaj uradnih izjav o tem ne daje! Posebno pa molči o njihovi vrednosti ... Veva pa oba, dragi doc, da njihova vrednost stalno narašča!« »Res je! Tudi mene je problem naraščanja vrednosti papirjev začel vznemirjati. Ko sva prepustila te dokumente ISKRA YARDU, so jih njihovi eksperti cenah na 24J9G0 dolarjev. Danes pa se širijo govorice, da je njihova vrednost že več kot trikratno narastla! Zato sem v Sparku iskal dokončno vrednost in razrešitev problema,« je priznal doktor Watson.
»In ker je niste našli,« je db zadovoljnem nasmehu nadaljeval veliki detektiv, »mi je vaša stopnjujoča se nervoza ob prebiranju ’Sparka’ z dedukcijo in elimi-ranjem vsega odvišnega povedala točna, kaj vas muči!« Doktor Watson se Holme-sovi pronicljivosti ni mogel načuditi, vendar je po daljšem premolku in razmišljanju le ugotovil, da mu prijatelj ni povedal vsega.
»Toda, my dear Holmes, problemov, ki sva jih pustila v reševanje ISKRA YARDU je več,« je želel doktor Watson najti popolni odgovor na vprašanje, ki mn je vrtalo pD glavi. »Tudi o teh problemih je v poslednjem času v ’Sparku' malo novic in dvomim, da vrednosti vseh teh problemov prav tako ne naraščajo. Kako ste mogli, takoj zadeti, da me prav problem dokumentov iz Lovelytowna zadnje čase tako preganja?!«
kolobarčku, nato pa z nasmehom priznal:
»Dragi hoc, za to pa sploh ni bilo potrebno nobenega posebnega truda! "Vse je zelo enostavno, ..enostavneje, kot ši lahko mislite! Se ne spomnite, da sem že, prej -omenil vaše nemirno spanje!«
Doktor Watson je debelo pogledal detektiva, toda ni se mu posvetilo. Zato je Holmes na njegov začudeni pogled mirno odgovoril:
»Dragi doc, v snu ste zadnje čase stalno nekaj mrmrali.. 1 V začetku sem razumel le nekakšne zloge ija... ija ... ija. Ko sem pa to nemirno spanje povezal še z vašim nemirnim brskanjem po 'Sparku', sem takoj zaslišal cele besede!«
»In kaj ste slišali?« je bil radoveden doktor Watson.
»če res ne razumete, doc, vam pa .moram res dobesedno povedati, da ste mrmrali o avtomaciji In likvidaciji. Ves moj trud je bil 'le ta, da sem prvo besedo moral zamišljati z veliko začetnico!«
Doktor Watson je ostal brez besed, detektiv pa se je še bolj udobno zleknil v svoj naslanjač.
Copyright by »Spark«
Piše: Conaan Horwpold
a
E
B
a
n
B
8
B
a
K
«
H
m
n
a
E
31
a
H
H
a
»
u
W
JIBBBflBBBBBBBBSIBaBBBBaBiaBBBBiiZBaBBlHBEiaBBBaBBaaaBaBBBBaBBBBBBIIHIHIUUn
DE »URNI MEHANIZMI« v februarju nisD izdelali planiranih števcev pogovora, ker je mehko železo iz Švedske prispelo prepozno. Zaostanek bo nadoknaden v marcu.
DE »PRODUKCIJA« je končno le uspela Izdelati take elektroventile kot jih zahteva Gorenje. Čim dobimo naročilo, bomo lahko začeli z dobavami.
DVOMESEČNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	100,6
Števci	109,1
Stikala	107,7
Kinoakustlka	85,6
Telefonija	68,9
Merilne naprave	120,1
Urni mehanizmi	117,5
’Produkcija delov	127,8
Orodjarna	93,4
Vzdrževanje	138,2
Skupaj	91,2
Proizvodnja v januarju in februarju skupaj kaže, da je telefonija tista, kjer se mora angažirati vsa tovarna, «lase proizvodnja -čimprej dvigne, saj mora v letošnjem leta vrednost proizvodnje v telefonij i znašati skoraj 40% vse proizvodnje.
