GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O K F ust K F i S T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 25 (483) LETO X. NOVO MESTO, 25. JUNIJA 1959 UREJUJE uredniški odb UREDNIŠTVA IN UPR Poštni predal jNovo mt» .„ — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrarrai..^ »Delo* v LJubljani - NASLOV Staneta 30 » ve št. 127 - pisno podjetje Skovana je nezlomljiva enotnost Titove Jugoslavije ob kater! so se razbili vsi poskusi raznih zunanjepolitičnih kombinacij velikih sil za razkosanje naše države. V tej enotnosti korakata po poti graditve jugoslovanske socialistične družbe tudi delavski razred in slovensko ljudstvo V torek dopoldne se je v veliki unlonski dvorani v LJubljani začel IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Začel ga je sekretar CK ZK8 tovariš Miha Marinko, ki je pozdravil 674 izvoljenih delegatov — le-ti zastopajo na kongresu 61.335 slovenskih komunistov — in predstavnike CK ZKJ: sekretarja CK ZKJ Aleksandra Rankovića in druge. V Jubilejnem letu naše Partije ima kongres slovenskih komunistov Se prav posebno obeležje. Po izvolitvi kongresnih organov je poročal o prihodnjih nalogah Zveze komunistov tovari« Miha Marinko, nakar je kongres nadaljeval delo v 4 komisijah. Plenarno zasedanje kongresa se danes nadaljuje. Tovairlž Miha Marinko je za-0*1 kongre« s pozdravnim vseh gostov in predstavnikov bratskih partij iz drugih republik. Nato je v kratkem nagovoru poudaril, da ima današn,ji kongres posebno obeležje s tem, da je v 40. jubilejnem letu Komunistične partije Jugoslavije. Tako so bile vse priprave za kongres spremljane z mnogimi prireditvami, ki so zlasti mlajši generaciji predočile v posameznih epizodah in v celoti veličino tega 40-letnega razdobja. To je dalo tudi predkongresnemu delu, ob istočasnem intenzivnem proučevanju Programa, primerno moralno politično pogojenost, živost in prizadevnost organizaciji Zveze komunistov, ki je preko družbenih organizacij zajela več aH manj vse delovne množice. Ob današnjem IV- kongresu lahko s polno samozavestjo in Mdoščenjem trdimo, da so ko- munisti v Sloveniji v polni meri dalj svoj delež za to, da je delavski razred in slovenski narod dostojno predstavljen v tem veličastnem 40-letnem dbračunu revolucionarnih bojev in zmag. Temu velja pripisati zaslugo, je dejal tovariš Marinko, da je danes skovana nezlomljiva enotnost narodov Titove Jugoslavije, da so se na njej razbili vsi poskusi raznih zunanjepolitičnih kombinacij velikih sil za razkosanje Jugoslavije, da delavski razred in slovensko ljudstvo danes čvrsto korakata pb poti graditve jugoslovanske socialistične družbe, po poti, ki jo Program Zve2e komunistov Jugoslavije s tako jasnostjo osvetljuje. Temu bo nedvomno posvečen tudi današnji kongres. Potem j» tovariš Marinko z obžalovanjem ugotovil, da je v času med obema kongresoma umrlo 669 članov Zveze komunistov, med njimi čQana CK ZKS Franc Cerne in Angelca Ocepkova In pozval delegate, naj počastijo njihov spomin z enominutnim molkom. Nato pa je odšla tričlanska delegacija položit venec na grobnico narodnih herojev. Sledila je volitev delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo: Marija Aljančlč, Viktor AvbelJ, Aleksander Cerče, Ivo Jamnl-ksur, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Tone KropuSek, Prane Leskoeek, Ivan Maček, Frane Popit, Lidija Sen t juro. Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Ivan Regent In Miha Marinko. Za izvolitev se je zahvalil Boris Kraigher, ki je nadalje vodil delo kongresa, po sprejetju poslovnika Je nato tovariš Kraigher predlagal naslednji dnevni red: 1. poročilo CK o delu ZKS med III. in IV. kongresom; 2. prihodnje naloge Zveze komunistov Slovenije; 3. poročilo revizijske komisije; 4. volirtve no- Pozdruvnl govor tovorISo Aleksandro Rankovića Smernice programa ZKJ povezujmo z Član izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič je pozdravil IV. kongres ZK Slovenije v imenu izvršnega komiteja CK ZKJ in tovariša Tita. V svojem govoru je dejal:-Tovariši in tovarišicel — Veliki pomen vašega kongresa je treba presojati ne eaimo po nalogah, ki jih imajo pri graditvi naše socialistične družbe vsi komunisti