UIDK 3 Klemen Lah
Gimnazija Jožeta Plečnika v Ljubljani
ANALIZA BERIL ZA 5. RAZRED OSNOVNE [OLE
Analiza beril za peti razred osonvne {ole (Slovensko berilo I, Peta čitanka, Peto berilo Srečno, domovina, Pozdravljeno, zeleno drevo, Kdo se skriva v ogledalu) se je osredoto~ila na razkrivanje nerazvidnih vsebin, t. i. skritega kurikuluma, v obdobju 1950-2000. Analizirane so bile naslednje kategorije: besedila, avtorji, literarni liki, druge kategorije (drugačnost, prvoosebni pripovedovalec, voj{čaki, oče in mati).
The analysis of fifth-grade readers (Slovensko berilo I, Peta čitanka, Peto berilo Srečno, domovina, Pozdravljeno, zeleno drevo, Kdo se skriva v ogledalu) focuses on revealing the covert content, i.e., the so-called hidden curriculum, within the period 1950-2000. The following categories were analyzed: texts, authors, literary characters, and other categories (different characters, first-person narrator, warriors, mother and father).
Kljucne besede: literarni lik/junak/oseba, osnovna {ola, berilo, besedilo, avtor
Key words: literary character, elementary school, reader, text, author
0 Uvod
Izobraževanje, razumljeno kot institucionalno pridobivanje znanja in veščin, je v najširšem pomenu besede moč razumeti tudi kot obliko socializacije, tj. oblikovanje človekovih vrednot in zaznave, skladno s pravili in pričakovanji družbene skupine oz. družbe, v kateri živi. Izobraževanje lahko sega na vse ravni posameznikovega življenja in na več načinov (so)oblikuje njegova individualni vrednostni sistem ter prepričanja. Funkcionalistične sociološke teorije npr. utemeljujejo pomembnost šolstva za družbene strukture prav s pojmom socializacije: šola je ena izmed ključnih institucij socialne integracije in socializacije, ki skuša s svojimi mehanizmi posamezniku dodeliti družbeno vlogo oz. omogočiti vključitev v družbo skladno z njegovimi sposobnostmi.
Problem prikritega kurikuluma oz. »ideološke ranljivosti« književnega pouka je bil tudi osrednja točka moje magistrske naloge, ki sem jo zasnoval na dveh izhodiščnih vprašanjih, in sicer: ali se t. i. prikriti kurikulum uresničuje (se je uresničeval) tudi skozi književni pouk, in če se (je), na kakšen način in katere so vsebine, ki jih uresničuje. Prav tako me je zanimalo, ali so se (oz. koliko so se) pri izboru besedil in celostni zasnovi berila odrazile konkretne zgodovinsko-politične spremembe v preteklih petih desetletjih (povojno obdobje, obnova, socialistični politični sistem, pripadnost političnim blokom, razpad države in političnega sistema, demokratizacija, osamosvojitev, vojne v bližnji soseščini itd.). V tezi sem predpostavil, da so šolska berila jezikovno-literarni učbeniki, v katerih se na formalen in neformalnen, razviden in nerazviden način uresničujejo tudi aktualni družbenopolitični in ideološki cilji ter pričakoval, da se bo s postopno demokratizacijo povojne slovenske družbe spreminjala tudi berila, in sicer v smeri odpravljanja dnevnopolitičnega vpletanja v oblikovanje in izbiro besedil, avtorjev, odpravljanja nestrpnosti do drugačnosti in drugače mislečih, odpravljanje spolne neenakopravnosti, upoštevanje avtonomnega otroškega sveta ipd.
Zakaj so bila za analizo izbrana ravno berila 5. razreda? Za tovrstno analizo so se mi berila - kot osrednji literarno-jezikovni učbeniki - zdela najprimernejša, saj so bolj »dovzetni« za vpliv raznovrstnih družbenopolitičnih ciljev najbrž le še zgodovinski učbeniki. In zakaj petošolska? Izbor osnovnošolskega berila je določen zaradi specifičnih lastnosti, ki ga v temelju ločijo od srednješolskega (gimnazijskega); v učnem programu osnovne šole je berilo bolj kot reprezentativni oz. antološki predstavitvi literarnih besedil usmerjeno k uresničevanju didaktično-literarnih ciljev in popularizaciji branja, srednješolska berila pa so zaradi sledenja pomembnim mejnikom literarne zgodovine in njihovi obravnavi bolj zavezana literarnemu kanonu. Večja arbitrarnost pri izbiri besedil pa dovoljuje večji vpliv sestavljavcev na izbor. Berila petega razreda sem izbral iz dveh razlogov: v osemletki predstavlja (je predstavljal) peti razred konec razrednega in začetek predmetnega pouka (poučevanje posameznih predmetov prevzamejo specializirani učitelji - slovenisti), sama književnost pa zavzame v tandemu z jezikom avtonomnejšo pozicijo (ni več le uresničevalka jezikovnih ciljev). Izbor besedil je v večji meri prepuščen sestavljavcem ter tako bolj odprt aktualnim ideološkim vplivom, trenutnemu sestavu družbenih vrednot. Za večjo reprezentativnost bi nedvomno bilo bolje, ko bi bila v analizo zajeta tudi berila višjih razredov osemletke. Tega zaradi obsežnosti gradiva žal ni bilo mogoče izvesti.
Da bi bil pregled celosten in neizključujoč, sem obravnaval vsa petošolska povojna berila (1950-2000); le tako lahko namreč trdimo, da so pridobljeni podatki kvantitativno in kvalitativno reprezentativen kazalec razvoja slovenskih petošolskih beril v drugi polovici 20. stoletja.
Obravnavana so bila naslednja peta berila:
-	Slovensko berilo I (Boršnik, Smolej Tomaževič), 3. predelana izdaja. Ljubljana: 1950.
-	Peta čitanka (Mihelič, Rape, Ribičič, Winkler). Ljubljana: DZS, 1956, 1959-60.
-	Peto berilo (Jamar, Klopčič, Šafov). Ljubljana: DZS, 1961, 1962, 1964, 1970, 1973, 1974, 1975.
-	Srečno, domovina (Cvetko, Gerlanc, Jalen, Sivec, Savli, Winkler). Ljubljana: DZS, 1976, 1977, 1980, 1981, 1982, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1990.
-	Pozdravljeno, zeleno drevo (Kocijan, Šimenc). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, 1992, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998.
-	Kdo se skriva v ogledalu (Golob, Medved - Udovič). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997, 1998, 1999.
Izpuščeno je bilo le eno berilo, in sicer Slovensko berilo I. (avtorji Jamar, Muser, Štefan, izšlo v letih 1952, 1954, 1955, 1975), saj gre le za predelano izdajo Slovenskega berila, ki je izšlo 1950. Obravnava je datirana od leta 1950 do leta 2000; letnica 1950 je izbrana, ker se takrat povojno šolstvo stabilizira in postane primerljivo s sedanjim pred uvedbo devetletke (1946. je bilo zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev uvedeno sedemletno obvezno šolanje do leta 1950, ko ponovno postane osemletno); prejšnja berila se tako zaradi drugačnega šolskega sistema in specifičnih političnih in družbenozgodovinskih razmer ne morejo vključiti v raziskavo.
1 Metodološki aparat
Metodolo{ki aparat je obsegal {tiri kategorije, in sicer: besedila, avtorji, literarni liki, druge kategorije. Vse kategorije so razdeljene na podkategorije; ugotovitve so podane pod preglednicami. Berila so bila obravnava po kronolo{kem zaporedju glede na letnico izida.
2 Besedila
2.1	Število besedil v berilu
Prva obsežnejša kategorija je obravnavala število besedil. Opazoval sem spremembe v količini besedil med berili. Predpostavil sem, da bodo, sočasno z razvojem povojne didaktične in psihološke stroke, večji meri upoštevana dognanja, ki upoštevajo specifične potrebe in zmožnosti otrok ter mladostnikov, njihovo čustveno zrelost in intelektualne sposobnosti. Posledično se bo prilagodilo (zmanjšalo) število besedil, in se tako približalo bralnim sposobnostim ter dojemanju petošolca.
