TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 24. november / listopad 2011, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVI, ŠTEVILKA 10 (157) Občan - 24. november 2011 Občan Intervju s poslancem Francem Pukšičem Prvič v slovenski zgodovini predčasne volitve Občan: Gospod Pukšič, tokratni mandat ste zaključili predčasno. Kako ga lahko ocenite, če vemo, da je prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je končal predčasno? Franc Pukšič: Katastrofa, če povem z eno besedo. V času krize koalicija ni ukrepala tako, kot bi lahko in bi morala, pobud opozicije pa niso sprejeli. Zagotovo bi morale biti volitve že pred enim letom, da bi se kriza ne poglabljala. Poteze te vlade so najbolj prizadele tiste, ki že tako težko živijo. Zmanjšala je socialno pomoč tistim, ki so vse življenje težko delali in si zgradili npr. lastno hišo, delali na kmetiji ali v svojem podjetju, na stara leta, ko ne morejo več delati, pa naj prodajo kmetijo ali hišo, da bodo lahko preživeli? Ali je to rezultat leve vlade, ki se razglaša za socialno in demokratično? Občan: Kaj menite, da potrebuje poslanec za aktivno in uspešno delo v parlamentu, več izkušenj in poznavanja problematike okraja, v katerem je izvoljen, ali je pomembnejša strokovna izobrazba? Franc Pukšič: Za Slovenijo, ki je v svoji problematiki zelo raznolika, je zelo pomembno, da poslanci prihajajo z različnih koncev, z različnimi pogledi in izkušnjami s terena. Za prave odločitve in bolj življenjske zakone Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 moramo v parlamentu delati ljudje, ki izhajamo iz prakse, ki poznamo potrebe prebivalcev. Najboljše strokovne odločitve so sprejete, če dobro poznaš ciljno skupino, ki ji je zakon namenjen, potem tudi laže najdeš najboljše rešitve. Kaj nam pomaga, da so v vladi med ministri sedeli številni profesorji in odlični strokovnjaki, ko pa so to državo pripeljali v situacijo, kakršno imamo trenutno. Zato sem prepričan, da je najpomembneje, da poslanec pozna okolje in probleme svojega okraja. Če vsak s srcem dela za svoj košček Slovenije, bo tudi za vse skupaj zagotovo predlagal in našel dobre rešitve. Občan: Kako vidite vašo osebno vlogo in vlogo vaše stranke v preteklem mandatu? Kaj se vam je zdelo pozitivno in kaj slabo? Franc Pukšič: Naloga opozicije je, da nadzira delo vlade. Naša poslanska skupina je kljub temu delovala konstruktivno in podpirala dobre predloge in rešitve. Jaz osebno sem ministrom in vladi zastavil 35 pisnih in 17 ustnih vprašanj, saj je to najboljši način opozicijskega poslanca, da daje pobude ter predlaga rešitve. Predlagali smo tudi 25 zakonskih predlogov. Veliko mojih vprašanj je rezultat pobude ljudi iz mojega, nekaj pa tudi iz drugih krajev, saj moramo poslanci poznati tudi širšo problematiko. Tako sem ministra za promet opozarjal na nujnost ureditve državnih cest in dokončanje dela avtoceste do hrvaške meje tu, na Štajerskem, s konkretnimi predlogi ter z dokazi v izračunih in z dejstvi sem finančnega ministra opozarjal na zamujene možnosti, da bi država črpala več sredstev iz skladov Evropske unije za dokončanje že obstoječih ali za nove projekte v občinah, ki bi omogočili boljše življenje. V Evropi ostaja stotine milijonov evrov, namenjenih Sloveniji, medtem ko je ta vlada stiskala socialno najbolj šibke, povzročila gromozansko število brezposelnih in ni ustvarila nobenega novega produktivnega delovnega mesta. Občan: Zakaj ste prepričani, da lahko za kraj precej več naredite kot poslanec, kot pa če ostanete župan? Ali je borba z državno birokracijo tako lažja? Franc Pukšič: Zagotovo lahko s svojimi izkušnjami iz konkretnega dela v občini ogromno prispevam k boljšim odločitvam, k izboljšanju predpisov, ki bodo dobra podlaga in ne ovira za urejanje življenja in dela v naši državi. S pozicije poslanca imam neposreden vpogled v delo vladnega aparata in v okviru poslanske skupine s pobudami, z vlaganjem zakonskih predlogov in poslanskih vprašanj ter seveda s samim glasovanjem o vladnih predlogih neposredno vplivam na boljše delo vlade. S pozicije župana se je teže srečevati in pogajati z bolj izkušenimi »birokrati« v vladni palači. Ko bo stranka ponovno v vladi, pa lahko kot poslanec koalicije sodelujem tudi pri oblikovanju odločitev vlade že pri osnutkih, ne šele potem, ko smo poslanci postavljeni pred dejstvo v slogu vzemi ali pusti oziroma glasuj za ali proti. Kot poslanec bom zagotovo imel tudi več časa za sodelovanje s svojimi volivci, za njihove probleme in predloge, saj iz dosedanjih izkušenj vem, da brez dobrega sodelovanja z ljudmi s terena niso sprejete pravične ter prave rešitve. Občan: Kaj menite, da bi bilo treba spremeniti za izboljšanje ugleda delovanja parlamenta in vlade oziroma državnih organov v javnosti? Občan - 24. november 2011 Občan Franc Pukšič: Marsikaj bi bilo treba spremeniti. Predvsem to, kar ponavljamo že iz mandata v mandat, pa je tudi ta vlada delala ravno obratno, namesto da bi zmanjšala birokratske ovire, je vedno znova ustanavljala nove agencije, urade za izgubljanje časa. Nekatere procese je potrebno poenostaviti, s tem bomo postali prijazni domačim podjetjem in vabljivi za tuje investitorje. Občan: Kaj bi izpostavili na področju lokalne samouprave, ki ga, kot dolgoletni župan in poslanec, poznate do potankosti? Franc Pukšič: Torej, res je, da sem kot poslanec pogosto kritičen do odnosa države do občin, predvsem manjših. Mačehovski odnos države se kaže predvsem v tem, da občinam nalaga čedalje več pristojnosti in nalog, »pozabi« pa na to, da je potrebno zagotoviti tudi sredstva za njihovo izvajanje. Občine so tako velikokrat gole in bose, sredstva morajo pridobiti, kakor vedo in znajo, pogosto se morajo tudi dodatno zadolževati. In potem se gospodje v Ljubljani županom manjših občin posmehujejo, češ, vi ste hoteli svojo občino, zato kar sami najdite denar za njeno delovanje, kakor veste in znate. In ravno v tem se kaže ignoranca države in njenih, zaenkrat še, aktualnih oblastnikov, med katerimi bi nekateri, tudi zaradi takšnih pavšalnih in nesramnih ocen, kar ukinili vse občine z manj kot 5000 prebivalci. Župane so že izgnali iz državnega zbora, morda je ukinitev stotih občin tudi v načrtu nekaterih »novih obrazov« z levice, ki si želijo prevzeti oblast. Nekateri, pa naj bodo strokovnjaki ali le politiki, preprosto ne razumejo, da vsi poslanci, ki smo hkrati tudi župani, v državnem zboru zastopamo interese vseh državljanov Republike Slovenije, borimo se za vse občine, ne le vsak za svojo. To je tudi povsem logično, saj se zakoni s področja lokalne samouprave tičejo vseh občin v Sloveniji in pravila igre veljajo za vse enako. Bistvo, ki se pri tem zanemarja, je, da lahko poslanci – župani, ki se vsakodnevno soočamo s problemi v lokalnem okolju, zelo pripomoremo k uporabnosti posameznih zakonskih rešitev, ki jih napišejo birokrati v Ljubljani, in točno vemo, katere rešitve so v prid občinam in katere ne. Četudi je nekdo sposoben teoretik, to še ne pomeni, da bo našel dobro praktično rešitev. Občan: Prej ste omenili