Slovenije, temveč tudi po tem, ker zaseda v času 40-letnice naše Partije. Naša proleterska Partija, ki je črpala revolucionarne moči Iz globine ljudstva in se vedno naslanjala nanj, je ustvarjala m ustvarila tako veličastno delo, s katerim se lahko ponašajo sedanje in bodoče generacije. Dovolite, da vam zato ob začetku vašega kongresa sporočim tople tovariške pozdrave izvršnega komiteja CK ZKJ in tovariša Tita ter poželim popoln uspeh v vašem delu in delu vse ▼aše organizacije. V razdobju petih let, kolikor Je minilo od vašega III. do IV-kongresa, se je Zveza komunistov Slovenije skupno s celotno Zvezo komunistov Jugoslavije vztrajno in dosledno borila za locialistično preobrazbo nase družbe^ To je oila po svojem pomenu zgodovinska doba za našo deželo. Ko je obvladovala mnogoštevilne težave, predvsem zunanjepolitične in gospodarske, ee je naša Zvez.a komunistov, kj se je ravnala po revolucionarnih idejah Marxa, Engelsa in Lenina ter zavračala dogmatič-na pačenja njihovih naukov, •melo spoprijela z vsemi problemi protislovnega razvoja socializma v prehodni dobi. V tem boju z njim so *e pojavljale mnoge nevarnosti, pred-^fcsm birokratično-dogrnatične lft malomeščansko-anarhistične. V tem boju je kljub vsem težavam, kljub vsem negativnim pojavom, ki so spremljali našo ^fuibeno-politično preobrazbo 1» včasih, zajeli tudi nekatere *kn« Zveze komunistov, naša komunistov častno izpol- njevala svojo revolucionarno vlogo. Skupaj z vsemi drugimi zavestnimi socialističnimi silami naše družbe, ko je vestno opravljala svojo avantgardno vlogo, je ZK odločilno vplivala, da so najširši sloji delovnega ljudstva dosegli v tej dobi ogromne uspehe. Kakor so to storili tudi na VIL kongresu ZKJ in na dosedanjih republiških kongresih, bomo lahko tudi na tem vašem kongresu ugotovili te važne uspehe. Obenem boste lahko presodili, tovariši in tovarišice delegati, kakšne so še slabosti na področju ZKS, kje je treba še pomagati, da bi lahko vse osnovne organizacije in vsi (Nadaljevanje na 2. strani) vega CK ZKS in revizijske komisije in 5. razno. Predlog je bil s ploskanjem sprejet. Nato je pozdravil kongres v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije j Aleksander Rankovič, katerega govor so delegati neštetokrat prekinjali z navdušenim odo- Sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije tovariš Miha Marinko bere referat o bodočih bravanjem in ploskanjem. nalogah Zveze komunistov Slovenija. Na poti k osvoboditvi dela, osvoboditvi človeka in človeštva Sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavija pozdravlja IV. kongres ZK Slovenija V referatu o bodofm nalogah ZK Slovenije je tpV Miha Marinko opisal ob4w? med zad-njim in seda^*^ kongresom ZKS, zlasti pa uspešno gospodarsko rast v naši republiki * vsemi njenimi značilnostmi. Nakazal je vrsto problemov, o katerih so delegati nato razpravljali v 4 komisijah, posebej pa se jie ustavil ob posameziniih konkretnih nalogah v gospodarstvu. Socialistični graditvi na vasi je pri tem posvetil posebno skrb, prav tako pa tudi vprašanjem delovne sile, racionalnega zaposlovanija in proizvodnosti. Zaključil j« t besedami: Napredek, ki Je doslej dosežen v razvijanju in usposabljanju naših demokratičnih organov Široke samouprave, daje zagotovilo, da bodo sposobni uspešno reševati tudi te odgovornejša in obsežnejše naloge. Zagotovilo za to nam dajejo nekatera izrecno pozitivna dejstva: — samoupravni organi, kot so delavski sveti, upravni odbori in operativna vodstva^ so se izkazali dorasle za uspešno vodenja ustreznih gospodarskih nalog; — med široke vrste delovnih kolektivov se je razširilo spoznanje, da je vse več in več problemov in nalog, katerih rešitev je odvisna od njih samih; — prevladuje »poznanje, da je z riagrajevanjem po delu, povečanjem produktivnosti in racionalnim gospodarjenjem mogoče zboljševati neposreden materialni položaj proizvajalcev — In prav tako, da so delovni ln življenjski pogoji delavcev v vse večji odvisnosti od uspehov v podjetjih, kakor tudi od napredka in dobrega gospodarjenja v komunah, zaradi česar se je treba čimbolj vključevati v celotno življenje komune, ker je prav to sinteza temeljnih pogojev