T7 letošnjem leta smo v prvih mesecih dosegli le majhno povišanje proizvodnje z
ozirom na lansko leto. Ta procent znaša le 4,8%.
PRIMERJAVA
DVOMESEČNE
PROIZVODNJE
(1968—1969)
DE	Izvrš, - %
Rotacijski stroji	1262
števci	1344
Stikala	1082
Kinoakustika	85,4
Telefonija	82,7
Merilne naprave	105,1
Umi mehanizmi	195,1
Produkcija delov	135,1
Orodjarna	60,5
Vzdrževanje	101,1
Proizvodne usluge	181,D
Skupaj	104,8
Tako nizek Tezultat je nar stal največ zaradi nizke proizvodnje v telefoniji, dočim so drogi obrati v letošnjem leta dosegli .višjo proizvod* njo razen kinoakustike, kar pa vrednostno ne predstavlja veliko. Rezultat je posledica znatno večjih težav v letošnjem leta. Glavni del težav pa je že premasten in zato pričakujemo v marcu znatno boljši Tezultat in se nam zaradi tega ni bati, da ne bi letos dosegli proizvodnje, ki smo jo predvideli po letnem planu.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipL inž.
Program dela komisije ÉÜ ekonomska'vprašanja pri organizaciji ZK. Iskra
Delo komisije bo usmerjeno predvsem na aktiviranje knmunisiov v tovarni za proučevanju idejnih problemov na ožjem področju gospodarjenja v tovarni in v podjetju, kakor tudi na proučevanje idejnih problemov splošnega značaja, Id zadevajo predvsem izpopolnjevanje in ureditev gospodarskega sistema v državi.
■Gornjo nalogo bo komisija skušala reševali predvsem s pripravljanjem in sklicevanjem aktiva komunistov, ki bo obravnaval in sprejemal stališča to navedenih vprašanjih.
Z ozirom na aktualnost naj bi komunisti v tovarni podrobneje obravnavali predvsem sledeče zadeve:
1.	Idejni problemi v zvezi z integracijo podjetij Iskra Kranj in RIZ Zagreb.
2.	Ukrepi za izpolnjevanje gospodarskega plana tovarne in problemi notranjega in zunanjega značaja, ki se pri tem pojavljajo.
3.	Ekonomski odnosi med obrati v tovarni in ukrepi za zagotovitev skladne rasti posameznih obratov.
4.	Idejni problemi v zvezi s perspektivno izgradnjo tovarne in z investiranjem v posamezne obrate.
5.	Obravnava materialov ¡z gospodarskega področja, ki jih bodo objavili višji forumi ZK v okviru aiktivnosti.
Komisija bo v svoj program vključila tudi druga važna vprašanja z gospodarskega področja, ki bi se pojavila med letom.
■sb b ss aacc hsszi ssasi bsBsob i
Prisrčno slavje eu daii žena v Žužemberku
že dolgo ni bilo v Žužemberku tako prisrčne slavnosti, kot so jo organizirali ISKRAŠI 9. marca popoldne. Pionirji osnovne šole, mladinski aktiv ISKRA in vrtičkarji, so mamicam priredili kulturni program, katerega so si ogledale tudi kmečke žene, ki žive v okoliških vaseh. Po programu je bila v ISKRI ¡pogostitev. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel ISKRASEV.
Za tako lepo počastitev dneva žena gre zahvala prt: zadevnemu odboru sindikalne podružnice in vodstvu obrata ISKRE Žužemberk.
Jožica Kocmur ,
Izvlečki
Iz sklepov samoupravnih organov

limâmijmœuBî?
......UUUUUIfiBlIUUailDil’t.")’!
imiu«!'......