Metoda je bila preprosta: preštel sem vsa besedila v berilih (izločeni so bili predgovori oz. uvodi), in nato števila besedil v posameznih berilih primerjal med seboj.
Število besedil je bilo v zgodnejših berilih znatno večje; z leti se je število besedil - v skladu z napovedmi - zmanjševalo. Največje število besedilo je vsebovalo prvo berilo, najmanj pa predzadnje berilo. V berilu Slovenskem berilu 1 je bilo besedil 121, v Peti čitanki 112, v Petem berilu 104, v berilu Srečno domovini 106, v berilu Pozdravljeno zeleno drevo 49 in v berilu Kdo se skriva v ogledalu 65. Iz enakomernega padca števila besedil izstopata dve berili: Srečno domovina in Kdo se skriva v ogledalu, vendar pa njuni odstopanji ne ustvarjata večje statistične razlike.
Temeljna sprememba se je zgodila vzporedno z obsežnimi družbenopolitičnimi spremembami na začetku devetdesetih; ob izidu berila Pozdravljeno, zeleno drevo leta 1991 se je namreč število besedil prepolovilo. Pričakovati je, da se bo število besedil tudi v prihodnjih besedil gibalo pod sedemdesetimi besedil, kar ustreza sposobnostim petošolskih otrok in trenutnemu številu šolskih ur slovenščine v osnovni šoli.
2.2	Zvrstnost
V skladu s tezo sem predvideval, da bodo literarne zvrsti med seboj enakopravneje zastopane v poznejših berilih, v zgodnejših berilih pa bo prevladovala pripovedna zvrst, ki je zaradi svojstvene strukture najpripravnejša za posredovanje družbenopolitičnih in ideoloških ciljev (še posebej močno bodo zastopana pripovedna polumetnostna besedila). Ko bodo pri izboru besedil prevladala literarna merila, se bodo v enaki meri upoštevale vse zvrsti.
Za lažjo in preglednejšo obravnavo sem literarne zvrsti obravnaval posebej (preštel sem besedila pod posamezno literarno zvrstjo, število pretvoril v odstotke, in nato primerjal delež različnih beril med seboj). Pri liriki in dramatiki sem pričakoval postopno povečanje procentualnega deleža v skupnem obsegu vseh besedil, pri pripovedništvu in polumetnostnih besedilih (ta so praviloma pripovedna) pa postopno
zmanjševanje. Pri kategoriji polumetnostna besedila sem v novejših berilih pričakoval znatno zmanjšanje števila besedil, saj je izbor le-teh še najbolj podvržen aktualnim družbenopolitičnim merilom. Rezultati so naslednji. Odstotek zastopanosti leposlovnih pripovednih besedil je v berilih - z izjemo enega - podoben - skupno povprečje je 59,94 %: v Slovenskem berilu I je to 62,18 % (74 enot), v Peti čitanki 66,97 % (57 enot), v Petem berilu 49 % (49 enot), v Srečno, domovina 64 % (68 enot), v berilu Pozdravljeno, zeleno drevo 61,22 % (30 enot) ter v berilu Kdo se skriva v ogledalu 56,25 % .
Največja razlika, če odštejemo Peto berilo, je med zadnjim berilom Kdo se skriva v ogledalu, v katerem so pripovedna besedila zastopana s 56,25 %, ter Peto ~itanko, ki namenja pripovedim 66,97 %. Odstotni delež pripovednih besedil se ne spreminja znatno - vseskozi ostaja pri 60 %.
Če so pripovedna besedila dosegala približno dve tretjini, so lirska besedila obsegala dobro tretjino, izjema je bila le Peta ~itanka z »bornimi« 21,4 % (24 enot). Slovensko berilo premore 31,93 % lirskih besedil (38 enot), Peto berilo 33 % (33 enot), Sre~no domovina 32 % (34 enot), Pozdravljeno, zeleno drevo 30,61 % (15 enot), Kdo se skriva v besedilu 35,63 % (23 enot). Edino večjo statistično razliko predstavlja Peta čitanka, ki od skupnega povprečja 30,76 % odstopa za 9,36 %.
Dramska besedila so v berilih, z izjemo zadnjih, šibko zastopana. Povprečni odstotek dramskih besedil je 2,82. V Slovenskem berilu I jih je 0,48 % (1 besedilo), v Peti ~itanki jih ni, v Petem berilu 1 % (1 besedilo), v berilu Sre~no, domovina 2 % (2 besedili), v berilu Pozdravljeno, zeleno drevo 4,08 % (2 besedili) in v »Ogledalu« (prišteta je tudi radijska igra) 9,37 % oz. 6 besedil. Iz podatkov je moč ugotoviti, da število dramskih besedil narašča, kar pripomore k večji zvrstni pestrosti v zadnjem berilu (tu dramska besedila že dosegajo eno desetino), kot je to bilo v prvih berilih.
V Slovenskem berilu so polumetnostna besedila zastopana s 5,04 % (6 besedil), v Peti ~itanki 11,61 % (13 b.), v Petem berilu 17 % (17 b.), v Sre~no, domovina 2 (2 b.) v Pozdravljeno, zeleno drevo 2,04 % (1 b.) in v Kdo se skriva v ogledalu 0 %.
Opaziti je, da začne število polumetnostnih besedil naraščati konec petdesetih let, doseže »višek« v Petem berilu, nato pa podpora tej »hibridni« zvrsti upade. V prvih berilih so polumetnostna besedila služila predvsem predstavitvi najnovejših gospodarskih, tehnoloških (letenje z reaktivnim letalom), industrijskih dosežkov, sprememb kmetovanja (npr. uvajanje zadrug) v predzadnjem berilu pa besedilo tematizira ekologijo in človek odnos do narave.
Največje premike v zastopanosti besedil je torej opaziti predvsem pri polumetno-stnem žanru in dramatiki (zastopanost polumetnostnega žanra upada, zastopanost dramatike pa narašča), medtem ko je pri liriki in pripovedništvu opaziti relativno stalno zastopanost (lirika slaba tretjina, pripovedništvo slabi dve tretjini). Upadanje zastopanosti polumetnostnih besedil je moč pripisati močni zaznamovanosti z ideološkimi cilji, katerih nosilka je bila ta zvrst po 2. svetovni vojni. Sedanji sestavljavci beril se očitno bolj nagibajo k zvrstni pestrosti znotraj leposlovne književnosti.
3 Avtorji
3.1 Število avtorjev
Pred analizo sem predvideval, da se bo v berilih izmenjalo veliko avtorjev; visoka frekvenca menjav namre~ ne govori le o {iroki in kakovostni paleti (mladinskih) avtoric in avtorjev, ki jih je dovolj, da lahko kazala beril vsaki~ znova zapolnjujejo novi avtorji, temve~ prej o tem, da pri izboru ne veljajo le »ob~e veljavni« literarni kriteriji, temve~ tudi merila, ki temeljijo na specifi~nem literarnem okusu sestavljavca ter aktualnosti posameznega avtorja v dolo~enem zgodovinskem trenutku. Prepri~an pa sem bil, da velik pretok avtorjev ne bo zajel pe{~ice eminentnih, kanoniziranih avtorjev, ki prestol literarne zgodovine trdno zasedajo, njihova dela pa s svojimi visokimi literar-noestetskimi dosežki presegajo trenutni družbenopoliti~ni okus (oz. ga zaradi univerzalnosti vsakokrat znova vklju~ujejo). Za vsa ljudska besedila sem dolo~il le enega avtorja, t. i. ljudskega avtorja.