za stabilno in trajno Vast življenjskega standarda delovnih ljudi, torej pot, ki vodi k nadaljnjemu napredku vse naše sooialistične skupnosti. Za nadaljnje utrjevanje te osnove morajo komunisti usposabljati predvsem sebe, pa tudi samoupravne organe ln družbene organizacije za njihovo pospešeno delovanje proti ostankom birokratizma v adminietrativnih organih v podjetjih; v utrjevanju vezi s celotthim kolektivom, pojasnjevanju ukrepov ln načrtov samoupravnih organov ter operativno upravnih vodstev, razširjenem sodelovanju ln so-usmerjanju v gospodarskem upravljanju je treba videti bistvena sredstva za utrjevanje političnega razpoloženja in enotnosti kolektiva. Spričo obstoječih teženj pri manj razvitih delavcih, ki v delavskem samoupravljanju vidijo samo svoje pravice, ne pa hkrati tudi dolžnosti, je posebno odgovorna vzgojna naloga komu- nistov, saj enostranske zahteve mezdne mentalitete in anarhični nastopi otežujejo delavsko samoupravo m »opravičujejo« birokratske metode. Iz obravnavanih problemov jasno izhajajo težje in odgovornejše naloge komunistov na področju družbenega upravljanja v komuni. Zlasti se postavlja potreba počim večjem usposabljanju in aktivnosti teritorialnih političnih družbenih organizacij, ki jjm je naloga aktiviranja' in usmerjanje dejavnosti najrazličnejših samoupravnih organov, od gospodarskih, stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih, kultur-no-prosvetnih, mladinsko-skrb-stvenih ln drugih. Sedaj pa, tovariši in tovarišice, še nekaj misli o ostalih poglavjih predloga resolucije, ki jih bodo obravnavali korefe-renti. NajipreJ o stanju na področju kulture in presvete. Nedvornno je, da smo v prete-čenem obdobju tudi tu dosegli nekatere pozitivne spremembe. Naša politika, zasnovana na sklepih VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila v nekem smislu konkretizirana že na našem prejšnjem kongresu, je dala nekaj pomembnih rezultatov. Napredek je predvsem v tem, da So se tudi na področju kulturne in prosvetne dejavnosti razvili ln so zaživeli organi družbenega upravljanja, da se v njih postopno oblikujejo in uveljavljajo načela socialistične kulturne politike. Med pozitivne rezultate moremo šteti to, da je močno oslabljena, čeprav še zdaleč ne povsem odpravljena, tista posebna mentaliteta o popolni avtonomnosti kulturnih Institucij, ki je lastna delu naše inteligence in za katero so se in se še dostikrat skrivajo razne tendence, ki so socializmu tuje. Ta mentaliteta je oslabljena spričo naraščajočega zanimanja vseh naših družbeno političnih sil za kulturna vprašanja. Ta vprašanja v naši socialistični skupnosti še zdaleč niso več kompetenca ozkega kroga ljudi, ki se imajo za edino poklicane in izključno kompetentne, da o njih razpravljajo ln odločajo. Organi družbenega upravljanja so začeli si-8tematičneje reševati vprašanja visokega šolstva, srednjega strokovnega ln obče izobraževalnega šolstva, raznih kulturno umetniških ustanov itd. Pomemben je prispevek teh organov v razpravi o splošni šolski reformi. Ti pozitivni rezultati pričajo, da se razvijajo socialistične oblike našega družbenega sistema, da se širi množična podpora naši kulturni politiki, ki terja, naj se vsa področja, torej tudi kulturno, podredijo splošnim ljudskim stremljenjem po napredku ln po socialistični preobrazbi družbe. Kultura postaja v zmerom širšem smislu last ljudstva. Vendar pa stojimo na tem, področju še pred izredno težavnimi nalogami, ki jih je moč :-osevatl s sistematično in dosledno izvajano kulturno politiko, preračunano na daljša obdobja. Velja spoznanje, da bodo odločilni rezultati doseženi s šolanjem visokokvalificiranih kadrov kulturnih delavcev, ki jih potrebuje naš razvoj na vseh področjih kulture in prosvete. Velja spoznanje, da se je pri tem treba opirati na udeležbo in podporo vseh faktorjev naše družbeno - politične in samoupravne socialistične dejavnosti. Naloga komunistov slej ko prej je in ostane, da morajo preprečevati negativne idejno-politične pojave, kjerkoli naletijo nanje, se aktivno boriti proti njim in njihovim nosilcem. Kar je o teh pojavih in o njihovih nosilcih rečeno v programu Zveze komunistov Jugoslavije, velja v polni