SKLEPI
13.	SEJE UO (14. 3. 1969)
© Na podlagi prejetih., pripomb delovnih skupnosti organizacij v sestavu združenega podjetja upravni odbor ZP ugotavlja, da so člani teh skupnosti in organi upravljanja- obravnavali predlog’ sprememb in dopolnitev statuta ZP ISKRA Kranj.
UO ZP se strinja s predlogom sprememb in dopolnitev tako, kot je predlagala komisija za statut pri UO ZP, razen členov 75 in 77, ki naj se glasita:
Člen 75.
»Statut združenega podjetja ISKRA KRANJ in pogodbe med ZP in organizacijami ne ustanavljajo subsidiarne odgovornosti za. obveznosti med organizacijami v sestavu združenega podjetja ISKRA KRANJ.
Organizacije v sestavu. ZP se lahko med1 seboj pogodbeno dogovorijo o medsebojnem jamstvu, za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti; z združenim podjetjem pa le na podlagi predhodnega soglasja delavskih svetov vseh ostalih organizacij v njegovem' sestavu«?
Člen 77.
»Združeno podjetje ima svoji rezervni sklad. Razmerje oblikovanja rezervnega sklada se določa vsako leto z gospodarskim planom združenega podejtja.
Pri združenem podjetju se lahko formirajo poslovni in «stali skupni skladi na osnovi pogodb med. združenim podjetjem in organizacijami v sestavu združenega podjetja-« '
UO. ZP v skladu z. določilom -tretjega odstavka 184. člena statuta ZP ISKRA Kranj predlaga svoj dokončni predlog sprememb ih dopolnitev statuta ZP v razprava im glasovanje o. sprejetju dokončnega besedila delavskemu svetu ZP ISKRA.
® UO ZP ja obravnaval predlog amandmaja k statutu ZP za dejavnost I, M jo opravlja Zavod za avtomatizacija, _ Ljuhljana. Predloga ni sprejel ih. zahteva, da razširi jeni kolegij pri generalnem, direktorju- ZP zavzame definitivno stališče po tem predlogu, nakar bo UO ZP ponovno predlog obravnaval.
© UO ZP v skladu. & čle-nom 184 statuta ZP predlaga, delavskemu svetu ZP v sprejem amandma k statutu ZP Blede finansiranja razvojne dejavnosti ir, ki ja opravlja opravlja Zavod: za avtomatizacijo Ljubljana, tako- kot ga predlaga komisija, za statut Pn.UO ZP.
@ UO ZP je obravnavali Predlog amandmaja k statutu glede, finansiranja.. stra-“riirR služb ZP ISKRA.
Predloga ni sprejel in zahteva, da razširjeni kolegij pri generalnem direktorju ZP zavzame definitivno stališče po tem predlogu, nakar bo UO ZP ponovno predlog, obravnaval.
UO ZP je sprejel sklep, da se pri izdelavi, novega predloga glede delitve stroškov strokovnih služb ZP uporabi kriterij, da NO, PSO in. ZZA prispevajo za finansiranje strokovnih služb ZP le delež, ki1 odpade na-, dejavnosti, ki jih vršijo za. zunanje poslov-. ne. partnerje.
UO ZP izjavlja, da v principu ni proti ključem delitve stroškov, vendar meni, da je. delitev stroškov sestavni del določene poslovne politike podjetja, katero naj precizirajo predvsem generalni ,direktor Z P skupno z direktorji organizacij, v sestavu. ZP..
® UO ZP ni obravnaval stroškovnika strokovnih služb pri upravi ZP za leto- 1969. Glede tega je imenoval komisijo v sestavu:.
1.	Slavko Fatur — Elektro-mehanika> predsednik
2,	Metod Kačič. — Naprave, član
J: ing, Josip Turkovič— RIZ, član,
katere naloga je, da ugotovi dejanski potiebni obseg strokovnih služb ZP, sedanjo učinkovitost ter umestnost višine stroškov strokovnih služh pri upravi ZP ISKRA Kran j za leto? 1969' m v zvezi s tem. poda konkretne, predloge upravnemu, odboru ZP v obravnavo-.