Preglednice, ki vsebuje 213 vrstic in 9 stolpcev zaradi omejenega obsega ni mogo~e prikazati, zato bom navedel le najzanimivejše podatke. V vseh berilih se je s svojimi deli pojavilo 212 avtorjev (neznani avtor in ljudski sta šteta kot en avtor). Od 212 avtorjev jih je (le?) 5 (~e odštejemo ljudskega avtorja) navzo~ih v vseh berilih. Prav gotovo jih moram našteti s krepkim tiskom: štirje slovenski avtorji France Bevk, Fran Milcinski, Tone Seliškar, Oton Zupančič in en tuj - Hans C. Andersen. V skupnem številu ti avtorji, vsi moški, predstavljajo 2,36 %. Nizka številka prav gotovo odpira mnogo vprašanj o vzrokih za takšno »preto~nost« avtorjev. Ali so merila za literarno-didakti~no ustreznost besedil res tako raznolika pri posameznih sestavljavcih (s tem se seveda postavi pod vprašaj objektivnost teh meril) ali pa je družbenoideološki vpliv mo~nejši, kot si predstavljamo? 6 avtorjev, vsi Slovenci in vsi moški (1. Cankar, J. Jur~i~, M. Klop~i~, M. Kranjec, B. Magajna, Prežihov Voranc), objavlja v petih berilih, 7 avtorjev, med njimi dva tuja, pa v štirih (M. Twain, V. Nazor, Josip Murn, Sre~ko Kosovel, F. S. Finžgar, F. Erjavec, K. Destovnik - Kajuh). Avtor z najve~ objavljenimi besedili je Oton Zupan~i~ (29 besedili!). Naslednji, Tone Seliškar, jih ima ve~ kot polovico manj, tj. 12. Ve~, tj. 41, jih podpisuje le še ljudstvo. V »elitnem krogu« ni nobene ženske pisateljice; dejstvo je, da se mladinske pisateljice množi~neje uveljavijo šele v ~asu po drugi svetovni vojni in jih prva povojna berila še niso zajemala, a tudi sodobnejša berila so, kot bo pokazala nadaljnja analiza, pri vključevanju avtoric oz. njihovih besedil »zadržana«. V vrhu sta si izborila mesto le dva tedanja tujca, vrhunska pisatelja za mladino in otroke, oba »zahodnjaka« (Andersen in Twain). Lahko sklenem, da so se predvidevanja uresničila. Pretočnost avtorjev je (bila) v resnici izjemno velika, nekaj avtorjev (za vse lahko ugotovimo, da sodijo v (mladinski) literarni kanon) pa trdno ostaja v vseh berilih. Ali bo tako tudi nadalje, je seveda veliko vprašanje. Težko se je namreč upreti vprašanju, zakaj so bili izbrani prav ti avtorji, ne pa tudi npr. Astrid Lindgren ali Franc S. Finžgar.
Ko zanimivost velja omeniti, da v prvih berilih nastopa veliko avtorjev, ki izvorno niso književni ustvarjalci, temveč delavci oz. nekdanji partizani, ki se spominjajo udarniških del, bojev v 2. svetovni vojni ali pa opisujejo povojno družbo. Posebnost gotovo predstavljata dva avtorja, ki v berilih nastopata tudi kot literarna lika: Josip Broz - Tito in France Prešeren.
3.2	Povprečno število besedil na avtorja
Zanimalo me je tudi vprašanje povprečnega števila besedil na avtorja, in sicer, ali se bo povprečno število besedil na avtorja zmanjševalo oz. povečalo. Pričakoval sem, da se bo z zmanjševanjem števila besedil in število avtorjev zmanjšalo tudi število besedil na avtorjev. (Pri velikem številu besedil je lahko imel en avtor več besedil, pa to ni opazneje vplivalo na koncept berila, pri manjšem številu besedil pa morajo biti sestavljavci še pozornejši in selektivnejši pri izboru besedil. En avtor pa takšnim kriterijem težko zadosti.)
V	Slovenskem berilu I je pisalo 78 avtorjev in avtoric (za avtorja ljudskih besedil je štet en avtor), povprečno število besedil na avtorja je 1,52, v Peti čitanki 71 (povprečje 1,55 besedila na avtorja). V Petem berilu je 64 avtorjev. Povprečno število besedil na avtorja je 1,59. V berilu Srečno, domovina je 77 različnih avtorjev (avtorji besedil so tudi otroci (Kadar svinčnik piše s srcem) in neznani vietnamski avtor (pionirska pesem iz Vietnama)). Povprečno število besedil na avtorja je 1,32. V »Zelenem drevesu« je povprečno število besedil na avtorja 1,28 (z ljudskim »avtorjem« pa 1,32). V »Ogledalu« je avtorjev 42, povprečno število besedil na avtorja je 1,52.
Povprečno število besedil na avtorja vseh beril je 1,47. Vidimo, da je povprečje štirih beril blizu vrednosti 1,5 - le dve berili (Srečno domovina in Pozdravljeno, zeleno drevo) od tega opazneje odstopata. Posebnih sklepov tako iz tega ni mogoče povleči. Zopet pa je zanimivo vprašanje spolne enakopravnosti: povprečno število besedil je na avtorja večje, v zadnjem berilu pa je število besedil na avtorico večje kot število besedil na avtorja.
3.3	Izvor avtorjev
Zelo zanimivo je bilo tudi preučevanje izvora izvor avtorjev. Pričakoval sem, da bodo v zgodnjih, povojnih berilih prevladovali domači avtorji (slovenski), tuji pa bodo predvsem »vzhodni« (sem sem štel tudi nekdanje jugoslovanske avtorje), ki so bili tedanjemu političnemu sistemu zaradi pripadnosti vzhodnemu političnemu bloku bližji. S postopnim mehčanjem političnega sistema naj bi se delež tujih zahodnih avtorjev povečeval, predvsem na račun deleža vzhodnih avtorjev. Delež tujih avtorjev naj nikoli ne bo presegel deleža domačih, slovenskih avtorjev. Pri besedilih ljudskega slovstva sem nacionalnost avtorjev določil glede na izvor besedila (pri slovenskem ljudskem slovstvu npr. je bil avtor obravnavan kot Slovenec/ka).
V	Slovenskem berilu je med 73 avtorji (prišteti so vsi ljudski avtorji, odšteti pa vsi neznani avtorji, za katere se sicer - glede na tematiko - lahko z veliko verjetnosti predpostavlja slovenski izvor) tujih avtorjev 21 (28,77 %) in domačih 52 (71,23 %). »Zahodnih« avtorjev je 9 (12,33 %), »vzhodnih« pa 12 (16,44 %). V Peti čitanki je med 74 avtorjev (prišteti so vsi ljudski avtorji, odšteti pa vsi neznani avtorji, tj. novinarji Pionirja). 13 avtorjev je tujih (17,57 %) in 61 (82,43 %) domačih. »Zahodni avtorji« so samo 3 (4,05 %). Tudi »vzhodnih« avtorjev ne ostane veliko, če k njim ne uvrstimo 10 avtorjev (13,51 %), ki so v času izida berila sodili v skupno državo, Jugoslavijo. Pravi »vzhodnjak« je tako le Poljak H. Sienkiewicz. V Petem berilu je 64 avtorjev; avtorjev in avtoric, ki prihajajo iz Slovenije, je v berilu 40 (62,5 %), tujih pa
24 (37,5 %), in sicer jih 16 (25 %) prihaja iz nekdanjega vzhodnega bloka ({tevil~no najmo~nej{i so pisatelji s podro~ja nekdanjih jugoslovanskih republik, ki jih je 13) in osem (12,5 %) iz nekdanjega zahodnega bloka. V berilu Srečno, domovina je 77 avtorjev (ljudska besedila so vsa slovenska): 46 (59,74 %) je doma~ih in 31 tujih (40,25 %), od tega 16 (20,78 %) »zahodnih« in 11 (14,29 %) »vzhodnih« in {tirje, t. i. »drugi«, pa prihajajo iz Azije! V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo, je 37 avtorjev (ljudska besedila so vsa slovenska): 25 (67,57 %) je »avtohtonih«, 12 tuje krvi (32,43 %), od tega 7 (18,91 %) »zahodnih« in 5 (13,51 %) »vzhodnih«. V zadnjem berilu, Kdo se skriva v ogledalu?, je od 41 avtorjev 28 doma~ih (68,29 %), 13 (31,70 %) pa tujih, od tega 5 (12,19 %) »vzhodnih« ter 8 (19,51 %) »zahodnih«
Ugotovimo lahko, da delež tujih avtorjev, nikjer ne preseže »ve~inskega deleža«; še najbližje temu so odstotki v berilu Sre~no, domovina (40,25 %) - to je tisto berilo, ki edino ne vsebuje tujih avtorjev le z evropske in ameriške celine.1 Sicer je povpre~ni odstotek tujih avtorjev 31,37 %, doma~ih pa 68,63 %; lahko torej zaokrožimo in re~emo, da je tujih avtorjev približno ena tretjina, doma~ih pa dve tretjini. Najbolj »protekcionisti~no« berilo je Peta ~itanka: ta varuje slovenski »nacionalni interes« z 82,43 % doma~ih avtorjev. Ugotovimo lahko tudi, da sta prvi berili relativno bolj zaprti za tujce, nato pa se delež tujcev dvigne nad 30 %.