meri tudi za Slovenijo. Antisocialističnl pojavi in tendence se skušajo uveljaviti bodisi kot ostanki starih Izkoriščevalskih slojev s konservativno meščansko miselnostjo ali pa kot anarhični malome-ščan, ki svojo kapitulacijo pred napori socialistične graditve podpira z argumenti preživelega buržoaznega sveta, napaberko-vanimi doma in na tujem. Vsaka naša težava, vsaka slabost ali napaka jim pride prav za sovražno kritiko socializma, s katero skušajo škodovati našemu razvoju. Tudi nasprotja v odnosih med socialističnimi deželami skušajo obrniti v svoj prid. Posebno pa je potrebna naša budnost, kadar nosilci antlsociali-stlčnlh tendenc skušajo zlorabljati širino naše socialistične demokracije, podtikajoč ji svoje, buržoazno pojmovanje demokracije. V antisocialističnl, bur-žoazni aH birokratski miselnosti korenini j o tudi ostanki nacionalizma pri nas. Čeprav nacionalizem in partikularizem postajata zmerom manj učinkovita spričo očitnih rezultatov naše dosledno socialistične nacionalne politike, politike nacionalne enakopravnosti, ki se kažejo tudi v konkretnem napredku Slovenije, nosilci antisociallstičnih tendenc radi Izrabijo vsak najmanjši povod, da bi v manj zavednih elementih delovnega ljudstva podpihovali nacionalistično občutljivost in šovinizem m jih odtrgali od zavestnih socialističnih lil. Ker je naš razvoj tako nagel, je neogibno, da pride včasih do raznih neskladnosti in nasprotij, do raznih prehodnih težav. Četudi gre za težave rasti v našem razvoju samem, so vendar lahko povod in hrana za dejstvovanje antisociallstičnih elemeptov. Zato morajo biti komunisti ne le budni, marveč tudi neprestano aktivni v borbi proti njim. Doseči moramo popolno politično izolacijo teh ele- mentov, jih napraviti povsem neškodljive, za kar so najzanesljivejša sredstva: nadaljnji uspehf v socialistični graditvi in idejno-polltična načelnost ln borbenost komunistov. V notranjem življenju, kakor v nadaljnjem uveljavljanju ko-'munistov kot družbenih činite-ljev na hjniji VI. kongresa, smo v pretečenem obdobju dosegli velike rezultate. Zlasti pa lahko zabeležimo polet po VII. kongresu v pogledu poživitve in utrditve organizacij Zveze komunistov. To se odraža v do-kajšnjem številčnem porastu članstva. To kaže, da smo v veliki meri premagali sektaške in solunaške koncepcije, ki so nam nekaj let ovirale poživitev in pomladitev članstva naših organizacij. Zlasti velik napredek imamo v aktivizaciji mladine v družbeno življenje, v vključevanju mladih, zraslih v mladinskem družbenem udejstvovanju, v naše vrste. Imamo zelo odgovorne naloge v pogledu vzgoje In izobrazbe za čim uspešnejše udejstvovanje mladih komunistov v našem družbenem Življenju. Toda tu nam bo v Izredno pomoč program Zveze1 komunistov Jugoslavije. Kolikor ga bomo tvorno uresničevali v praktičnem družbenem življenju, bomo lahko kos našim bodočim nalogam. , Tovariši in tovarišicel Naši kongresi Zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kongresov pristašev neke politične stranke. To so v svojem bistvu delovni dogovori najza-vednejših sil delovnih ljudi ki izvršujejo velike naloge, 'pomembne za življenje vseh delovnih ljudi ln za' življenje vsakega delovnega človeka. Merilo uspehov so storjeni koraki na poti takega materialnega in družbenega razvoja, ki pomenijo približevanje postavljeni nalogi, Izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Ti koraki se na merijo samo z merili utrjevanja lastne partije, temveč se merijo predvsem z merili, koliko Je napredoval splošni materialni razvoj, kako žive delovni ljudje pri tem, in predvsem, koliko ljudi je udeleženih pri upravljanju svojih zadev, pri upravljanju gospodarstva, pri delitvi dohodka, pri upravljanja vseh sektorjev družbenega življenja. Ko komunisti Slovenije na svojem IV, kongresu polagamo račun o svojem delu in razpravljamo o svojih bodočih nalogah, se nam ni treba sramovati. V preteklih štirih letih smo prav tako pošteno ln častno kakor v preteklih Štirih desetletjih dajali svoje sile za Izvrševanje tistih nalog, ki smo jih smatrali kot neposredne na poti k velikemu cilju osvoboditve dela, osvoboditve človeka in človeštva. 