centralizacijo. Vemo, da je bila v mandatu 2004–2008 pripravljena celotna zakonodaja, ki bi v Sloveniji uvedla pokrajine, pa je potem vse skupaj dočakalo žalosten konec. Kako vidite delo te vlade na področju decentralizacije v Sloveniji? Franc Pukšič: Z eno besedo: katastrofa! Pokrajine so namreč edini porok skladnega regionalnega razvoja. Janševa vlada, z ministrom dr. Ivanom Žagarjem na čelu, je pripravila kompletno zakonodajo, ki bi zagotovila uvedbo pokrajin in tako decentralizirala našo državo. V Pahorjevi vladi pa so se ministri za lokalno samoupravo menjavali kot po tekočem traku, ni bilo nobene strategije, ničesar. Vse, kar bi morali storiti, je ponovno predlagati pokrajinsko zakonodajo iz prejšnjega mandata. Prepričan sem, da bi tudi opozicija, za razliko od opozicije v mandatu 2004–2008, to sprejela in bi tako zagotovila potrebno dvotretjinsko večino. Ob tem naj poudarim še, da je število pokrajin drugotnega pomena, ključne so njihove pristojnosti, ki morajo iti v smeri hitrejšega reševanja razvojnih problemov, boljšega črpanja evropskih sredstev in predvsem kakovostne porabe javnih sredstev za Občan - 24. november 2011 izboljšanje pogojev življenja državljank in državljanov. Občan: Še na enem področju ste zelo aktivni, to je črpanje evropskih sredstev. Kako je Slovenija črpala evropska sredstva v tem mandatu? Franc Pukšič: Še enkrat bom ponovil svoj prejšnji odgovor: katastrofa! Slovenija je do današnjega dne počrpala le dobro četrtino vseh izpogajanih evropskih sredstev za programsko obdobje 2007–2013, kar je naravnost nesmiselno. Evropska sredstva so edini sveži vir sredstev, ki jih ima Slovenija, zato moramo vse naše napore usmeriti v pospeševanje njihovega črpanja. Pri tem pa je Pahorjeva vlada popolnoma pogorela. Zato bo prihodnja vlada morala veliko nadoknaditi, saj se bo v njenem mandatu, konec leta 2015, zaključilo obdobje črpanja. V štirih letih bo tako potrebno počrpati kar 3 milijarde sredstev, vendar pa sem prepričan, da bo naslednja vlada s pravim pristopom in s pravimi projekti to sposobna izvesti. Projekti so, občine jih imajo veliko v rezervi. V SLS bomo naredili vse, da se bosta slovensko gospodarstvo in podeželje začela še hitreje razvijati, kar pa je mogoče le z evropskimi sredstvi. Občan: Kako gledate na prihod novih igralcev na politični parket in kakšen rezultat napovedujete vaši SLS? Franc Pukšič: Temu bi lahko rekli, da prodajajo mačka v žaklju. Nihče ne more vedeti, kaj bodo ti t. i. novi igralci (saj so v glavnem vsi že bili v politiki, ali ne?) dejansko zagovarjali in kakšen program imajo za delo v prihodnje, ko bi prišli v parlament ali celo v vlado, ali so le muhe enodnevnice? Upam, da volivci vidijo, kaj se je zgodilo s podobnimi novimi strankami, ki so nastale pred prejšnjimi volitvami, in z njihovo ”novo politiko”, ki so neslavno vodile vlado in Slovenijo v globok prepad v tem, iztekajočem se, mandatu. Slovenija ne potrebuje takih ”hazarderskih” politikov, temveč ljudi, ki so ne glede na to, ali so v opoziciji ali koaliciji, delali za dobro vseh, ne za lasten žep. Stranke, ki so gradile to državo, se zavzemajo za ljudi in ne za položaje voditeljev strank, ki imajo korenine in jim je vrednota poštenje, se ne obračajo po vetru, bodo popeljale ta voz iz blata. Zato verjamem, da bo naša stranka na teh volitvah dosegla zelo dober rezultat. Naš predsednik je, kot pove že njegov priimek, ”Žerjav”, ki bo potegnil voz iz blata, ker ima tudi dobro ekipo in nima ”masla” na glavi. Občan: Kaj bo vaša prednostna naloga, če vam volivci zaupajo še en mandat? Franc Pukšič: Predvsem takoj zagotoviti ustrezno črpanje evropskih sredstev za pomoč pri rešitvi iz krize in nadaljevanje enakomernejšega razvoja vseh delov Slovenije. Takoj moramo tudi popraviti zgrešeno novo socialno zakonodajo, narediti konkurenčno okolje za gospodarstvo in v kmetijstvu poskrbeti za čim večjo samooskrbo. Občan: Kaj želite svojim volivcem v novem letu, v prihodnosti? Franc Pukšič: Predvsem čim več osebne sreče, zdravja in razumnih odločitev. Vsem nam, Slovencem in Slovenkam, pa tudi to, da bi naša država in domovina postala to, kar smo si predstavljali in želeli, ko smo se odločili za samostojnost ter demokracijo. Pogovarjala se je: Ksenija Munda 3 Občan »Ponosna, da sem nosila krono vinske kraljice« Čas v življenju vsakega človeka teče z neizmerno hitrostjo. Vse hiti mimo nas in treba si je vzeti čas, čas za drobne stvari, za užitke ter spomine. Tokrat smo poklepetali in obujali spomine z našo občanko Tanjo Hauptman, ki je spregovorila o vtisih iz svojega mandata 3. ptujske vinske kraljice, ki se je zaključil na letošnje martinovo. Občan: Pred kratkih ste zaključili mandat ptujske vinske kraljice. Kako dolgo je trajal, kakšni so vaši prvi vtisi? Moje kraljevanje in širjenje kulture pitja vina je trajalo dve leti. V tem času sem svoje življenje obogatila z mnogimi novimi spoznanji. Spoznala sem kakovost slovenskih vin, doživela vez med vinogradniki in trto ter na poseben način vzljubila to čudežno rastlino. Še bolj sem poglobila svoje spoznanje, kako lepa je ta naša mala dežela Slovenija. Kako ponosni smo lahko na takšno raznolikost in pestrost naše pokrajine. Občan: Kakšno je poslanstvo vinske kraljice? Poslanstvo vinske kraljice, torej moje poslanstvo, je bila skrb za promocijo vin osrednjih Slovenskih goric in na splošno slovenskih vin, vinogradništva, slovenskih vinorodnih dežel, kot turističnih destinacij, ter dvigovanje kulture pitja vina. Občan: Se vam zdi, da ste dosegli svoj namen? Vsekakor se tako lokalne kot slovenska vinska kraljica trudimo po najboljših močeh. Zdi se mi, da je pri osveščanju o kulturi pitja potrebno začeti že pri mladini. Mladi namreč prevečkrat posegajo po močnejših alkoholnih pijačah. Te ponujajo sladkobo in opoj, ne premorejo pa zgodb in duše, kakršne razkriva vino. V času kraljevanja sem bila zato aktivna tudi na festivalu Vino ni voda, ki ga študenti na Ptuju prirejajo prav z namenom, da bi mlade poučili o kakovosti vina. Prav tako pa sem bila prisotna na projektu lanske slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič – Ob vinu vodo vedno, ki je bil tudi namenjen mladim. Občan: V dveletnem obdobju ste se gotovo udeležili veliko prireditev po Sloveniji, bi kakšno izpostavili? Izpostavila bi prisotnost na treh inavguracijah princa ptujskega karnevala, trgatve in martinovanja po Sloveniji – od Vipave, Goriških brd, do Dolenjske in Slovenskih goric. Po Sloveniji smo posadili kar nekaj potomk najstarejše trte, med drugim tudi na moji domačiji v Destrniku, bila sem aktivna udeleženka slovenskega vinskega festivala, nameravam se udeležiti tudi letošnjega, bila sem na veliko raznovrstnih prireditvah po občinah v okolici Ptuja, 4 navijala sem na nogometnih tekmah slovenske vinske reprezentance, udeležila sem se projekta slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič – Ob vinu vodo vedno, prav tako sem v času pusta na Ptuju gostila aktualne vinske kraljice. Občan: Ste dober glas o slovenski kapljici ponesli tudi izven naših meja? Na povabilo sommelierjev