Sprva prevladujejo literarni liki z evropskega »vzhoda, nato pa se, v zadnjih treh berilih (torej v osemdesetih), tehtnica prevesi na »zahodno stran«. Delež tako »vzhodnih« kot »zahodnih« avtorjev ostaja - padec je malenkosten - enak deležu, ki ga je uveljavilo že berilo Sre~no, domovina.
3.4 Spol avtorjev
Vprašanje enakopravne zastopanosti avtoric in avtorjev je bilo obravnavano v tej kategoriji. Predvideval sem, da bo delež avtorjev precej ve~ji od deleža avtoric v zgodnejših, povojnih berilih, nato pa bo, so~asno z dvigovanjem družbene ozaveš~enosti glede potrebne enakopravnosti spolov na vseh družbenih ravneh, delež avtoric dosegel enakopraven delež.
V Slovenskem berilu je bilo analiziranih 72 avtorjev in avtoric (odšteti so bili neznani in ljudski avtorji). Avtoric je 9, kar zajema v skupnem deležu 12,5 % (avtorjev je 61 oz. 87,5 %). Razmerje v prid avtorjev je torej 7 : 1. V Peti ~itanki je bilo upoštevanih 65 avtorjev (odšteto je bilo šest neznanih avtorjev). [tiri avtorice, vse Slovenke (Lili Novy, Mira Miheli~, Rožena Pirc, Ilka Vašte), zavzemajo v skupnem deležu 6,15 %. Avtorji so zastopani s strah vlivajo~imi 93,85 %. Razmerje je 15,26 : 1 v korist moškega
1 Pisci z južnoameriškega, afriškega, azijskega in avstralskega kontinenta v berila za 5. razred niso vključeni, razen v berilo Sre~no domovina, kjer štirje avtorji prihajajo iz Azije. Njihovo vključitev je mogoče pripisati aktualnemu političnemu trenutku v izjemno razgibanih osemdesetih: takrat je namreč SFRJ igrala vidno vlogo pri oblikovanju politike neuvrščenih: posredno je tako med neuvrščenimi državami vladal velik pretok informacije tudi na kulturnem področju. Avtorji iz Afrike, Južne Amerike, Avstralije v berila 5. razreda »nimajo vstopa«. Tudi sicer je četrto povojno berilo napravilo pomemben zasuk: prvo je začelo z vidnim povečevanjem deleža avtoric in ženskih literarnih likov, otroških literarnih likov, je berilo z največjim deležem tujih avtorjev ipd.
spola. V Petem berilu sem obravnaval 61 avtorjev (odšteta sta bila dva neznana avtorja in »avtor« ljudskih besedil): avtorice so štiri (6,55 %) avtorjev je 57 (93,44 %. V berilu Srečno, domovina je bilo obravnavanih 74 avtorjev: 66 (89 %) je moških, 8 (11 %) je avtoric. Razmerje v korist moških je 14,25 : 1. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je med 37 avtorji 32 (86,48 %) moških in 4 (10,81 %) ženske (vse tujke!). Razmerje v korist moških je 8 : 1. V berilu Kdo se skriva v ogledalu pero suka 41 avtorjev: 36 (81,8 %) je moških in 5 (12,19 %) žensk (vse avtorice so Slovenke!). Zanimivo je, da je avtoric manj, a imajo zato objavljenih več besedil (povprečje je 2,8 besedil na avtorico: pri moških je povprečje 1,4 besedila na avtorja.). Razmerje je 7,2 : 1 za moške.
Rezultati se niso ujeli z napovedjo. Delež avtoric kljub večji družbeni ozaveščenosti in občutljivosti glede vprašanja spolne (ne)enakopravnosti še naprej ostaja zanemarljiv v primerjavi z deležem avtorjev (povprečni odstotek avtoric je 9,81, moških pa 90,13 - če zaokrožimo, je razmerje 1 : 10). Spolna neenakopravnost je v tej kategoriji -navkljub (pre)počasnemu premikanju deleža žensk navzgor - še posebej nepričakovana, saj je v slovenski in tuji književnosti veliko kakovostnih avtoric, katerih dela po literarnih in didaktičnih kriterijih ustrezajo zahtevam sodobnega pouka književnosti ter jezika.
4 Literarni liki
Literarni liki so v raziskavi definirani kot nosilci določenih človeških in družbenih kategorij (mdr. individualnost, spol, starost, poklic, družbeni status, premoženjski status, razmerje do drugih), ki so razvidne na površinski ravni pripovedi. To pojmovanje temelji na mimetični teoriji; lastnosti literarnih likov oz. njihov odnos do drugih literarnih likov in predmetnosti je razumljen kot odraz družbene stvarnosti. Če bi literarnim likom, s skladu s strukturalnimi teorijami, odrekel vsako psihološko bit, bi metodološkega aparata ne mogel zastaviti tako, kot sem ga.
Pri literarnih liki so bile za lažjo analizo ustvarjene naslednje kategorije: najprej kategorija individualnih literarnih likov in kolektivnih literarnih likov. Znotraj teh dveh (nad)kategorij sta kategoriji literarnih likov moškega in literarnih likov ženskega spola (v nadaljnjem besedili poimenovani moški in ženski literarni liki). Ti dve kategoriji se delita na literarne like, ki predstavljajo odrasle osebe (nadalje odrasli literarni liki), in literarne like, ki predstavljajo otroke (nadalje otroški literarni liki). Posebno kategorijo predstavljajo literarni liki živali.
4.1 @enski in moški literarni liki
Podobno kot pri avtorjih in avtoricah me je tudi tu zanimalo kvantitativno razmerje ženskih in moških literarnih likov. Glede na zgodovinske okoliščine in družbene razmere sem predvideval, da bodo rezultati podobni kot pri kategoriji spol avtorjev; delež ženskih literarnih likov naj bi se, sočasno z dvigom družbene ozaveščenosti glede vprašanje enakopravnosti spolov in »mehčanjem« patriarhalnih družbenih vzorcev, povečeval, delež moških literarnih likov pa zmanjševal, dokler se oba deleža ne izenačita (ali vsaj približata na sprejemljivo razliko). Rezultati so me ponovno presenetili.