Rok za dostava poročila upravnemu odboru ZP je 15. april 1969.
Do nadaljnjega se v strokovne službe ZP ne spreje-jema novih- sodelavcev, razen tistih, za katere je bil že objavljen razpis ali razglas oz, se lahka izvrši ustrezna redukcija.
© UO ZP predlaga delavskemu svetu ZP v skladb z določilom tretjega- odstavka 184, člena statuta. ZP ISKRA v sprejem amandma- k statutu ZP o finansiranju centra za avtomatsko obdelavo podatkov v predloženem besedilu komisije- za- statut pri UQ ZP.
UO ZP nf razpravljal o finansiranju, centra za avtomatsko obdelavo podatkov za leta 1969, ker .smatra, da se mara finansiranje zagotoviti na bazi dogovorov oz. konkret nih pogodb z organizacijami, ki uporabljajo usluge centra, Kar je tudi v soglasju s predloženim amandmajem statuta ZP.
® UO ZP predlaga delavskemu svetu ZP v, skladu z določilom tretjega odstavka 184. člena statuta ZP ISKRA v sprejem amandma k star trnu ZF glede tržnih funkcij v ZP ISKRA v besedilu, ki se glasi
VIL člen tqčka c/2:
»Z. Izvozno področje (TDE IZVOZ)
Finansiranje poteka na-naslednji način:
— planirani stroški osvajanja novih tržišč se fmansira-ja na osnovi vsakoletnih programov iz prispevkov vseh organizacij ZP po naslednjih kriterijih:
1/3- po enakih delih, brez NO, PSO in ZZA,
1/3' v razmerju da-planiranega dohodka, brez NO,
1/3 v razmeju do planiranega izvoza, brez NO.«
© UO ZP sprejema na znanje predlog stroškov osvajanja tujih tržišč za leto 1969.
© UO ZP imenuje ing. Jožeta, TOMŠIČA, predsednika UO ZP, kot dodatnega dana v komisijo za ugotovitev odstopanj» od predloženega sanacijskega programa; za Tb-
V svojem poročilu za minuli mesec ugotavlja Nabavna organizacija da je jeseniška. Železarna izboljšala dobave posebno hladno valjanih dinamo trakov, nekatera naročila za prvo trimesečje pa je že v celoti izpolnila Tako ni več kritične problematike z dobavami za ELEKTROMEHANSKO, ELEKTROMOTORJE in AVTO-ELEKTRIKO, kot so ja občutile te tovarne v zadnjih mesecih minulega, leta K normalizaciji je pripomogel tudi povečan uva-z hladno valjanih dinamo- trakov.
Težave so ostale še vedno pri dobavah svetlo vlečene žice v palicah, ki jih uporabljajo tovarna za obdelajo na avtomatih Obrat žl-ČARNA jeseniške Železarne kasni1 z dobavami v poprečju za 3 mesece. Manjkajočo žico mora Nabavna organizacija naročevati v trgovinski mreži..
Za specialno vlečene, profile je železarna štore v celoti,. izpolnila, svoje obveznosti, za. prvo trimesečje, medtem ko- nam dolguje še nekaj ta Ijanih poboljšanih, jekel.
Podobno je z železarno Ravne, ki nam je naročena ploščata jekla v redu dobavila za prvo trimesečje. Poleg tega je železarna'. Ravne že dobavila trimesečno: količino jekla »Lnvar 42«, ki ga potrebuje naša tovarna v O točah,
•Za prvo trimesečje je Na batna organizacija naročila 220 ton. hladno valjane deka-pirane pločevine, v železarni Skopje, Železarna, je dobavila- v: februarju 77 ton. Eno izmed dobavljenih dimenzij je Bilo potrebno reklamirati ter sedaj čakamo na obisk preč
varno radijskih sprejemnikov Sežana, ki jo je imenov generalni direktor ZP ISKRA z odločbo z dne 11. 3. 1969.