0333185190 tz koreferata člana Izvršnega komiteja CK ZKS tov. Borisa Ziherla Ko razpravljamo o problemih naše socialistične kulturne- politike in o nalogah, ki jih njeno ostvarjevanje nalaga komunistom, nam mora kot izhodišče alužiti vodilna misel, ki je v tvezi s temi problemi in k tem! nalogami zapisana v našem novem programu, sprejetem na VII, kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. To misel je mo' strniti v besedah: kultura naj postane last ljudstva, poslane na) množična tako v ,pogledu usvajanja kulturnih pridobitev, preteklih in sodobnih, kakor v pogledu kulturne dejavnost! m pobude najširših rrmožlc. Brez stih. ki v kulturi ustvarjajo au pa njene stvaritve posredujejo, ni mogoče govoriti o resnično so. cialistični kulturni politiki, zlasti pa o njej nt mogoče govorit! brez takšne načelne Usmerjenosti komunistov. Te usmerjenosti ne narekujejo razlogi formalno pros veti jonskega značaja, marveč Jo terja ves proces naše socia-ll&tlčne graditve, tako ekonomske kakor družbeno politične. Njen pomen za dejavnost komunistov nam bo postal še prav posebno očiten, če ga bomo osvetlili z nekaterimi dejstvi iz predhodnega obdobja naSega dela. l« takšne načelne usmerjenosti ti- Aobdobja, ki je predmet razprav. Iz koreferata tovariša Staneta Kavčiča Delavsko in družbeno upravljanje -ljudski parlament Ce hočejo komunisti čimbolj pospeševati duhovni in materialni napredek našega delovnega človeka, kar je naš osnovni m skupni cilj, ki se na Svoj način ln različno realizira v delavskih svetih, v komunah, šolah, zdravstvu, kulturnih ustanovah itd., In če hočejo podpirati in utrjevati prej omenjene pozitivne značilnosti delavskega ln družbenega upravljanje, pa bj se morali hkrati boriti t"di proti vsemu tistemu, kar tak napredek ln razvoj zavira, otežkoča ali celo napak usmerja. Med prvimi nasprotniki omenjene koncepcije ln pozitivnih značilnosti ln dobrih rezultatov delavskega In družbenega upravljanja Je še vedno birokrat Izem. Zakaj še vedno poudarjamo prav birokratlzem? Ne zato, ker bi se birokratska nevarnost kakor koli razpasla ali pridobila na pomenu. Ne. prav nasprotno! Z vsakim dnem ostanki birokratizma bodisi v pojmovanjih, bodisi v konkretnih odločitvah trpe nove poraze. Ampak na ostanke birokratizma je treba pogledati «e z drugega vidika. Treba je namreč Imeti pred očmi rastočo demokratično zavest, zavest o pravicah, o dostojanstvu in svobodi našega socialističnega državljana, ki je v neprestanem vzponu ln ki zaradi tega tem teže prenaša oziroma ga zaradi tega tembolj razburjajo vsaki še tako majhni, v celotnem družbenem razvoju, gledano z zgodovinskega stališča, tako rekoč nepomembni ln nenevarni pojavi birokratizma. Predvsem tisto majhno teptanje pravic delavca ali državljana, predvsem velika samovolja ln gospostvo pritlikavih despotov največkrat najbolj razburja delovnega človeka in ustvarja napeto vzdušje in negativno razpoloženje v posameznih komunah, kolektivih ali ustanovah. Birokratlzem dobiva tudi v sedanjih pogojih drugačne oblike ln tudi birokratsko odloča o drugačnih stvareh, kot je b!l0 to pred leti. Kaj so končno, recimo, slab) tarifn) pravilniki, s katerimi se samo nekaterim delovnim mestom povišuje plače, drugim pa ne, drugega kot birokratska nesposobnost, ki lćče svoje privilegije, kar Se zlasti dogaja v naših kolektivih. Mnogokrat se birokratlzem kaze tudj v sklepih celotnega organa delavskega ali družbenega upravljanja, ki so napravljeni brez političnega občutka, brez politične priprave ln brez političnega računa ali analize, na upravljanje je seveda Se mnogo manj transmisija, preko katere naj bi kdorkoli Izvajal svoje slabe načrte, prikrivaj svojo nesposobnost in branil svoje materialne privilegije. Delavsko ln družbeno upravljanje je odprt ln enakopraven ljudski parlament, v katerem s0* najbolj prepričevalni |n avtoritativni tleti argumenti, ki so objektivni, dokumentirani ln zato tudi za vse koristni. Delavsko in družbeno upravljanje je ljudski parlament enakopravnih, polnoletnih m z lastno glavo mislečih državljanov, ki predvsem na osnovi vsakodnevne ustvarjalne prakse In na-osnovi splošne socialistične orientacije sprejemajo konkretne sklepe zavedajoč &e pri tem, da