Slovenije sem se udeležila vinskega sejma Vinitaly v Veroni, na povabilo kmečkih žena z Destrnika sem obiskala Bruselj in gospodu dr. Milanu Zveru se lahko zahvalim, da sem imela čast videti evropski parlament ter se v vinski obleki celo fotografirati sredi zasedanja parlamenta, s pomočjo Mestne občine Ptuj sem dvakrat potovala v Francijo, kjer sem več kot uspešno predstavila naš vinorodni okoliš, francoske predstavnike pobratenega mesta Saint Cyr pa bom v času kurentovanja 2012 gostila v domači kleti … Občan: Vemo, da je v Sloveniji kar nekaj lokalnih vinskih kraljic, ste punce tudi kaj sodelovale? Seveda, sodelovale smo ves čas. Priznati moram, da so lokalne in tudi slovenska vinska kraljica res izjemne punce z mnogo idejami, a se velikokrat zatakne pri financah ter njihovi uresničitvi. Kljub vsemu se vsaka trudi po najboljših močeh. Povabilom lokalnih vinskih kraljic se lahko zahvalim, da sem si ogledala kotičke Slovenije, ki si jih sicer najbrž ne bi, vsaj ne v tako kratkem času. Tako sem uspešno sodelovala z mariborsko, s cerkvenjaško, z radgonsko-kapelsko, ljutomersko, vipavsko, metliško, s svečinsko in kogovsko vinsko kraljico, prav tako s cvičkovo princeso in z aktualno slovensko vinsko kraljico. V tem času smo se uspele veseliti naraščaja ene izmed kraljic, prav tako pa sem ujela šopek na poroki svečinske vinske kraljice. S puncami smo, verjamem, postale prijateljice za vse življenje in bomo tudi po predaji naših kron še kdaj združile moči v kakšnem projektu. Občan: Po vsem slišanem se je bilo od krone najbrž težko posloviti? Za menoj sta čudoviti dve leti, upam si trditi, da polno izkoriščeni. Vsak začetek ima svoj konec, spomini pa so tisti, ki bodo ostali za vedno. Čeprav je slovo zmeraj težko, pa sem hkrati vesela, da bo lahko moja naslednica Monika Rebernišek doživela vse to in še veliko več. Zato sem ji krono z veseljem predala, na njeni poti kraljevanja pa ji želim vse najlepše. Občan: Bi za konec še kaj sporočili bralcem Občana? Mogoče to, da naj bodo ponosni na vsako vinsko kapljico, ki jo pridelajo, saj verz, ki pravi: na svetu lepše rož`ce ni, kot je ta vinska trta, še kako drži. Sicer pa sem z veseljem predstavljala naše lepe Slovenske gorice, Ptuj in seveda tudi Destrnik. Vse pa ne bi bilo vedno tako preprosto, če ne bi bilo mojih staršev in sestre, ki so bili skozi ti dve leti moja največja moralna ter finančna podpora, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Za konec pa še moj poklon vinski kapljici in vsem, ki jo z ljubeznijo in s trudom pridelujejo. V čast mi je bilo biti 3. ptujska vinska kraljica. Tanji želimo še mnogo uspehov na vseh področjih, ki se jih bo lotila. Pri njeni dinamičnosti in energiji verjamemo, da teh ne bo nikoli zmanjkalo. Besedilo: Kristina Hauptman Fotografije: osebni arhiv Občan - 24. november 2011 Občan Občni zbor Občinskega odbora SLS Destrnik predstavnice nežnejšega spola prejele rožice. Okrepčali so se z domačimi dobrotami in nazdravili, v prijetnem pogovoru so se napolnili z energijo za nove podvige, za nove volitve. S stoodstotno podporo bodo s svojim kandidatom za poslanca spet zmogli. Naj bo glas poštenega človeka tokrat tudi glas ljudstva. Besedilo: Petra Arnuš Anžel Občini Destrnik in Mirna Peč sta si podobni, vendar tako različni Na kmetiji Lovrec je 21. oktobra potekala letna konferenca OO SLS Destrnik, ki so se je udeležili občani in občanke, člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke. Otvoritev občnega zbora in pozdrav prisotnim je izrekel predsednik OO SLS Destrnik Franc Pukšič. Izvolili so delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali Nada Zupanič, Suzana Lara Krause in Aleksander Koser. Sledila so poročila za leto 2010. Predsednik OO SLS Destrnik Franc Pukšič je v svojem govoru veliko povedal o delu, ki so ga opravili v preteklem letu. Veliko truda in prostega časa je bilo vloženega v uspeh, ki so ga dosegli na lokalnih volitvah. Poročilo Nove generacije je podala Petra Arnuš Anžel, njena predsednica pri OO SLS Destrnik, ki se je udeležila različnih srečanj s predsednikom stranke SLS Radovanom Žerjavom in sodelovala na rednih ter izrednih sejah izvršilnega odbora SLS Destrnik. Želi si, da bi se število članov povečalo, da bi lahko še uspešneje delovali. Poročilo Ženske zveze je podala Nada Zupanič, njena predsednica pri OO SLS Destrnik. Udeleževala se je sestankov OO SLS Destrnik in prispevala nove ideje. Izvoljena je bila v Žensko zvezo SLS Slovenije in sodelovala v dobrodelnih akcijah, med drugim pri zbiranju oblačil in igrač za socialno šibke. Na območju občine so zbirali oblačila in obutev, vse pa so predali ge. Mariji Potrč, predsednici KARITAS. Upa, da se bo v prihodnje delalo enako in še več. Finančno poročilo je podal blagajnik Maksimiljan Kranjec, poročilo o finančnem nadzoru pa Ivan Slukan, predsednik nadzornega odbora OO SLS Destrnik, iz njega je bilo razvidno, da je bilo vodenje financ v skladu s pravili. V poročilu tajnika Roberta Simoniča je bilo natančno predstavljeno delo v letu 2010: v IO OO SLS Destrnik so 19. januarja opravili ustanovni občni zbor, imeli so 6 rednih in 3 izredne seje. 23. in 24. julija ter 30. in 31. julija 2010 so se v Ljubljani udeležili izobraževanja kandidatov za svetnike, sedanje svetnike OO SLS Destrnik, 27. avgusta so pripravili volilni občni zbor. 29. avgusta so se udeležili tabora stranke SLS v Pivki. Tja se je z dvema avtobusoma odpravila lepa skupina občanov Destrnika. V predvolilnem času so opravljali različna dela in naloge, kot so predstavitve kandidatov za svetnike in župana po vaseh, postavljanje panojev ter lepljenje plakatov svojih kandidatov za svetnike in župana. V sklepnem nagovoru je predsednik OO SLS Destrnik Franc Pukšič vse prisotne povabil, naj se udeležijo volitev, a naj ne razmišljajo, da ga ne bi volili samo zato, da bi še ostal župan. Sam pravi, da če nisi zraven, ko se v Ljubljani reže »kolač«, ne moreš prinesti denarja v občino. Na koncu so vse Občan - 24. november 2011 V četrtek, 27. oktobra, so župan, svetniki in občinska uprava iz Mirne Peči obiskali občino Destrnik, da bi spoznali občino, zlasti pa delovanje gradbenega podjetja Gradnje. Občina Mirna Peč je manjša slovenska občina in je s svojim delovanjem začela leta 1999. Razprostira se na 48 km2 in ima 2800 prebivalcev, ki živijo v 28 naseljih. Geografsko obsega tri doline: globodolsko, mirnopeško in šentjursko. Skozi občino teče železniška proga Ljubljana–Metlika, kraj pa leži ob avtomobilski cesti. Občina namerava v prihodnosti na novi lokaciji zgraditi šolo in vrtec. Pojavlja se čedalje več javnih površin, katerih vzdrževanje je zelo drago. Razmišljajo o podjetju, ki bi jih v okviru občine vzdrževalo, zato so obiskali podjetje Gradnje, da bi videli, kako deluje v praksi. V načrtu imajo še veliko drugih projektov in ker ima župan Zvonko Lah do konca mandata še tri leta, razmišlja o županski in ne o poslanski funkciji. To ga toliko bolj privlači tudi zaradi tega, ker imajo trenutno najboljšo industrijo v Sloveniji, njihova industrijska cona naj bi obsegala 200 ha in že sedaj so znani investitorji. Po bruto plači so takoj za Novim mestom. Večina prebivalcev je zaposlenih. Zelo razvito je tudi vinogradništvo. Imajo največ zidanic na gospodinjstvo v slovenskem merilu. V splošnem je zemlja lepo obdelana. Ponosni so tudi na Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka, ki sta mirnopeška rojaka. Oba sta častna občana in jima nameravajo postaviti spomenika. Destrnik je bil gostom zelo všeč, vse je lepo urejeno in želijo, da se razvija še naprej. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 5 Občan Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 14. martinovanje Martinovo je jesenski praznik, ki se ga veselijo vinogradniki, vinarji, kletarji in vsi ljubitelji dobre kapljice. Vino so poznala že stara ljudstva, pa tudi martinovo je že stari praznik. To je praznik, ko je potrebno staro vino zamenjati z novim. Tega pa je potrebno najprej očistiti, mu dati harmonijo in ubranost. Dobro vino je hrana in zdravilo za tiste, ki ga uživajo po pameti, ter poguba za one druge. Vse to je bilo povedano v soboto, 4. novembra, v kulturni dvorani na Grajeni, kjer je gospod Mirko Pihler opravil blagoslov mladega vina. Vino je primerjal z nedolžnim otrokom, ki ga je potrebno vzgajati. Zahvalil se je stvarniku za dež, sonce in božji blagoslov, ki je dal obilen in dober pridelek. Vsi, ki bodo vino uživali, naj bodo zdravi in mirni v duši. Povedal je, da je bil tudi Anton Martin Slomšek ljubitelj vina in da je ožigosal prekomerne pivce. Letnik 2011 je predstavil predsednik društva Andrej Rebernišek. Nad letošnjo trgatvijo so bili vsi navdušeni, saj je bilo grozdje zdravo, sladkorna stopnja pa dokaj visoka. Vendar pa obstajajo v kleti mnoge pasti. Kletar mora biti buden in pravočasno ukrepati. Letošnja vina so lahkotna, sveža in ocenjevanja bodo pokazala končno oceno kakovosti. Čeprav je letnik tudi količinsko bogat, si vino zasluži primerno ceno, je še dodal Rebernišek. Na 14. društvenem martinovanju so imenovali tudi novega kletarja. Rudija Potrča je nasledil Milan Herga z Drstelje, ki je 4. destrniški kletar. Njegova naloga je prisotnost na vseh prireditvah in skrb, da člani društva ne bodo žejni. Za začetek so vinogradniki delček svojega pridelka stočili v skupen sod, ki ga mora novi kletar čuvati, vino pa vzgojiti v dobro kapljico. Na prireditvi je bila prisotna Tanja Hauptman, še aktualna ptujska vinska kraljica, ki se je vsem zahvalila, da je bila dve leti del dogajanja med vinogradniki, in povedala, da se je po svojih močeh trudila promovirati slovenjegoriška vina. V imenu Občine Destrnik je spregovoril svetnik Ivan Hauptman, ki je pozdravil prisotne in jim zaželel prijeten večer. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole Grajena in moški pevski zbor Grajena. Društvo kmetic mestne občine Ptuj je poskrbelo za razstavo jedi, ki je bila prava paša za oči in za usta. Na razstavi ni manjkala niti pečena gos, ki so jo obiskovalci z veseljem poskusili. Druženje, pokušanje vin in izmenjava izkušenj pri vzgoji vina je trajalo pozno v noč. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 6 Društvo kmetic Destrnik 1. razstava buč Društvo kmetic Destrnik je v letošnjem letu spomladanski velikonočni razstavi dodalo še jesensko razstavo buč, bučk, krmilne pese velikanke, raznobarvne koruze, debelega krompirja in jabolk. Bučke, buče imajo plodove različnih velikosti, oblik in barv. Buče, ki so jih postavile na ogled, so svetlo ali temno zelene, rumene, rdeče, v obliki klobuka, hrušk, nekatere so poimenovale bradavičarke, druge kar po pravih imenih: hokaido, čajote, cugi ... Uživamo jih lahko kuhane, pečene, dušene, v juhah ali kot priloge. Članice pa so poleg tega, da buče uporabljajo v vsakodnevni prehrani, le-te tudi pripravile za razstavo. Prostor zanjo so našle na izletniško-vinogradniški kmetiji Lovrec v Jiršovcih, saj so razstavo želele pokazati čim večji množici ljudi. Obisk je bil pravo presenečenje, saj se je zvrstilo mnogo obiskovalcev z Gorenjske, Dolenjske, s Koroške, navdušeni so bili tudi pohodniki Zrelega vedeža iz Ptuja. Iz Trnovske vasi so si razstavo prišli ogledat člani turističnega društva. V knjigi vtisov najdemo kar precej podpisov domačinov, ki kmeticam želijo tudi v prihodnjem letu debeli »runkl« in buče. Članice Društva kmetic so se odločile, da bo razstava na ogled vsaj do Martinove nedelje, ko je dan odprtih vrat destrniških vinogradnikov. In še nekaj komentarjev, ki so jih v njihovo knjigo vpisali obiskovalci: – dar jeseni ste skoncentrirale v čudovito razstavo, – iskrene čestitke k domiselni razstavi in pozdrav ideji, da je razstava našla mesto na kmetiji, kjer bo lahko dalj časa, – tako kot je bila lepa in bogata jesen, tako bogata in čudovita je vaša razstava, – male, velike, svetle in temne, takšne so, kot smo ljudje, različni in enkratni, – bile ste zelo pridne, drage kmetice, – vaše ideje so lahko navdih vsakemu obiskovalcu. S takim elanom in navdušenjem nad ohranjanjem žive dediščine se bo preneslo izročilo tudi v prihodnje rodove, – želimo vam še mnogo skupnih veselih dni, ki si jih kot društvo kmetic zaslužite. Bodite še naprej vedre in polne energije. Besedilo in fotografije: Nada Zupanič Občan - 24. november 2011 Uradni vestnik 11/2011 LETO XVI, številka 11 24. november 2011 1. SKLEP VSEBINA 3. ODLOK o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2011 2. SKLEP 4. ODLOK O OBLIKOVANJU EKONOMSKE CENE VRTCA 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 726,8282 EUR/t – kalo 5 % 36,3414 EUR/t – marža 134,6373 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2012 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 897,8069 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,2086 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,2086 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR/m3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2011. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik Občan - 24. november 2011 o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2011-10, z dne 10. 10. 2011. Štev.: 354-1/2011-11 Datum: 8. 11. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el., l.r. 2. V skladu z 31. členom Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96, s spremembami) in na podlagi Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/2010 - UPB1 in št. 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. redni seji dne 14. 11. 2011 sprejel naslednji SKLEP O OBLIKOVANJU EKONOMSKE CENE VRTCA Na predlog JVIZ OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS Občinski svet Občine Destrnik sprejme ekonomsko ceno vrtca za: - prva starostna skupina: 384,93 EUR - kombinirana in heterogena skupina: 367,93 EUR - druga starostna skupina: 329,12 EUR Ekonomska cena vrtca velja od 1. 1. 2012 dalje. Štev.: 900-17/2011-9R-9/11 Datum: 14. 11. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 3. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 56/02 – ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06 –ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. redni seji, dne 14. 