V Slovenskem berilu I. prevladujejo moške osebe v vseh primerljivih kategorijah: pri individualnih literarnih likih je moških oseb 129 (v skupnem deležu 61,14 %, v medsebojnem 81,64 %), ženskih pa 29 (18,35 % v medsebojnem razmerju). Pri likih živali sta obe kategoriji najbolj izenačeni: živali moškega spola je 19 (9 %), živali ženskega spola pa 11 (5,21 %). Razmerje med ženskimi in moškimi individualnimi literarnimi liki je torej dobrih 3,7 : 1 v korist moških (upoštevani so vsi literarni liki.). Razmerje pri individualnih literarnih likih je 4,45 : 1. V Peti čitanki prevladujejo moške osebe v vseh primerljivih kategorijah: pri individualnih literarnih likih je moških oseb 151 (v skupnem deležu 65,09 %, v medsebojnem 79,9 %), ženskih pa 38 (16,37 %, v medsebojnem razmerju 20,1 %). Pri likih živali sta obe kategoriji ponovno najbolj izenačeni: živali moškega spola je 12 (5,17 %), ženskega spola pa 10. Razmerje med ženskimi in moškimi individualnimi literarnimi liki je torej dobrih 1 : 4 v korist slednjih. V Petem berilu prevladujejo moške osebe v vseh primerljivih kategorijah: pri individualnih literarnih likih je moških oseb 81 (78,64 %), ženskih pa 22 (21,35 %). Močna prevlada likov moških je tudi v drugih kategorijah: likov živali, ki so moškega spola je 11, živali ženskega spola pa 5. Najbolj očitno je pri kolektivnih likih, kjer je rubrika pod ženskih spolom prazna (kolektivnih likov, kjer so zastopane le moške osebe, je 5). Tudi v berilu Srečno, domovina primerjava individualnih ženskih in moških literarnih likov kaže močno v prid moških: 102 moška literarna lika predstavljata s 74,45 % skoraj trikrat-nik odstotka, ki ga zavzema 35 ženskih literarnih likov - 25,54 %.Če medsebojno primerjamo le individualne ženske in moške literarne like, je razmerje 26 : 63 oz. 1 : 2,42 (v odstotkih 29,21 % : 70,79 %). Malenkostno bolje je v berilu Pozdravljeno, zeleno drevo: če medsebojno primerjamo le individualne ženske in moške literarne like, je razmerje 1 : 2,42 (v odstotkih 29,21 % : 70,79 %). Podobni odstotki vladajo tudi v zadnjem berilu Kdo se skriva v ogledalu: literarnih likov moškega spola je 80 (73,39 %), ženskega pa 29 (26,6 %).
Pridobljeni rezultati so daleč od napovedi, kar nazorno sporoča, da je bilo na nekaterih ravneh odpravljanje družbene spolne neenakopravnosti bolj formalne narave. Delež moških literarnih likov z malenkostnim padcem ohranja povprečni delež 76,47 %, delež ženskih literarnih likov pa se kljub rahlemu dvigu ne dvigne dosti na povprečjem, ki znaša 23,5 %. Prvi znatnejši premik napravita berili Srečno, domovina in Pozdravljeno, zeleno drevo, medtem ko berilo Kdo se skriva v ogledalu zopet, resda malenkostno, nazaduje.
4.1.1 Primerjava razmerja glavnih in stranskih oseb pri ženskih ter moških literarnih likih
Podatek o kvantitativnem razmerju ženskih in moških literarnih likov ne pove veliko brez podatka o kvalitativnem razmerju, tj. razmerju med glavnimi in stranskimi osebami znotraj ženskih in moških literanih likov; mogoče bi namreč bilo, da je ženskih literarnih likov npr. manj, da pa je med njimi več glavnih oseb. To bi seveda lahko močno vplivalo na končno interpretacijo. Predvideval sem, se bo notranja struktura ženskih literarnih likov (predvsem razmerje med glavnimi in stranskimi osebami) postopoma spreminjala, in sicer bodo v zgodnjih berilih prevladovale stranske osebe, v
zadnjih berilih pa bo razmerje precej bolj uravnoteženo (ali vsaj enako kot pri moških literarnih likih).
Podatki so me ponovno presenetili: v Slovenskem berilu I je 42 (v skupnem deležu 19,9 %) likov ženskega spola. Glavnih oseb je 9 (od tega dve deklici - v deležu ženskih literarnih likov 21,43 %), stranskih oseb 20 (deklice so štiri: v deležu ženskih literarnih likov 47,62 %), likov živali pa 11. Kolektivna lika, ki zajemata samo osebe ženskega spola, sta 2 (tri hčere, brigadirke). V Peti ~itanki je 48 (v skupnem deležu 20,69 %) literarnih likov, ki predstavljajo osebe ženskega spola. Glavnih oseb je 6 (od tega dve deklici: v deležu ženskih literarnih likov 12,5 %), stranskih oseb 32 (deklic pet: v deležu ženskih literarnih likov 66,67 %), likov živali pa 10. Kolektivnih likov, ki bi zajemali samo osebe ženskega spola, ni. V Petem berilu je 22 individualnih literarnih likov, ki poimenujejo le ženske osebe: največ je stranskih oseb - 16 (57,14 % - pozornost zbuja dejstvo, da med stranskimi osebami ni niti ene deklice). Glavnih oseb je 6 (med ženskimi liki to predstavlja 21,42 %), in sicer 4 odrasle ženske in 2 deklici. Likov živali je 6 (sraka, srake, lastovica, ščuka, psica Kala - sem je prišteta tudi vrtnica). V berilu Sre~no, domovina največji delež, skoraj dvotretjinski, zavzemajo stranske osebe, ki jih je 28 (65,11 %), sledijo glavne osebe s 7 liki (16 %), 6 je likov živali (14 %) in le dva lika (vrtnice, učiteljice) tvorita kategorijo kolektivnih likov (5 %). V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je 6 glavnih oseb (20 %), 20 stranskih oseb (66,67 %) in 4 liki živali (13,33 %). Kolektivnega lika, v katerem bi bile osebe ženskega spola, ni (deloma lik gospodje in gospodične iz ljudske pravljice Trap). V berilu Kdo se skriva v ogledalu celoto ženskih likov (29) predstavlja 10 glavnih oseb (34,48 %), 15 stranskih oseb (51,72 %) in 4 živalski liki ženskega spola (13,8 %). Nobeden izmed kolektivnih likov ne predstavlja le oseb ženskega spola.
Ker sem pri ženskih literarnih likih predvideval, da se bo delež glavnih povečeval, sem pri moških literarnih likih torej pričakoval njihov upad (nisem pa pričakoval, da se bo delež moških in ženskih glavnih oseb uravnotežil).
Številke so povedale takole: v Slovenskem berilu I je vseh moških literarnih likov 156 (v skupnem deležu 73,93 %). Glavnih oseb je 47 (30,13 %), stranskih oseb 82 (52,56 %), likov živali 19, kolektivnih likov pa 8. V Peti ~itanki je individualnih literarnih likov 151, od tega je glavnih oseb 60 (33,9 %), stranskih oseb pa 91 (60,26 %). Likov živali je 12, kolektivnih likov, ki predstavljajo le osebe moškega spola, pa 14. Skupaj torej 177 (v skupnem deležu 76,29 %). V Petem berilu je individualnih literarnih likov 81, od tega 36 glavnih oseb (37,11 %) in 45 stranskih oseb (46,4 %). Živalskih likov je 11 (črni ptič, pes Sultan, kužek, krt, bik, volk, labod, rak, polž, slavec, volk Murko). Kolektivnih likov je 5 (psoglavci, turški vohuni, hajduki, fašisti, spla-varji). V berilu Sre~no, domovina imajo z 71 osebami (54 %) največji delež stranske osebe: 48 je glavnih oseb (37 %). 8 likov živali predstavlja 6 %, 4 kolektivni liki pa 3 %. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je glavnih oseb 25 (36,23 %), stranskih oseb 38 (55,07 %) in likov živali 6 (8,7 %). V berilu Kdo se skriva v ogledalu celoto moških likov (80) predstavlja 26 glavnih oseb (32,5 %), 49 stranskih oseb (61,25 %) ter 5 likov živali (6,25 %).
Pridobljeni rezultati ne prikazujejo drastičnih sprememb med posameznimi berili. Povprečno število moških glavnih oseb je 34,48 %, stranskih pa 54,96 %, pri ženskih
glavnih osebah je bil delež 20,97 %, pri stranskih pa 59,15 %. To pomeni, da imajo mo{ki literarni liki ne samo večino, temveč je med njimi tudi več glavnih oseb; primerjava odstotkov med glavnimi in stranskimi osebami moških ter ženskih literarnih likov namreč kaže na večji delež glavnih oseb pri moških literarnih likih in večji delež stranskih oseb pri ženskih literarnih likov. Ta rezultat je bil pričakovan, ni pa, seveda, tudi zaželen. Primerjava med berili ne kaže na večje odmike pri posameznih berilih.