Nalogo komisije se še razširi v tem smislu, da se analizirajo vzroki in posledice za združena podjetje, ker sanacija po imenovanju začasne uprave v Sežani ni uspela in se v zvezi: s tem ugotovi konkretna odgovornost oseb, ki so bile po službeni dolžnosti zadolžene za* izvedbo: sanacije Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana?
Poročilo mora biti dostavljeno upravnemu odboru ZP v obravnavo do 30: 3. 1969.
® UO ZP sprejema na znanje dopis Tovarne Elektromotorjev Železniki z dne 10. marca 1969 v zvezi s stroški strokovnih služb ZP. Zadevo bo UO ZP obravnaval, ko bo
sta vrčkov Železarne; ki; bodo pregledali reklamirane- količine. V naslednjih trimesečjih naše podjetje ne bo? več prejemalo dekapirane pločevina iz:, skopske železarne, ker .so kapacitete do konca leta že zaključene in razprodane.
Pri, panogi neželezne metalurgije je Nabavna organizacija poslala vsem dobaviteljem specifikacije za drugo trimesečje. Pravočasno javljene potrebe naših tovarn so omogočile Nabavni organizaciji naročilo v postavljenem roku.
Valjaonica bakra Sevo-jno kasni z dobavami. Za vzrok navajajo lanskoletni zaostanek izvoza in januarske obveznosti. Naše potrebe po MS; pločevini za. januar bodo šele sedaj upoštevali. Pri trakovih pa nimajo zaostanka.
. Težave so nastale tudi pri aluminijevih legarah in to zaradi remonta v Kidričevem in. forsiranega izvoza.
Povečanje-: cen na svetovnem. tržišču za aluminijeve proizvode bo vplivalo tudi na povečanje cen teh proizvodov na domačem tržišču.
__ Pri. panogi elektroindustrije nam tovarna ELKA iz Zagreba dokaj v redu pošilja naročeni material, medtem ko tovarna FKS kasni z dobavami posebno profilne lakirane žice. S tovarno ELKO je imela Nabavna organizacija sestanek glede, dolgoročne pogodbe irc medsebojnega sodelovanja.
Dobave izolacijskih materialov potekajo dokaj v redu, tovarne s temi nimajo težav: Specifikacije lakiranih žiG za drugo trimesečje je Na? bavna-. organizacija- oddala- in so bile v celoti: sprejete. Za preostale - elektroizola-jijske materiale pa so krajši dobav-
znano stališče v smislu sklepa 90) današnje seje UO ZP.
Glede retencijske kvote — tudi ta problem navaja Tovarna elektromotorjev v tem .dopisu — UO ZP zadolžuje generalnega direktorja. ZP, da do 1. 4. 1969 predloži UO ZP poročio o koriščenju retencijske kvotej. v katerem naj navede tudi vzroke, zakaj ni bil pravočasno izdelan obračun neto deviznega efekta ter višino, zamudnih obresti.
© UO ZP naroča, da generalni direktor ZP zagotovi izvršitev zahteve Elektrome-hanike Kranj po detajlni analizi stroškov likvidacije starega žiro računa v okviru ZP. Poročilo je treba dostaviti do 15. aprila 1969 v obravnavo UO ZP.
bavna, organizacija oddala pred nekaj dnevi.
Poročilo- navaja za panogo 117 in 120, da so bile dobave v mesecu februarju redne, zastojev ni bilo,
Qd trg. podjetja JUG0-LEK Beograd, ki zastopa angleško, firmo. BDH iz Anglije, je prejela Nabavna organizacija obvestilo, da nam iz svojega konsignacijskega skladišča nudi uvozne kemikalije za dinarska sredstva. Podjetje ima na zalogi tudi. kemikalije za EL proizvodnjo. V kolikor bi bila katera naših tovarn, zainteresirana za te kemikalije, bo Nabavna organizacija zahtevala kataloge s cenami in jih posredovala interesentom.