11. 2011, sprejel 7 Uradni vestnik 11/2011 ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2011 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 34.860 Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2011 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2011 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2011) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2011 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74+78) 2.381.630 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.924.153 70 DAVČNI PRIHODKI 1.799.968 700 Davki na dohodek in dobiček 1.662.052 703 Davki na premoženje 69.286 704 Domači davki na blago in storitev 53.630 706 Drugi davki 15.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 124.185 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 34.685 711 Takse in pristojbine 0 712 Globe in druge denarne kazni 500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 89.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 45.300 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 45.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 300 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 405.405 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 405.405 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 6.772 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 6.772 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.346.770 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačilo domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8 802.032 160.630 29.388 572.558 27.630 11.826 883.150 20.000 495.850 44.007 323.293 0 653.588 653.588 8.000 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 0 0 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 0 Rebalans 2011 0 0 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga 77.474 77.474 77.474 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTVA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 42.614 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -77.474 XI. NETO FINANCIRANJE -34.860 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2010 9009 Splošni sklad za drugo 42.614 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen 8.000 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Občan - 24. november 2011 Uradni vestnik 11/2011 Štev.: 900-17/2011-9R-6/6 Destrnik, 14. 11. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ.dipl.ing.el. 4. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 56/02 – ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06 –ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. redni seji, dne 14. 11. 2011, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2011) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2012 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74+78) 2.557.624 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.090.118 70 DAVČNI PRIHODKI 1.808.668 700 Davki na dohodek in dobiček 1.658.941 703 Davki na premoženje 47.887 704 Domači davki na blago in storitev 53.840 706 Drugi davki 48.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 281.450 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 40.850 711 Takse in pristojbine 0 712 Globe in druge denarne kazni 600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 240.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 181.340 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 32.678 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 148.662 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 279.394 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 279.394 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 6.772 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 6.772 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev Občan - 24. november 2011 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB -719.000 Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Rebalans 2012 1. člen A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 403 Plačilo domačih obresti 35.900 409 Rezerve 33.876 41 TEKOČI TRANSFERI 902.355 410 Subvencije 20.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 508.940 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 45.115 413 Drugi tekoči domači transferi 328.300 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.514.082 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.514.082 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 8.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim 0 osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.000 3.276.624 852.187 175.244 30.708 576.459 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 0 0 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 0 Rebalans 2012 772.000 772.000 772.000 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTVA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 53.000 53.000 53.000 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE 719.000 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 0 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2011 9009 Splošni sklad za drugo 0 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje 9 Uradni vestnik 11/2011 programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 900-17/2011-9R-7/8 Destrnik, 14. 11. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. Odprtje na novo urejenega odseka v Zgornjem Velovleku podjetje Asfalti Ptuj d. o. o., za nadzor pa je skrbel g. Drago Štrafela. Zahvala za to cesto je namenjena projektantom, občinski upravi, odboru za infrastrukturo, svetnikom, županu in poslancu Francu Pukšiču ter seveda tudi prebivalcem, ki so dali pobudo. Prav tako gre zahvala izvajalcem, nadzornikom in da ne pozabimo, tistim, ki so dela plačali. S prerezom traku sta cesto v uporabo predala podžupan Branko Zelenko in Mirko Presečki. Prireditev so s kulturnim program popestrili Nika Levanič s frulico in Maksim Jabločnik s kitaro ter Urbančanke. Vsi, ki so prišli na otvoritev, so bili priča iskrenemu veselju, ki je združilo sosede in prijatelje. Po otvoritvi so se vsi prisotni odpravili do družine Slukan, kjer so pripravili zaključek z bogato pogostitvijo. V soboto, 12. 11. 2011, je v Zgornjem Velovleku potekala svečana otvoritev odseka JP 560-441 Gonza–Lazar in JP 560-442 Slukan–Herak. Prireditev je potekala na križišču pri družini Slukan. Program je povezovala Suzana Lara Krause, ki je na začetku prireditve vse lepo pozdravila. Nato je spregovoril podžupan Branko Zelenko. »Res, da je dolgo trajalo, ampak uspelo nam je,« so bile njegove uvodne besede. Pozdravil je občane in vse ostale, ki so kakor koli pripomogli k novi pridobitvi. Želi, da bi cesto uporabljali, da bi koristila svojemu namenu in da bi bilo na njej čim manj nesreč. S financiranjem so imeli kar nekaj težav, a z razpisom jim je uspelo pridobiti sredstva v znesku 52.000, celotna vrednost projekta je okrog 70.000 evrov. Uredili so cesto, kanalizacijo in odvodnjavanje. Cesto so do asfaltiranja uredili delavci Gradenj Destrnik, nato je dela nadaljevalo Fotografija in besedilo: Petra Arnuš Anžel 5. KONCERT MePZ KD DESTRNIK Mešani pevski zbor kulturnega društva Destrnik, prireja peti koncert, ki bo 25. 