4.2	Kolektivni liki
Pričakoval sem, da se bo delež kolektivnih likov postopoma zmanjševal. Povojni socialistični sistem je izrazito poudarjal kolektivnost in skupnost, hkrati pa je precej zgodb v berilih shematsko obravnavalo vojno tematiko. Za takšno obravnavo je značilno pogosto nastopanje kolektivnih likov (npr. partizani, okupatorji, kmetje, slovenski narod ipd.).
V	Slovenskem berilu je delež kolektivnih likov 8 % (16 oseb: osem kolektivnih likov sestavljajo moške osebe, 2 lika ženske, 6 likov pa je »obojespolnih.) V Peti čitanki je skupno število kolektivnih likov je 21 (v skupnem deležu 9 %); kolektivnih likov moškega spola je 14, »obojespolnih« pa 7. Kolektivnih likov, ki bi predstavljali le osebe ženskega spola, ni. V Petem berilu je kolektivnih likov 9 (v skupnem deležu 7 %): 5 (55,56 %) je moških, 4 pa so »obojespolni«. V berilu Srečno, domovina je kolektivnih likov 15 (približno 8 %): to število zajema štiri (26.67 %) kolektivne like moškega spola, dva (13,33 %) kolektivna lika ženskega spol ter devet (60 %) »obojespolnih« likov. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je 14 kolektivnih likov (9 %), v berilu Kdo se skriva v ogledalu pa 12 % (15 oseb).
Rezultati ne ustrezajo pričakovanjem: število kolektivni likov ne upada, temveč celo, resda malenkostno, narašča. Naraščanje gre pripisati predvsem večji zastopanosti ljudskih pravljic, ki so k temu velikemu deležu največ pripomogle. Potrebno pa je pripomniti, da je bil pri kategoriji kolektivni liki reprezentativni vzorec relativno majhen; verjetnost, da bo prišlo do statistične napake, je bila tu precej večja.
4.3	Literarni liki otroci in odrasli
V	tej kategoriji sem pričakoval, da se bo kvantitativno razmerje med literarnim liki otroci in literarnimi liki odrasli temeljito spremenilo. V zgodnejših berilih, v katerih naj bi bil navzoč večji vpliv družbeno-političnega aparata, sem predvideval, da bo otroški svet (literarni liki otroci) potisnjen ozadje, v ospredju pa bo »odrasli svet« (literarni liki odrasli) kot nosilec ideoloških sporočil. Z demokratizacijo in večjo uveljavitvijo literarnih pravil naj bi naraščal deleža literarnih likov otroci, ki so nosilci avtonomnega otroškega sveta, svet specifičnega otroškega dojemanja sveta - ta svet je seveda malim bralcem petih berilih bližji in zanimivejši.
Analiza je prikazala naslednje podatke. V Slovenskem berilu I je bilo obravnavano 173 literarnih likov (izvzeti so liki živali, upoštevani kolektivni liki, ki razvidno zaznamujejo odrasle oz. otroke): likov, ki obravnavajo odrasle je 139 (80,34 %), »otroških« pa 34 (19,65 %). V Peti ~itanki je bilo analiziranih 205 literarnih likov: likov, ki obra-
vnavajo odrasle je 166 (80,98 %), »otroških« pa 39 (19,09 %). V Petem berilu je bilo obravnavanih 114 literarnih likov: likov, ki obravnavajo odrasle je 94 (82,46 %), »otroških« pa 20 (17,54 %). V berilu Sre~no, domovina je bilo obravnavanih 173 literarnih likov: likov, ki obravnavajo odrasle je 116 (67,05 %), »otroških« pa 57 (32,95 %). V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je bilo obravnavanih skupno 93 literarnih likov: likov, ki obravnavajo odrasle je 54 (58,09 %), »otroških« pa 39 (41,9 %). V zadnje berilu (Kdo se skriva v ogledalu) je bilo obravnavanih 98 literarnih likov, in sicer: literarnih likov, ki upodabljajo otroke, je 54 (55,10 %), literarnih likov odraslih pa 44 (44,89 %).
Rezultati skoraj popolnoma ustrezajo napovedim. Izjemen delež - prek 80 % V prvem berilu - odraslih literarnih likov začenja upadati šele v berilu Srečno, domovina (berilo, v katerem je bilo narejeno nekaj znatnih premikov). V zadnjih dveh berilih se delež literarnih likov otrok približa »magični« meji 50 odstotkov.
4.3.1 Literarni liki otroci in odrasli - primerjava glavnih oseb
Da bi bili podatki o razmerju med literarnimi liki otrok in odraslih bolj verodostojni, sem analiziral tudi notranjo strukturo (podobno kot med ženskimi in moškimi literarnimi liki). Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi bil delež otroških literarnih likov manjši, a da bi bili zastopani z več glavnimi osebami. Prevlada odraslih literarnih likov bi tako bila le navidezna.
Pri analizi so bili upoštevani le individualni literarni liki. V Slovenskem berilu I je imela največ glavnih oseb kategorija literarni liki moški, in sicer 28 (49 %). Sledijo ji literarni liki dečki z 19 osebami (34 %). Literarni liki ženske premorejo 7 predstavnic (13 %), deklice pa 2 (4 %). V Peti ~itanki ima največ glavnih oseb kategorija literarni liki moški, in sicer 40 (61 %). Sledijo ji literarni liki dečki z 20 predstavniki (30 %). Literarni liki ženske premorejo le 4 predstavnice (6 %), deklice pa 2 (3 %). V Petem berilu ima ponovno največ glavnih oseb kategorija literarni liki moški, in sicer 23 (54 %). Sledijo ji literarni liki dečki s 13 (31 %) osebami. Literarni liki ženske premorejo le 4 predstavnice (10 %), deklice pa le 2 (5 %). V berilu Sre~no, domovina »premorejo« največ glavnih oseb literarni liki dečki, in sicer 31 (56,36 %), skoraj polovico manj glavnih oseb imajo literarni liki odrasli moški (17, tj. 30,91 %), Literarni liki ženske so zastopani s 5,45 %, deklice pa s 7,72 %. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo sta med literarnimi liki ženske 2 glavni osebi (6 %), med moškimi pa 4 (13 %). Med 39 literarnimi liki, ki upodabljajo otroke, so 4 dekliške glavne osebe (13 %) in 21 deških glavnih oseb (68 %). Tudi v zadnjem berilu je procentualno najbolje zastopana kategorija literarnih likov dečkov z 19 glavnimi osebami (47,5 %, torej skoraj polovica vseh glavnih oseb), drugi so »odrasli« moški literarni liki z 10 osebami (25 %), tretji so literarni liki deklice s 7 osebami (17,5 %) ter ženski literarni liki s 4 (10 %).
Literarni liki moški in literarni liki ženske so v resnici izgubili visok začetni delež in z zastopanostjo zaostali za »otroškimi« literarni liki. Zaskrbljujoča je predvsem nizka zastopanost literarnih likov deklice, ki kljub več kot 400 % povečanju deleža (s 4 % na 17,5 %), predstavljajo le dobro tretjino literarnih likov dečki. Iz rezultatov je razvidno, da so visok začetni delež literarnih likov moški prevzemali le »dečki«, tako
kot so - to je moč sklepati že ob bežnem pogledu na graf - delež literarnih likov ženske prevzele »deklice«. To pa seveda ni moglo voditi v izenačitev deležev.
4.3.2 Literarni liki otroci in odrasli - primerjava stranskih oseb
Pri stranskih osebah sem pričakoval podobne rezultate kot pri glavnih osebah (ta kategorija je bila ustvarjena tudi kot kontrolna skupina kategoriji glavnih oseb). 1n v resnici so si bili precej podobni.