Mesečni plan uvoza je Nabavna organizacija izvršila s H2,5fr%. Upoštevati pa je treba, pri tem, da je pri Ohr računu, zajet delno tudi uvoz decembra. lani in januarja leto-s. Zato je; prikazana vrednost mnogo višja, kot v minulem mesecu.
V zaključnem delu ugotavlja Nabavna organizacija, da daje ugodno devizno stanje v začetku- Leta vsem tovarnam, možnost pravočasnega naročanja reprodukcijskega, mas teriala in. surovin, iz uvoza.
Za uvoz po režimu RK je dobilo naše podjetje od zvez? nih organov le avanse. Dokončen obseg teh materialov bo. določen šele. po dogovoru idr sporazumu z jugoslovanskimi proizvajalci.
Problematična je edino le dinarska likvidnost plačil iz uvoza Mnogo pošiljk materialov je obležalo na carinskih skladiščih, nekatere pošiljke. pa so bile vrnjene dobaviteljem, ker ni bilo na voljo dinarskih sredstev za krit j-v
Marjan Kralj
‘	■''**&*r-fr	J—**Jars'jzt æ ÆjBm s jkt ,r æt * jar s ¿car s jëv *■ Æar s æwsx
Nabavna dejavnost v februarju
ni roki, specifikacije, je Na-
z
5. letne športne igre Iskre
Letošnje — že 5, letne športne igre ISKRE bodo 1. junija v Trbovljah. Tekme bodo obsegale sedem športnih disciplin, športne komisije v delovnih organizacijah naj svoje športne ekipe prijavijo do vključno 4. aprila t. L na naslov: Sindikalna podružnica ISKRA — tovarna polprevodnikov Trbovlje, tovarišu Filipu žibretu.
Tekme bodo obsegale naslednje discipline: nogomet (mali ali veliki) rokomet odbojka kegljanje namizni tenis streljanje šah.
športni referenti naj sc do sestanka športne komisije, ki bo 4. aprila v Ljubljani, dogovorijo za tekmovanja v malem
ali velikem nogometu.
V naslednjem objavljamo ne igre ISKRE.
Program letnih športnih iger obsega naslednje športne discipline:
—	mali nogomet (veliki nogomet)
—	rokomet —odbojka
—	kegljanje
—	šah
—	streljanje —namizni tenis.
Vsaka sindikalna podružnica ZP Iskra lahko prijavi ekipe za vse športne discipline in sicer ženske in moške.
V	ekipah lahko nastopajo samo člani kolektiva ZP ISKRA.
Vsak tekmovalec v ekipi mora na tekmovanje prinesti zdravstveno izkaznico, potrjeno v tistem mesecu, ko bo tekmovanje, in osebno izkaznico.
V	slučaju, da tekmovalec katerekoli ekipe ne bo imel teh dokumentov, ne bo smel nastopati, oziroma njegova ekipa avtomatsko izgubi srečanje.
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevžame nobene od-govomotsi za eventuelne poškodbe s trajnejšimi posledicami.
Tekmovanje se bo vršilo po propozicijah za posamezne športne discipline, ki so priloga tem propozicijam.
Te prcpczici j e veljajo tudi za tekmovanja, ki bodo v okviru letnih športnih iger.
Predtekmovanja se izvrše v disciplinah mali nogomet, rokomet in odbojka in sicer tedaj, če bi se za te discipline prijavile več kot 4 (štiri) eikip.
Ekipe organizatorja se avtomatsko uvrste v finalno tekmovanje.
O podrobnostih v predtekmovanjih, kot so kraj in čas predtekmovanj, se bo razpravljalo na skupnem sestanku vseh športnih referentov sindikalnih podružnic ZP ISKRA.
Predtekmovanja morajo biti izvršena do 15. 4. 1969.
športni’ referent sindikalne podružnice kraja, v katerem bodo izvršena predtekmovanja, mora najkasneje do 1.