sklepajo o svoji usodi, zavedajoč se pri tem, da bodo take ali drugačne posledice svojih sklepov 0ni sami prvi občutili. ljanja ln ocenjevanja na tem kongresu. Graditev socialističnih odnosov med ljudmi in kulturna rast delovnih množic. Nobenega dvoma ni, da dandanes v zavest na. ših delovnih ljudi ln predvsem delavcev vse gfloblje prodlro spoznanje, da ni moč govoriti o socializmu, ne da bi se nenehno dvigala produktivnost dela. In da dviganje produktivnost dela nI odvisno samo od izpopolnjevanja produkcijskih sredstev marveč tudi od moderne, vse smotrnejše organizacije delov, nega procesa ln pa od povečane strokovne kvalifikacije delavca samega. Socialistično načelo nagrajevanja po delovnem učinku, ki s svojim praktičnim uvaljav-Ijanem ustvarja zmerom višjo skladnost med občedružbenlm Interesi in med Indlvldua&nlmi interesi posameznega proizvajalca, hkrati stopnjuje tudi zahtevnost našega delovnega človeka, njegovo željo po znanju, po izobrazbi, po višji strokovni Ln obči razgledanosti. Od tod potreba po večji raznovrstnosti in večj l množičnosti strokovnega izobraževanja, ki je naš današnji Šolski »istem, navzlic vs-m reformnim ukrepom, nikakor ne mor« zadovoljiti. Potrebam, ki Izvirajo iz materialno ekonomskih osnov socialistične graditve, se pridružujejo potrebe, ki jih ustvarja razvoj družbeno političnega sisi stema naše socialistične demo. kraclje. V organih našega delavskega ln nasploh družbenega upravljanja, v samoupravnih organih naših socialističnih občin, naših komun, se delovni ljudje srečujejo z najrazličnejšimi problemi družbenega življenja. Poleg gospodarskih vprašanj se ukvarjajo z vprašanji zdravstva in socialne politike, s prosvetnimi vprašanji, s šolstvom ln z IzvenšoljSklmi prosvetnimi in kulturnimi ustanovami, z vprašanji telesne kulture ln športa Itd. Dviganje njihove obče Izobrazbe postaja zanj« stvar, ki le neločljivo povezana z uspešnim reševanjem nalog, pred katerim! so se znašli ln o katerih morajo merodajno sklepati. fz koreferata tovari Sa Janeza V i potnika Glavne oblike aktivnosti -delo med množicami Zveza komunistov lahko kot vodeči družbeni faktor uveljavlja samo s kvaliteto svojega dela. Ce se bodo vsi komunisti zavedali tega, da niso nekakšna režimska stranka, ampak zveza tistih ljudi, ki predvsem s svojimi sposobnostmi, z močjo svojega prepričevanja, s pronicljivo znanstveno analizo dogajanja okrog sebe predstavljajo vodilno družbeno politično ailo, od katere Je v veliki meri odvisen nadaljnji tempo razvoja, če se bodo komunisti zavedali tega ln v smislu tega spoznanja tudi ravnali, potem bodo resnično zaslužili ime najbolj zavestne organizirane objektivne sile. Zato ni dovolj, Če se komunisti ukvarjajo samo z ozkimi, neposrednimi problemi svojega delovnega okolja, ampak morajo poznati tudi splošno ekpnomsko politiko. Ne smejo se zanimati samo za zadeve svoje tovarne, svoje zadruge, avoje ustanove ali svojega terena, ampak tudi za to, kaj se dogaja drugod na Slovenskem, v Jugoslaviji, in kakšne posledice ima lahko določen-ukrep v razmerah, ki so drugačne od teh, ki Jih poznajo. 2e sama sprememba imena iz Komunistične partij« v Zvezo komunistov priča, da so komunisti ne le spoznali, ampak njavanju stvari in dogodkov se namreč osnovne organizacije tako glede na vsebino kakor glede na organizacijo sestankov skoraj niso premaknile z mesta. Se vedno delajo po istem kopitu in zastarelo. Dane« smo dosegli že takšno stopnjo notranje partijskega razvoja, ko ne gre več pripravljati sestankov po starem receptu, da na primer'ljudje šele na sestanku zvedo, kaj je na dnevnem redu. Naloga sekretariatov osnovnih organizacij je, da s to prakso prenehajo. Sekretariati naj ne objavijo samo dnevnega reda sestanka in obvestijo o njem svoje člane, ampak naj članstvu že pred sestankom posredujejo gradivo o posameznih točkah dnevnega reda. Tudi, partijskih konferenc si ni mogoče zamisliti, ne da bi pravočasno pripravili zaključke ali resolucijo, tako da s« seznanijo i njimi vsi udeleženci, s tem se bo izboljšala kvaliteta sestanka, e& bo stopnjevalo zanimanje članov za dnevni red razprava bo dobro pripravljena in zaključki pretehtani.. Delovno komunistov Slovenije