V	berilu Slovensko berilo I največ oseb, 75 (73 %), prihaja iz kategorije literarni liki moški. Sledijo ji literarni liki ženske s 16 (16 %) predstavnicami. Literarni liki dečki imajo 7 (7 %) predstavnikov, deklice pa 4 (4 %). V Peti čitanki je največ literarnih likov moški, in sicer 82 (84,53 %), sledijo literarni liki dečki z 9 osebami (9,28 %), literarni liki ženske s 4 (4,12 %) in deklice z 2 osebama (2,06 %). V Petem berilu je od skupno 61 literarnih likov, ki predstavljajo stranske osebe, najštevilčnejša kategorija literarni liki moški z 42 (69 %) osebami. Sledijo ji literarni liki ženske s 16 osebami (26 %). Z minimalnim številom oseb sta zastopani kategoriji literarnih likov otroških predstavnikov: dečki s 3 osebami (5 %), deklice pa z nobeno. V berilu Srečno, domovina je bilo obravnavanih 99 stranskih oseb v berilu. Največji delež stranskih oseb zajema kategorija literarni liki moški, in sicer 56 (56,56 %). Sledijo literarni liki ženske s 25 (25,25 %) osebami. Literarni liki dečki imajo 15 (15,15 %) predstavnikov, deklice pa 3 (3,03 %). V »Zelenem drevesu« je vseh stranskih oseb 58. Največ stranskih oseb je literarnih likov moški, in sicer 32 (56 %), sledijo jim literarni liki ženske s 14 (24 %) predstavnicami. Dečkov in deklic je enako - 6 (10 %)! V »Ogledalu« je stranskih oseb 57. Največ je literarnih likov dečki, in sicer 23 (40 %), sledijo jim »moški« literarni liki z 21 predstavniki (37 %). Literarni liki ženske imajo 5 predstavnic (14 %), deklice pa 8 (9 %).
Rezultati so v veliki meri podobni rezultatom pri glavnih osebah. Delež literarnih likov žensk in deklic ostaja diskriminativno nizek v primerjavi z »moškimi« literarnimi liki, hkrati pa beleži vsa leta - z občasnimi nihanji navzgor in navzdol - podobne odstotke (ženski liki pod 25 %, deklice pod 9 %). Na graf glavnih oseb spominja tudi »izenačenje« deležev dečkov in moških v zadnjih berilih (res pa je, da se to pri stranskih osebah zgodi z zamudo - šele v zadnjem berilu).
5 Druge kategorije
Izraz druge kategorije označuje sklop kategorij, ki so zajemale odnose, statuse in lastnosti, ki so kvantitativno težje določljivi.
5.1 Drugačnost
V	to kategorijo so bili zajeti vsi literarni liki, ki so v berilih izstopali s svojo drugačnostjo (socialno, duševno, telesno, spolno, rasno, versko, jezikovno ipd.).
Analiza je pokazala, da je - glede na številčno zastopanost - moč trditi, da se v berilih najbolj izpostavlja problem socialne drugačnosti, tj. premoženjskih razlik, v
analizo socialnega statusa pa so bili poleg literarnih likov, katerih osrednjo motivacijo determinira revno družbeno okolje, zajeti tudi literarni liki, ki odpirajo vprašanja vere, spolne neenakosti, hendikepiranosti, rasne in jezikovne (ne)strpnosti.
V Slovenskem berilu I največ literarnih likov, tj. 14 (v skupnem deležu 6,63 %), trpi zaradi revščine, trije liki zaradi narodnostnega zatiranja, vprašanje vere pa je posredno postavljeno pod vprašaj v Prešernovem Krstu pri Savici (Valjhun, Črtomir). Vseh skupaj je 19. V Peti čitanki ponovno največ literarnih likov (5 oz. 2,15 %) izkusi revščino. Družbeno neenakopravnost oz. izkoriščanje močno čutijo kmetje; kar štirje (dva sta kolektivna) so ponižani oz. izkoriščani le zaradi pripadnosti kmečkemu stanu. Narodnostno zatiranje izkusijo predvsem otroci v šoli med 2. svet. vojno (tri osebe). Versko problematiko ponovno problematizira le en avtor - France Prešeren, in sicer v Krstu pri Savici ter romanci O Turjaški Rozamundi (Lejla). V Petem berilu je literarnih likov, ki bi stradali kruha, zelo malo: vsega 4 (v skupnem deležu individualnih literarnih likov 3,33 %, v skupnem deležu 2,86 %). Zastopani so še literarni liki, ki trpijo zaradi rasističnih zakonov, vsi v eni knjigi, in sicer romanu Koča strica Toma (2 osebi). Etnično zatiranje okusijo v tržaški pripovedi Požig narodnega doma v Trstu (ena oseba), sirota Jerica pa je žrtev zapostavljanja in predsodkov. V berilu Srečno, domovina je bilo v analizo socialnega statusa zajetih 15 literarnih likov (v skupnem deležu individualnih literarnih likov to predstavlja 10,13 %, v skupnem deležu 1,9 %). Po ena oseba predstavlja skupino hendikepiranih, spolno neenakopravnih, žrtve družbenih predsodkov. Več literarnih likov, kar 6, je žrtev narodnostnega zatiranja in prisilne kulturno-jezikovne asimilacije ali pa jim grozi celo smrt. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo sodi med »socialno ogrožene« 8 literarnih likov (v skupnem deležu individualni likov to predstavlja 8 %, v skupnem deležu 1,01 %). V berilu Kdo se skriva v ogledalu je literarnih likov, ki jih določa revno družbeno okolje 6 (v skupnem deležu individualnih likov to predstavlja 5,5 %, v skupnem deležu vseh literarnih likov 4,83 %).
Posebnost je povezanost revščine z vrednotami in značajskimi lastnostmi; medtem ko petične »modrokrvnike« (cesarji, kralji, bogataši, tovarnarji idr.) skušajo oholost, napuh, pohlep in spletkarjenje in druge »nizke« strasti, krasijo revne »junake«. Revščina je povezana z dobroto; vse revne »junake« krasijo dobra dejanja, nesebičnost, skromnost, poštenost ^ Tudi dejstvo, da so revni, nima v ničemer opraviti z njihovimi sposobnostmi ali značajskimi lastnostmi; v revne razmere so potisnjeni zaradi zunanjih družbenih okoliščin, na katere nimajo vpliva, ne pa zaradi lastne nesposobnosti, lenobe. Revščina je sakralizirana na raven nedotakljive vrednote, poosebljenje dobrega.
5.2 Prvoosebni pripovedovalec
Kategorija prvoosebnih pripovedovalcev je bila zopet usmerjena v preučevanje spolnih razlik oz. količinski uravnoteženosti pripovedovalcev in pripovedovalk. Predvideval sem, da se bo delež pripovedovalcev postopoma zmanjševal, delež pripovedovalk pa postopoma povečeval. Hkrati sem pričakoval, da se bo večal delež prvoosebnih pripovedovalcev otrok. Prvoosebne pripovedovalce, ki so sicer odrasli (možje in žene), a pripovedujejo o svojih otroških letih (ko so bili dečki oz. deklice), sem štel kot prvoosebne pripovedovalke deklice oz. prvoosebne pripovedovalce dečke.
V	Slovenskem berilu I nastopa v vlogi prvoosebnega pripovedovalca 22 literarnih likov (v skupnem deležu individualnih literarnih likov predstavljajo 13,92 %). Od 22 pripovedovalcev so 3 pripovedovalke (13,63 %). številčnejši kategoriji predstavljajo pripovedovalci dečki; skupaj jih je 5 (22,72 %), in pripovedovalci odrasli možje - teh je 14 (63,63 %). V Peti čitanki je bilo v obravnavo zajetih 17 prvoosebnih pripovedovalcev, in sicer ena pripovedovalka (5,88 %) in 16 pripovedovalcev (94,12 %). Med temi 16 pripovedovalci prevladujejo dečki (večinoma spomini odraslih mož na deška leta), ki jih je 9 (52,94 %), nekaj manj, 7 (41,17 %), pa je odraslih mož. V Petem berilu je bilo zajetih 11 pripovedovalcev (le pripovedovalci iz literarnih besedil). Vsi pripovedovalci so moškega spola: odrasli pripovedovalci so 4 (36,36 %), dečkov pa je 7 (63,64 %). Tudi v berilu Srečno, domovina so najštevilčnejši deški prvoosebni pripovedovalci, ki jih je 13 (59,1 %). Moških pripovedovalcev je 8 (36,4 %), prvoosebna pripovedovalka pa je ena (4,54 %). V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo je vseh prvoosebnih pripovedovalcev 8 (v skupnem deležu individualnih literarnih likov je to 8 %). Prvoosebnih pripovedovalcev dečkov je 62 % (5), ena deklica predstavlja 13 %, 2 moška pa 25 %. V berilu Kdo se skriva v ogledalu je prvoosebnih pripovedovalcev 5 (4,6 %), od tega dečkov 60 % (3 osebe) in moških 20 % (2 osebi).