11. 2011, ob 18.00 v Volkmerjevem domu kulture Destrnik. Kot gostje bodo nastopili domači destrniški oktet, iz Slovenj Gradca pa nas bo razveselila vokalna skupina družine Breznik. V skupini poje več generacij družine. Član skupine je bil sedaj že pokojni dedek, ki je igral na bas pri ansamblu Štirje kovači. Vse ljubitelje lepe slovenske (koroške) pesmi vabimo, da se nam v petek 25. 11. 2011, pridružijo. Veseli Vas bomo. 10 Občan - 24. november 2011 Volitve 2011 PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA POSLANCA NA LISTI SDS Andrej Čuš se je rodil 29. 7. 1990. Živi na Ptuju. Po končani osnovni šoli se je vpisal v ekonomsko gimnazijo na Ptuju. Poleg juda, njegovega najljubšega športa, se je v srednji šoli ukvarjal tudi z drugimi družbenimi aktivnostmi. V 3. letniku je postal predsednik Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. Na lokalni ravni je v tem letu izpeljal mnogo projektov, predvsem s področja dijaške in mladinske problematike Ptuja in okolice. Uspešno delo ga je pripeljalo do tega, da je v 4. letniku uspešno kandidiral za predsednika Dijaške organizacije Slovenije. Še v istem letu je postal član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Po uspešno zaključeni splošni maturi je Andrej postal študent in kot bruc je uspešno vodil Klub ptujskih študentov. 5. maja 2009 se je včlanil v Slovensko Občan - 24. november 2011 demokratsko stranko, kjer je postal predsednik Slovenske demokratske mladine. Zaradi izjemno uspešnega dela v SDS so ga kandidirali za poslanca v 8. volilni enoti, v okraju Ptuj 1. Je študent uporabnih družbenih študij. V prostem času se najraje posveča prijateljem, družini in judu, športu, ki ga trenira že 12 let. Kot judoist je bil kadetski in mladinski državni reprezentant. V kadetski selekciji je postal tudi državni prvak. Je tudi prejemnik mnogih medalj na državnem pokalu. Če mu čas dopušča, pomaga v družinskem podjetju. Ob trenutni težki situaciji je Andrej prepričan, da Slovenija potrebuje predvsem politično svežino. Mladi lahko vso svojo energijo in delo usmerijo za pravično družbo, nova delovna mesta ter razvoj. Kandidat SDS je prepričan, da morajo postati mladi pomembnejši dejavnik, zato morajo biti vključeni v proces odločanja na lokalni in tudi na državni ravni. PODPORA EVROPSKEGA POSLANCA DR. MILANA ZVERA Spoštovane Urbančanke in spoštovani Urbančani, drage volivke in dragi volivci! SDS na letošnjih volitvah v našem volilnem okraju kandidira mladega in perspektivnega politika Andreja Čuša. Je študent družboslovja, izjemno angažiran in sposoben mladenič, kot da bi imel že dolgoletne izkušnje. Odlikuje ga tudi jasen sistem vrednot, predvsem občutek za solidarnost. In prav take politike v teh težkih časih potrebuje velika večina ljudi. Vsi, ki živimo tu, smo lahko ponosni, da je Andrej naše gore list, obenem pa tudi predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM). Za mlado generacijo, ki jo je ta kriza najbolj prizadela, je pripravil tudi poseben program. V našem volilnem okraju ima SDS novega kandidata, potem ko nas je prejšnji, izvoljen na naši listi, takoj po volitvah zapustil in se pridružil drugi stranki. Zdaj je priložnost, da se stvari ponovno postavijo na svoje mesto, saj bo vaš glas za Andreja Čuša šel točno tja, kamor želite: k SDS, ki bo oblikovala močno vlado za močno Slovenijo. Vsaka drugačna odločitev, drage volivke in dragi volivci, bi bila preveliko tveganje. Naročnik oglasa: SDS - VOLITVE V DZ 2011 Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana 11 Občan IMEJMO RADI SVOJE KOSTI Osteoporoza je bolezen poroznih kosti, ki vodi v povečanjo tveganje za zlome. Nima znakov ali simptomov, vse dokler ne pride do zloma. Poleg ustrezne prehrane in stalne telesne aktivnosti je za zdravje kosti in mišic ključnega pomena vitamin D. Če ga v telesu primanjkuje, tudi zadostna količina kalcija ne pomaga. Vloga vitamina D v telesu: – posreduje pri prehajanju kalcija v kri in kosti, – zavira čezmerno izločanje hormona obščitničnih žlez, ki pospešuje razgradnjo kosti ter izločanje kalcija, – zagotavlja pravilno obnovo in mineralizacijo kosti, – ima neposreden stimulativen učinek na mišično tkivo ter s tem zmanjšuje tveganje za padce, – izboljšuje moč in funkcijo, veča mineralno kostno gostoto ter zmanjšuje tveganje za padce in zlome, vključno z zlomi kolka. Pomanjkanje vitamina D je bilo ugotovljeno pri kar 50 do 70 % evropske odrasle populacije. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije NASVET STROKOVNJA Kako do zadostnih zalog vitamina D v telesu? Najbolj naraven način je sončenje brez zaščitnega faktorja, in sicer 10 do 15 minut trikrat tedensko. Izpostavimo cele roke in obraz, seveda le med 10. in 16. uro, v mesecih, ko je sonce visoko na nebu. Samo redke vrste živil, kot so mastne severnomorske ribe in v naravi rastoče gobe, vsebujejo zadostno količino vitamina D. Torej s hrano ne moremo zadovoljiti potreb po tem vitaminu, lahko pa jih s pripravki vitamina D. Čisti vitamin D je pri nas v obliki kapljic, kombinirani pripravki vitamina D s kalcijem pa običajno vsebujejo preveč kalcija in premalo vitamina D. Tudi nekatera zdravila, namenjena zdravljenju osteoporoze, poleg zdravilne učinkovine vsebujejo že zadostno količino vitamina D. Priporočen dnevni odmerek vitamina D je 800 do 1000 enot. Ker je razpolovna doba neaktivne oblike vitamina D 14 dni, ga je primerno jemati vsak dan ali enkrat tedensko, sedem dnevnih odmerkov naenkrat. Bolj poredko jemanje večjih količin vitamina D pa odsvetujemo zaradi manjše učinkovitosti in stranskih učinkov. prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med. Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik OBVESTILO Obveščamo vse upokojence in druge občanke in občane, udeležence v javnem prometu (pešce, kolesarje, mopediste, traktoriste in voznike osebnih avtomobilov), da v sodelovanju s policijsko pisarno Destrnik v petek, 2. 12. 2011, ob 16. uri organiziramo predavanje o prometu v dvorani Volkmerjevega doma. Pozivamo pa tudi upokojence, ki še niste člani našega društva, da se nam pridružite, da bomo skupaj preživeli jesen življenja. UO Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik Tudi jaz trava med travami, drevo med drevesi, bom ostal z razprtimi rokami in objemal zvezde, oblake in ptice in se pogovarjal s tabo, zemlja, dolgo dolgo, takrat, ko bom tih in dober tudi jaz. (I. Minatti) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka, brata in botra Franca Pukšiča (3. 10. 1929–30. 10. 2011) Prijateljstvo Prijateljstvo je najlepši čar, je lepo in veselo, radi se imamo in se skupaj igramo. Ker prijatelji smo, radi si pomagamo. Glej, spet smo tu, skupaj zbrani, do ušes nasmejani. Anej Krošelj, 4. a 12 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, vsem sorodnikom, prijateljem in soobčanom, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala za podarjene sveče in rože ter misli, ki so bile z njim in z nami. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše. Posebno zahvalo namenjamo farnemu župniku Jožetu Škofiču, patru Milanu Holcu in Mirku Horvatu za vse izrečene besede ter duhovno tolažbo. Iskrena hvala tudi pogrebnemu podjetju Almaja d. o. o. Jančič za vse opravljene pogrebne storitve in kvintetu Zarja za iz srca zapete pesmi. Prav tako se zahvaljujemo zastavonoši in obema praporščakoma ter glasbeniku za zaigrano poslednjo melodijo. Hvala tudi vsem sodelavcem na lokalni in državni ravni v družbenem in političnem življenju. Hvala vsem, ki molite zanj. Žalujoči domači Občan - 24. november 2011 Občan Občani pišejo DIREKTORSKI STOLČEK – PRIVLAČNO! Prebivalci naših krajev ob misli na direktorski stolček pomislimo, da so to položaji tam nekje daleč, izven našega bližnjega okolja. Vendar se motimo. Že v naši občini imamo zaposlena kar dva direktorja in oba financira občinski proračun: direktorja občinske uprave neposredno, direktorja podjetja Gradnje pa posredno. Ne pozabimo, da gre za plače omenjenih direktorjev več kot 60.000 evrov letno. Navedena gospoda vodita delo približno 15 zaposlenih, torej gre za minimalno obremenitev. Na vsakem koraku slišimo županova zagotovila o racionalni in premišljeni porabi proračunskega denarja. Občine, ki res varčujejo in so po velikosti podobne Destrniku, opravljajo vodenje občinske uprave s tajnikom, namesto javnega podjetja imajo režijski obrat, ki je bistveno cenejši, opravlja enake storitve, vodi ga običajno delovodja in je podrejen občinski upravi. Torej imamo veliko možnosti za varčevanje, posebej če pomislimo na 301.000 evrov, namenjenih za delovanje občinske uprave, v kateri bi lahko našli še kakšno odvečno zaposlitev. Ob vsem navedenem se ne moremo čuditi na primer enormnim zneskom komunalnega prispevka za kanalizacijo v naši občini, saj je razumljivo, da so potrebni tudi viri sredstev za vzdrževanje tako velikega občinskega aparata, čeprav ne neposredno iz navedenega prispevka. Ker je zelo dobro poskrbljeno za vodenje dveh, za direktorje, mini kolektivov, bi bilo pričakovati, da bomo občani deležni kakovostnih storitev. Tudi tu se motimo. Poglejmo samo nekatere storitve podjetja Gradnje, ki velikokrat niso izvedene ravno vzorno. Zelo kakovostno in brezkompromisno pa je poskrbljeno za pobiranje obveznosti ŠD Destrnik V ŠD Destrnik deluje več sekcij, med zelo dejavnimi oz. delovnimi je tudi sekcija malega nogometa oz. futsala – Virtuozi. Nastopamo v več rekreacijskih ligah po SV Sloveniji in na turnirjih po celi Sloveniji. Na teh tekmovanjih smo dosegali zelo dobre in odmevne rezultate. V letošnjem letu smo se odločili storiti korak naprej, zato smo oktobra začeli s tekmovanjem v 3. futsal ligi. Vodi jo MNZ Maribor in je pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V ligi nastopa 15 ekip po dvokrožnem sistemu, igra pa se v telovadnici Benedikt in v TŠC Maribor na Teznem. Po šestih odigranih kolih smo na četrtem mestu. Z rezultati se ne obremenjujemo preveč, saj je to naša prva sezona, želimo pa se uvrstiti okrog petega mesta. Višja raven tekmovanja prinese tudi višje stroške – liga nas bo stala približno 1600 evrov (telovadnica + sodniki), kar v celoti krije ŠD Destrnik. V podjetju Proficio d. o. o. so poskrbeli, da ne skačemo okrog brez obleke, v poletnih mesecih so nam kupili komplet 12 dresov. V podjetju so nam pripravljeni finančno pomagati tudi v prihodnje. Septembra so nas povabili na svoj tridnevni motivacijski tabor na Roglo, kjer smo odigrali nogometni turnir in navezali nova poznanstva. Razen ŠD Destrnik in podjetju Proficio d. o. o. bi se zahvalili tudi Okrepčevalnici in pizzeriji Pri Mici, ki sponzorsko poskrbi za dobro hrano in pijačo po naših tekmah. Lep športni pozdrav. od občanov, za katere se ne sprašuje, ali tolikšne obveznosti še zmorejo. V ta namen se uporabi tudi vsa direktorska avtoriteta, ob morebitnih pogovorih z »navadnimi« občani pa tudi silna aroganca »prijazne občinske uprave«, za kakršno se imajo. Glede na velikost občine bi bilo smiselno razmišljati o racionalnejšem vodenju, vendar se bojim, da se bodo direktorski stolčki zaščitili na vse mogoče načine, saj vsi vemo, da je naziv in položaj direktorja zelo privlačen. Branko HORVAT, svetnik Občine Destrnik Pihalna godba občine Dornava se predstavi Predstavljamo vam Pihalno godbo občine Dornava, ki deluje že 12 let. Ker je veliko članov tudi iz občine Destrnik, smo se odločili pobliže predstaviti naše društvo. Po podatkih domačinov naj bi bila godba ustanovljena že leta 1934, po zapisnikih gasilske čete iz Dornave pa leta 1939. Med vojno pa sledi o delovanju godbe ni bilo več. Leta 1999 je godba na pobudo našega člana Janka Vičarja ponovno oživela. Za dirigentsko palico je takrat prijel Zlatko Munda. 2007 je godbo prevzel prof. Zmago Štebih s Polenšaka. Število članov se je od začetnih 12 povečalo na današnjih 45. Sestavljajo jo pretežno mladi godbeniki, njihova povprečna starost je 29 let. Godbeniki v okviru občinskega praznika sedaj že tradicionalno pripravljajo tematske koncerte. Leta 2008 so pripravili “Baročno noč s slovensko popevko”, na kateri je prepevala legenda slovenske popevke Elda Viler. Naslednje leto je sledil koncert “Gremo v kino”, na katerem so godbeniki igrali filmsko glasbo. V letu 2010 so godbeniki na koncertu “Godba osvaja Waterloo” uspešno preigravali uspešnice skupine ABBA, leta 2011 pa je sledil koncert z naslovom “Mi smo svet”, posvečen Zemlji. V prihodnost godbeniki stopajo z velikimi koraki. Želijo se predstaviti izven meja naše lepe dežele in se udeležiti državnega tekmovanja slovenskih godb. Prav tako pa že snujejo načrte za naslednje koncerte. “Zaplesati in zaigrati je najlaže s srcem – in s srcem igramo in plešemo tudi mi.” Ob tej priložnosti Vas godbeniki 3. decembra 2011 ob 19.00 uri vabimo na Adventni koncert v Volkmerjev dom kulture na Destrniku. Vstopnine ni. Lepo vabljeni! Člani Pihalne godbe občine Dornava Damjan Žerjav Občan - 24. november 2011 13 Občan Moja knjiga Knjiga moja je prijateljica, ki me vedno pomiri kot spomladi ptica. Lahko branje ji ustavim, pa se ne razjezi, saj dobro ve, da že naslednji dan me spet razveseli. Ob meni zaspi in z mano v sanje pohiti. Maja Kocbek, 4. a Društvo kmetic Destrnik Ročno trganje in ličkanje koruze kot spomin na stare običaje OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke in novoletna voščila društev, posameznikov, podjetnikov za 11. številko časopisa Občan oddajte do 2. decembra 2011 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopisobcan.si. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. V Sloveniji je po nekaterih podatkih kar 80000 ha njiv posajenih s koruzo, kar predstavlja več kot 40 % vseh njivskih poljščin. Letošnji vremenski pogoji so bili za večino njivskih pridelkov več kot zadovoljivi. Tudi v občini Destrnik so koruzna polja bogato obrodila in spravilo je potekalo v treh sklopih. Prvi je bil namenjen silaži za hranjenje živine, drugi, prav tako zeleni sklop spravila, je bil za potrebe bioplinarn in tretji del za zrnje, ki ga kmetje večinoma zmeljejo za krmo živini. Omenjena spravila so potekala strojno, saj je sodobna kmetijska mehanizacija v zadnjih desetletjih nekatera tradicionalna kmečka opravila pripeljala na rob izumrtja. Članice Društva kmetic pa so se tega jesenskega opravila lotile ročno. Akcijo so načrtovale že spomladi. Predsednica društva je na svoji njivi v Janežovskem Vrhu posadila koruzo, primerno za ročno trganje in ličkanje. Letos je koruza lepo dozorela in v enem od mnogih lepih jesenskih dni so članice storže ročno potrgale ter v košarah znosile na voz, ki ga je gospodar Anton odpeljal domov. Pridnim gospodinjam se je pri delu pridružilo tudi nekaj moških. Koruzo so zličkale kar na vozu. Pri tem so si pripovedovali šale in različne nevsakdanje dogodivščine, zadonela pa je tudi pesem. Koruzni storži so bili slabo »oblečeni«, kar naj bi pomenilo, da bo zima mila. Ličke so spravile v vreče, saj jih bodo uporabile v ročnodelskih delavnicah, ki jih načrtujejo za zimski čas. Pri delu ni manjkalo pijače, ob zaključku pa so si privoščile malico, kot se za takšno kmečko delo tudi spodobi. Ročno spravljanje koruze je spomin na stare običaje in priložnost za veselo druženje. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 14 Občan - 24. november 2011 Občan Jiršovci Zlatoporočenca Stanka in Jože Brezar Tudi za naše najmlajše je upanje 27. oktobra je župan Franc Pukšič svečano podpisal pogodbo z Dragom Vobnerjem, direktorjem podjetja Projekta inženiring Ptuj d. o. o., za izdelavo dokumentacije IDZ, PGD, PZI za projekt Ureditev infrastrukture do športnega centra Destrnik. Zgrajeni bodo cesta, vodovod, električna napeljava, javna razsvetljava, pločnik, fekalna in meteorna kanalizacija. Podpisana je bila tudi pogodba s Tihomirjem Daičem, direktorjem Projektivnega biroja 91 d. o. o. iz Maribora, za izdelavo dokumentacije IDZ, PGD, PZI za projekt Šestoddelčni nizkoenergetski vrtec Destrnik. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda 4. novembra 1961 sta stopila pred matičarja na Hajdini. Takrat še zelo mlada, a polna življenjskih načrtov sta skupaj zaživela v podnajemniškem stanovanju v Kidričevem. Družina je postala popolna 1963, ko sta povila hčerko Tanjo, ki je čez štiri leta dobila še sestro Ireno. Mama Stanka je skrbela za hčerki in dom, oče Jože pa je opustil delo traktorista in začel voziti tovornjake pri Špedtransu. Pogosto je za dalj časa odhajal od doma. Vsi so pridno varčevali in 1972 so se preselili v Ptuj. Stanovanje ni bilo samo večje, bilo je njihova last in uresničila se jim je želja po lastnem domu. Že čez 5 let sta v Jiršovcih 19 kupila nekaj zemlje in hišo, ki je bila potrebna temeljite prenove. Za nakup se je potegovalo več kupcev, a se je takratni lastnik odločil prodati Stanki in Jožetu, ker sta bila preprosta in skromna, v njiju je videl človeka, ki bosta ta del zemlje na Gajeh lepo obdelovala. Pri hiši sta veliko naredila sama, na pomoč pa so jima priskočili tudi prijatelji in sorodniki. 1977 sta se v hišo, ki sta jo do takrat imenovala vikend, tudi preselila, stanovanje pa pustila eni od hčera. V petdesetih letih je bilo mnogo lepega, vendar pa Stanka s solzami v očeh pripoveduje, kako je bil njen mož v Teheranu in cela dva meseca ni bilo o njem ne duha ne sluha. Takrat je bila tudi brez denarja, na pomoč ji ni priskočilo niti podjetje. Najlepše, kar je doživela, je bil možev glas, ki ji je sporočil, da se vrača. Čeprav je zaradi poškodbe moral v bolnišnici preživeti še cel mesec, so bili vsi srečni, da je živ. Za moževo življenje je trepetala tudi pred leti, ko je padel z marelice, a njena strokovna prva pomoč mu je rešila življenje. Tudi sicer Jožetu življenje ni bilo naklonjeno. Kar štiri leta otroštva (1941 do 1945) je skupaj z brati preživel v izgnanstvu, kjer so bili pogosto lačni. Za jesti so dobili koruzno moko, ki jo je mama skuhala, vendar otrokom ni dovolila, da bi jo pojedli, saj je imela slabe slutnje. Tisti, ki so to hrano uživali, so kaj kmalu začutili bolečine, mnogi med njimi so tudi umrli. Usoda je Jožeta ohranila pri življenju. Danes sta ponosna dedek in babica. Vnuki Nino, Dean, Jure in Mateja ju imajo radi in jima želijo trdnega zdravja. Njuna nadaljnja sreča naj temelji na zaupanju, pomoči drug drugemu, ljubezni in vztrajnosti, saj si želita še eno zlato poroko, in sicer čez 6 let, ko jima bodo zapeli cerkveni zvonovi. Člani uredniškega odbora Občana se pridružujemo mnogim lepim željam in jima želimo trdnega zdravja. Poklon občinskih funkcionarjev padlim v obeh svetovnih vojnah V času okrog prvega novembra, ko hitimo urejat grobove svojih umrlih svojcev, je v navadi, da se poklonimo tudi tistim, ki so že davno ušli iz našega kolektivnega spomina, a se jih vsako leto spomnimo – žrtvam obeh svetovnih vojn. Polaganje vencev in prižiganje sveč poteka po vsej državi, kjer so vojne terjale svoj davek. Tudi v našem kraju so izkrvavela življenja, posvečeno jim je spominsko obeležje na destrniškem pokopališču. Pred njim so se 27. oktobra poklonili naši svetniki, svetnice in župan ter s tem izkazali čast padlim. Ob tej priložnosti so se poklonili tudi pokojnemu svetniku Mitju Mohoriču. T. U. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Občan - 24. november 2011 15 Občan Predstavitev podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Tokrat vam na kratko predstavljamo podjetje, ki v naši občini deluje že nekaj časa, a marsikdo med nami ne ve, katere storitve nam ponujajo. Podjetje Gradnje Destrnik, družba v lasti Občine Destrnik, skrbi za nemoteno zagotavljanje javnih dobrin in čim boljše vzdrževanje infrastrukture – lokalnih cest, javnih poti, javne razsvetljave, za vzdrževanje pokopališča, vežice itd. Svoje storitve ponujajo tudi našim občanom in občankam, prav tako pravnim osebam ter vsem, ki jih potrebujejo: 1. prevozi do 10 ton s tovornim vozilom Man, prevozi materialov s kmetijskim strojem traktor New Holland 120 skiper s prikolico tandem, z nosilnostjo do 8 t, ter prevozi manjšega blaga s poltovornim vozilom Kia K2500 2. košnja trave s traktorskim mulčerjem oz. z bočno koso Ferri 3. čiščenje različnih površin s priključno metlo za čiščenje širine 2 m 4. izkopi, zasipi in planiranje z rovokopačem JCB 3CX 5. valjanje terena z valjarjem širine 1 m, vibroploščo 6. nameščanje in snemanje plakatov na plakatne panoje Občine Destrnik, 7. košnja trave z nahrbtno kosilnico in motokultivatorjem s priključno koso oz. mulčerjem 8. urejanje zelenic, obrezovanje živih mej 9. priprava podlage za asfalt, tlakovec 10. polaganje robnikov, tlakovcev Za izvajanje naštetih storitev ponujajo konkurenčne cene, lahko jih pokličete na telefonsko številko 059 033 558 ali pišete na info@gradnje-destrnik.si oz. se oglasite na sedežu podjetja na Drstelji 45. Z veseljem vam bodo priskočili na pomoč. Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Podjetje je za vas predstavila: Ksenija Munda VAŠA KRONIKA ČASA IN KRAJA 16 Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 Občan - 24. november 2011