Smernice programa ZKJ povezujmo z vsakdanjo družbeno politično prakso {Prenos s 1. strani) komunisti še bolj uspešno in odločno odpravljali svoje napake in slabosti ter izpolnjevali svoje odgovorne družbeno - politične naloge. Pri tem je treba upoštevati, da dela 2H6' kk -področju, kjer so gospodarske in družbe-no-politične sile socializma, — predvsem sile delavskega razreda, najbolj razvite ter je zato seveda tudi njegova vloga tembolj kočljiva in odgovorna. Dosegli smo velike uspehe v gospodarski graditvi, v glavnem smo postavili temelje našega družbeno-političnega sistema ha podlagi delavskega in družbenega samoupravljanja in našli rešitve za osnovna družbeno-poli-tična vprašanja na raznih področjih. Te rešitve nedvomno omogočajo, da se v še večjem obsegu razvijejo vse socialistične sile v boju za nove uspehe prj razvozlavanju protislovij v prehodni dobi. Pred nami so še mnogoštevilne težave na tej poti, pred nami so mntf^Jevilni vsakdanji problemi, toč^jh&d. pot je jasna in perspek.'va svetla. Na nas komunistih Jugoslavije je, da se vztrajno in odločno v vsakdanji prafcsi borimo za dosego velikih ciljev socializma, kakor je to primerno revolucionarni tradiciji naše Partije. Pred nami komunisti je glavna naloga, da se v središču boja množic za socialistično graditev usposabljamo ia svojo družbeno-politič-no vlogo v sodobnih okoliščinah, da obvladujemo spretnost vodenja v že znatno* razvitih pogojih socialistične demokracije, v pogojih delovanja raznih družbenih organov, ki danes samostojno odločajo o mnogoštevilnih zadevah našega nadaljnjega socialističnega razvoja. — Naši družbeni organi, v katerih sodeluje nekaj sto tisoč ljudi, kakor tudi mnogoštevilne Oblike sodelovanja milijonov ljudi v družbenem življenju naše dežele pomenijo tudi praktično šolo socialističnega vzgajanja. V tej množični šoli, v vsakdanji praksi gospodarskega, družbenopolitičnega, kulturnega življenja delovnih množic morajo biti vsi komunisti aktivni borci proti vsemu negativnemu, kar spremlja naš razvoj, a za vse to, kar je socialistično, kar pospešuje naš družbeni razvoj, kar ustreza interesom našega delavskega razreda, našega ljudstva ln naše socialistične dežele- Bogate izkušnje mednarodnega delavskega gibanja, bogate izkušnje dolgoletnega boja naše Partije, kakor tudi izkušnje iz prakse naše sodobne socialistične graditve ter pot našega nadaljnjega razvoja so bile teoretično ugotovljene v programu ZKJ. sprejetem na VTI. kongresu. Zato «mo z našim programom rfobili močno idejno-poli-tlčno sredstvo, ki je omogo&ilo, da se mnogo bolj vsestransko razvija ideološko delo. Z Izvajanjem in uporabljanjem programa je ZK znatno zboljšala učinkovitost v svojem delovanju. — Naša prva naloga Je še nadalje, da povezujemo, ko razvijamo Ideološko delo na osnovah ln v duhu programa, njegove postavke z vsakdanjo družbeno - politično prakso in problemi naše socialistične graditve. V tem oziru moramo še mnogo napraviti. Tov. Rankovič je nato govoril o demokratičnosti v organih gospodarskega samoupravljanja, nato pa o enakopravnih odnosih med narodi, pri čemer je dejal: GLAVNA JE IDEJNO-POUTIČNA ZRELOST ČLANOV ZK Stališča in sklepi VII- kongre sa so dali vsem organizacijam in vodstvom široko izpodbudo za delo pri njihovem nadaljnjem organizacijskem učvršče-vanju ln številčni okrepitvi. Ne da bi pozabljale glavno načelo, da Je ZK po svoji sestavi kadrovska partija, so osnovne organizacije in vodstva od kongresa do danes dosegle velike kakšen političen odmev, komen- tucn sprejeli kot glavno obliko tarje ln kritiko lahko taki, svoje aktivnosti v današnjem včasih celo pravilni sklepi na- obdobju politično delo med lete v kolektivu ali med držav- množicami, da jim torej gre za ljani v komuni, če niso dovolj idejno in politično mobilizacijo pojasnjeni aH napravljeni s po- delovnih ljudi, za čim širše so- trebno politično predpripravo, delovanje v socialistični izgrad- Tudi prostori, kjer se vrše se- rezultate, krepile so svoje vrste stanki osnovnih organizacij, so z novimi silami, zlasti pa so velikokrat za komuniste narav- zboljševale svojo socialno sesta- nost ponižujoči. Zdaj, ko mnogo vo. hitreje gradimo stanovanja