5.	69. dostaviti pripravljalnemu odboru letnih športnih iger pri tovarni polprevodnikov Trbovlje rezultate predtekmovanj, po katerih ss bodo določili finalisti.
Organizator preskrbi za vsa tekmovanja v finalu sodnike.
izvleček Iz propozlclj za 5. šport-
Za vsako disciplino bo določen vrhovni sodnik, ki bo reševal vse spore, ki se bodo pojavili med tekmovanjem.
Spore rešuje v prisotnosti vodij ekip, ki so prizadete.
Odločitev vrhovnih sodnikov je dokončna.
Pripravljalni odbor bo finalistom pravočasno dostavil vse razporede tekmovanj in krajev, kjer bodo tekmovanja.
Organizator letnih športnih iger si pridržuje pravico, da spremeni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bodo obveščeni pravočasno vsi prizadeti.
Kot smo poročali sproti sta se letošnjega sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljane udeležili tudi dve ekipi šahistov iz tovarne električnih aparatov in sicer v III. in IV. ligi. Prva ekipa se je z 21,5 točkami uvrstila na četrto, posamezniki v ekipi pa so v tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Dane Črne 4,5 (7), Bogdan Brezigar 4v5 (6), inž. Pavle Sešek 4 (6), Marjan Mrak 3 (6), inž. Drago Škrbine 2 (2), inž. Janez Grčar 2 (5), itd. številke v oklepajih pomenijo število odigranih tekem.
Manj uspešno je to pot nastopila druga ekipa v IV. ligi, ki se je uvrstila na šesto mesto, medtem ko so njeni člani dosegli naslednje rezultate: Peter Korenčan 2,5 (5), Stašo Drašček 2 (3), Pavle Zorc 2 (6), Jože Kučič 2 (6), Stane Cimerman 2 (6), Franc
Kranj, 16. marca. Na avtomatskem kegljišču v Kranju se je na odprtem prvenstvu gorenjskih tovarn pomerilo šest mladinskih ekip v disciplini 6 X 100 lučajev. Najuspešnejša posameznika sta bila Cvirn (Tekstjlindus), ki je dosegel najboljši rezultat 431 kegljev in Kavčič (Iskra) 379 kegljev. Rezultati so'bili poprečni.
Poleg tekmovanja ekip in posameznikov bo tudi ocenitev ekip v sklopu posameznih organizacij za določitev doseženih mest, in sicer:
1. mesto	100 točk
2. mesto	95 točk
3. mesto	90 točk
4. mesto	85 točk
5. mesto	80 točk
6. mesto	75 točk
7. mesto	70 točk
8. mesto	65 točk
9. mesto	60 točk
10. mesto	55 točk
11. mesto	5£) točk
12. mesto	45 točk
13. mesto	40 točk
14. mesto	35 točk
15. mesto	30 točk
16. mesto	25 točk
,17. mesto	20 točk
18. mesto	15 točk
19. mesto	10 točk
20. mesto	5 točk
Točkuje se	samo ekipno
tekmovanje.	
Tista tovarna, ki bo s svojimi ekipami dosegla največje število točk, je zmagovalec V. letnih športnih iger ZP Iskra.
Rezultati za dosežena mesta bodo objavljeni na koncu vseh tekmovanj. Takrat bodo podeljene tudi diplome in pokali za dosežena mesta.
Močnik 2 (5), Miloš Polimac 2 (2) itd. Tudi tu številke v oklepajih pomenijo število odigranih partij.
Na splošno te rezultate lahko ocenimo kot dobre, lahko pa bi bili ob večji disciplini posameznikov še boljši, saj Je zaradi neresnosti nekaterih članov, ki bi lahko s svojo igro pridobili dragocene točke, moral na njihovo mesto, vskočiti zaradi odsotnosti drugi, manj učinkovit igralec. Odbor šahovske sekcije je prav zato sklenil, da bodo v bodoče v ekipah sodelovali samo tisti, na katere lahko resno računajo, pa čeprav bi bili po šahovski imoči slabši,od neresnih. Vse priznanje pa gre nekaterim starejšim članom, ki so se tekmovanja udeleževali redno, v vseh kolih. Eden izmed njih, je celo bolan prišel na tekmovanje in tudi v tem kolu uspešno nastopil.