Rezultati so le deloma v skladu s predvidevanji, a potrjujejo rezultate, ki smo jih videli že pri obravnavi literarnih likov. V resnici je prišlo do zmanjševanja deleža prvoosebnih pripovedovalcev moških, a večinski delež so pretežno »izmenjali« le s prvoosebnimi pripovedovalci dečki, medtem ko so deleži žensk in deklet ostajali - z občasnimi (po)dvigi, zvesti nizkim odstotkom (do dobrih 10 %). Zanimivo je, da se povprečni delež prvoosebnih pripovedovalcev dečkov od Petega berila dalje vrti okoli 60 %, medtem ko deleži drugi pripovedovalcev precej bolj nihajo. Zgodbe prvoosebnih pripovedovalcev so ponavadi v starejših berilih avtobiografsko obarvane (to so predvsem pripovedi Franceta Bevka, Prežihovega Voranca, Ivana Cankarja, Miška Kranjca, Franca S. Finžgarja, Ivana Potrča).
5.3 Vojšcaki
Kategorija vojščakov je zastavljena široko; vanjo so bili zajeti vsi, ki so se na kakršen koli način bojevali v bitkah ali vojnah (od ljudskih junakov do vojn 20. stoletja). V skladu s tezo sem predvideval visok delež literarnih likov vojščakov v začetnih berilih, nato pa sorazmeren padec oz. postopno »demilitirizacijo«. V zadnjih berilih sem pričakoval minimalno število vojščakov.
V	Slovenskem berilu I je vojščakov 32 (v skupnem deležu vseh literarnih likov je to 15,2 %).V Peti čitanki je protimirovniško razpoloženih 37 (v skupnem deležu vseh literarnih likov je to 15,95 %) individualnih in kolektivnih literarnih likov. V Petem berilu z orožjem »rožlja« 23 »junakov« (v skupnem deležu vseh literarnih likov 16,43 %). V berilu Srečno, domovina je vseh vojščakov 16 (v skupnem deležu 7,58 %). V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo nastopa 7 vojščakov (6,14 %), v berilu Kdo se skriva v ogledalu pa le 3 (2,41 %).
Rezultati so se ujeli s predvidevanji. Izrazit padec deleža literarnih likov je ponovno zabeležen - kot že vrsta znatnih sprememb doslej - v berilu Srečno, domovina, nato pa umirjeno pada do le treh predstavnikov v zadnjem berilu. A padec ni samo kvantitativen,
temveč tudi kvalitativen; vojaki v zadnjem berilu Kdo se skriva v ogledalu so vsej prej kot nosilci militantnih ali domoljubnih gesel; prva dva »vojščaka« nastopata v parodično epski pesnitvi, kolektivni lik vojščaki pa v pravljici s humorno vsebino. Vsaka militaristična drža je tako izključena oz. parodirana. Otroci praviloma nastopajo kot aktivni vojni udeleženci v t. i. sodobnih vojnah (20. stoletje) - predvsem v II. svetovni vojni ne pa tudi v prejšnjih obdobjih (so seveda tudi izjeme, npr. Gavroche).
5.4 O~e in mati
V Slovenskem berilu I očeta predstavljajo 4 literarni liki (57,14 %), matere pa 3 (42,85 %). V skupnem deležu vseh literarnih likov to predstavlja 3,32 %.V Peti ~itanki je literarnih likov, ki upodabljajo očete 12 (57,14 %), »matere« pa so zastopane z 9 (42,86 %) liki: skupaj jih je torej 21 (v deležu vseh literarnih likov je to 9,05 %). V Petem berilu je očetov 5 (38,46 %), »mater« 8 (61,54 %), skupaj torej 13 (v deležu vseh literarnih likov je to 9,29 %). V berilu Sre~no, domovina nastopa 10 mater in 10 očetov. Dvajset literarnih likov v skupnem deležu vseh literarnih likov predstavlja 10,53 %. V berilu Pozdravljeno, zeleno drevo nastopajo 4 matere in 4 očetje (v skupnem deležu lit. likov je to 7 %). V berilu Kdo se skriva v ogledalu nastopa 10 materinskih in očetovskih likov (v skupnem deležu 8,06 %), in sicer 6 očetov (med njimi en očim) ter 4 matere.
Primerjava podatkov je pokazala nekaj presenetljivih podatkov; deleža mater in očetov sta kar v štirih berilih do desetinke oz. stotinke enaka (v Slovenskem berilu I in Peti ~itanki je delež očetov 57,14 %, mater pa 42,86 %, v berilu Sre~no, domovina in Pozdravljeno, zeleno drevo pa si delita s 50 % enak kos pogače). Ruši se tudi ustaljeno prepričanje o večji zastopanosti, pomembnejši vlogi matere v slovenskih berilih; vsaj s kvantitativnega vidika (procentualno povprečje zastopanosti očetov je 52,12 %, mater pa 47,87 %) prevladujejo očetje. Nedvomno pa lahko ugotovimo, da je na tem področju - v primerjavi z drugimi kategorijami - dosežena spolna enakopravnost.
Opozoriti je potrebno, da se delež očetov in mater se, z izjemo prvega berila, vseskozi vrti okrog 9 % (natančno povprečje je 7,87 %).
6 Sklep
Zavedam se, da bi bile lahko izbrane tudi popolnoma druge kategorije (npr. razmerje literarnih likov tujega in domačega izvora, nacionalnosti), ki bi lahko spremenile končno podobo rezultatov. Ravno tako se zavedam, da so na izbor kategorij lahko v veliki meri vplivale moje vrednostne opredelitve, ki so sooblikovale moje zaznavo in analizo stvarnih podatkov. Toda potrebno se je zavedati, da popolnoma objektivne slike realnega, predmetnega ni moč pridobiti, dokler družboslovne predmete raziskujejo ljudje, ki v družbeni sferi živijo in jo vsakodnevno oblikujejo. Če bi si na začetku raziskave postavil za aksiom popolno objektivnost, bi raziskave zaradi njene neizve-dljivosti nikoli ne mogel začeti. Verjamem pa, da so podatki, pridobljeni znotraj teh kategorij strokovno relevantni, objektivno preverljivi ter tako koristni za nadaljnje raziskave in kritični premislek.
Summary
A literary-sociological analysis of fifth-grade readers brought interesting results. The number of texts dropped by more than half (the greatest reduction of texts was in the readers of the 1990s), while the ratio of various genres remained the same (only the share of dramatic texts increased to the expense of semi-artistic texts). The total number of authors in the readers is 212; 5 of them, or 2.36 % (France Bevk, Fran Milčinski, Tone Seliškar, Oton Župančič, Hans C. Andersen), are present in every reader. The average number of texts to an author is 1.47. The average share of Slovene authors is 68.63 % and of foreign authors is 31.37 %. In the first three readers after WWII »Eastern« foreign authors predominate, while later on »Western« foreign authors are in the majority. The ratio between female and male authors of the texts is approximately 1:10. Similarly, the ratio of female and male characters weighs heavily toward males, i.e., quantitatively as well as qualitatively (greater number of main characters). The comparison between the literary characters depicting adults and the ones depicting children showed a different picture: while the »adult« literary characters initially represented 80% of all literary characters, their share in the most recent reader is only 50%. In the category of characters that are different it is interesting to observe the decline in presence of the so-called »warriors«: their share dropped from 16% to a mere 2.41%, which indicates that readers have been almost entirely »demilitarized.«