-B. B.-
Lahko trdim, da je organizator Tekstilindus (organizator je vseh štirih tekmovanj; šah, kegljanje, streljanje in namizni tenis) tekmovanje dobro vodil. S sporazumnim dogovorom smo sklenili, da se vse nagrade razdelijo na zaključni prireditvi 26. aprila. Nagrade so neposredni izdelki tovarn, ki sodelujejo v tem tekmovanju. Skupni se-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in skrbnega očeta
TINETA MLAKARJA se iskreno zahvaljujemo DE vzdrževanje, sindikalni podružnici ; . DE . vzdrževanje, kadrovski službi, oddelku za varnost, organizaciji ZB, prostovoljnemu gasilskemu društvu tovarne »Elektrome-hanika« Kranj in rezervnim oficirjem in podoficirjem, predvsem pa enoti PVO tovarne za izraze s&žalja, vso pomoč in darovano cvetje. Iskrena zahvala njegovim in mojim sodelavcem in prijateljem za sočustvovanje, darovane vence in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Zagorju. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Vinku Udoviču za tolažilne besede ob odprtem grobu.
še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli nudili pomoč ob teh težkih trenutkih.
Žena Zofija in sin Boris
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
HENRIKA MALUSA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam obrata ATN tovarne »Elektrome-hanika« Kranj za izraze sožalja in podarjeno denarno pomoč namesto venca.
Hčerka Anica Šilar
zahvala'
Ob bridki izgubi najinega očeta
FRANCA KOŠIRJA še iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem orodjarne ATN in tehničnega razvoja za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinova
Jože in Franc Košir

ZAHVALA
Tudi letos se je spomnila sindikalna podružnica Predstavništva »Iskre« v Beogradu na nas upokojence z znatno podporo. Prisrčna hvala, tovariši! Zelo prijeten je občutek, da še nismo pozabljeni od našega kolektiva.
Vera Radisavljevid
števek vseh tekmovanj pa bo dal ekipnega zmagovalca, ki •bo prejel prehodni pokal. Ekipni zmagovalec za leto 1969
1. ISKRA 2231 (Košir 357, Kavčič 397, Lombar 348, Plut 355, Arnež 387, Pičulin 387);
2.	TEKSTILINDUS 2181; 3. BPT Tržič 2165; 4. SAVA 2155;
5.	IBI 1941; 6. ELAN 1853.
|!aykt H.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage-sestre
VIDE TOMAŽIN se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji žičnih oblik obrata ATN za izraze sbža-lja in denarno pomoč.
Marica Bradaško
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame
ANGELE PUNGARCAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na žičnih oblikah obrata ATN za izraze sožalja in denarno pomoč.
Jožica Furlan
ZAHVALA
Ob smrti moje dobre mame
KATARINE BERNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji žičnih oblik v tovarni »Elektrome-hanika« Kranj za izraženo sožalje in finančno pomoč.
Hčerka Rezka Pogačnik

ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
ANDREJA HITIJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam obrata »Stikala« za izraze sožalja in podarjeno cvetje.
Hčerka Anica Hrovat
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre mame
JOŽEFE PERIČ se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Družina PERIČ
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega očeta
FRANCA ŠURANA se iskreno zahvaljujem vsam sodelavcem BAž za izraze sožalja, cvetje ih spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zdenka GOMILŠEK
ISKRA- glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleka munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar —• odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov n* vračamo — Tisk in klišeji! »CP Gorenjski tisk* Krsnj
SBUaBSHHHSSaBaSM*lBnHnaSEBQBBEaaS3EEnKES2I2EEE3a
Za šahisti tovarne »Aparati« je trda preizkušnja
»Elektromehanika« ekipni zmagovalec