ka- Usmerjenost k večjemu spre- kor pred leti ln ko je najhujši jemanju delavcev se dosledneje pritisk za stanovanja že nekoli- uveljavlja, prav tako Pa je zelo ko popustil, naj projektantje ln pozitivna usmerjenost k poveča- investitorji rezervirajo v novih nemu sprejemanju tistih mla- Včaslh se za takimi sklepi skriva tudi direktiva od zunaj, direktiva raznih partijskih vodstev, ki v ozkem krogu, na področju komune, v delovnem kolektivu a 11 v ustanovi odrejajo ln sklepajo o cenah, plačah, organizaciji dela ln o drugem gospodarskem in upravnem poslovanju namesto da b| predvsem komunisti in komiteji bili organizatorji in zaščitniki demokratične, odprte, objektivne in dokumentirane diskusije 0 teh vprašanjih, na osnovi katere bi lahko sele organi delavskega ln družbenega upravljanja sprejeli potrebne sklepe, kj bi bili tudi med delavci ali državljani pozitivno sprejeti, čeprav so imogoče trenutno celo nepopu-lam! aH neprijetni. Delavsko in družbeno upravljanje ni transmisija, preko katere b; lahko marsikdaj zelo enostransko orientirani, sicer pa zelo aktivni ln sposobni komunalci ali di- nji in za poglobljeno odgovornost v neposrednem upravljanju družbenih zadev. Zato se morajo komunisti zanimati za vse, kar zadeva naše javno življenje, zanimati tudi za to. kaj se dogaja na primer na univerzi, kakšna je tamkaj politika partije, kaj se dogaja na kulturnem področju, v literaturi, umetnosti in podobno. Le tako bodo komunisti družbeni delavci širokih horizontov, ki bodo s svojimj tehtnimi stališči ln pogledi, predvsem pa s konkretno akcijo pripomogli k nadaljnjemu družbenemu razvoju, kajti poglavitni cilj nI samo v tem. da komunisti poznajo politiko partije, ampak da ob vsakem dogodku olj vsakem stališču ta-kol reagiralo kot komunisti, pa naj gre za obrambo interesov partije, skupnosti ali posameznika. Boj za višjo kvaliteto v delo- stavbah prostore za politično delo prebivalcev. Z razvojem stanovanjskih skupnosti se bodo morale urediti tudi možnosti za politične sestanke. dincev in mladih ljudi, ki se odlikujejo po svoji zavesti ln prizadevanju pri socialistični graditvi naše dežele. Glede na sprejem veliko mladincev v zadnjih letih morajo osnovne organizacije in občinski komiteji vse bolj skrbeti za idejno-politično vzgojo teh članov ter za njihovo vključevanje v delo organov družbenega upravljanja, kakor tuđi v delo družbeno-političnih organizacij in komun. Takšen dosedanji razvoj ln številčno povečanje 'ZKJ, ki je bil zlasti v zadnjih letih v celoti zelo pozitiven, opozarja na nekatere razloge, ki jih bo treba v prihodnje upoštevati ln o katerih boste vsekakor razpravljali na tem vašem kongresu. Predvsem mislim tu vsekakor na odnos do delavcev ln kmetov, ko Jih sprejemamo v ZK. Se je precej organizacij, kjer se pojavlja sektaštvo v odnosu do delavcev, zlasti kadar gre za njihovo sprejemanje, kakor tudi njihovo izključevanje. Se se v Podjetja črnomaljske občine za IV. kongres ZKS rektorji mehanično izvajali "vanju organizacije raj se posvoje pravilne načrte in predlo- kaže tudi na organizacijskem g«. Delavsko ln družbeno področju- Kljub burnemu ma- Gospodarske organizacije v črnomaljski občini so počastile IV. kongres Zveze komunistov Slovenije z novimi akcijami za utrjevanje gospodarstva v komuni. V zavesti, d>a je zboljšanje življenske ravni delovnih ljudi odvisno le od vlaganja truda v povečano proizvodnjo in delovno storilnost ter v boljše izkoriščanje notranjih rezerv gospodarskih organizacij, so se vsa podjetja črnomaljske občine vključila v naslednjo akcijo: V Času od 22. do 28. junija, t. J. v času trajanja kongresa, se bodo vsa podjetja trudila doseči kar najvišjo možno povprečno dnevno proizvodnjo ln to ne na račun povečanja števila delovna sile, ampak izključno le s storilnostjo in okrepljeno delovno disciplino. Spričo vsestranskih potreb po povečanju proizvodnje bo celotedenska akcija za. ključena s povsem normalnim obratovanjem v nedeljo 23. t. m. Poleg tega pa so se v omenjenem tednu osredotočile okrepljene prostovoljne delovne akcije vseh kolektivov v izgradnjo novega kopališča ob Kolpi na Vinici, ki bo nudilo prijetno le. tovanje in razvedrilo belokranjskim ln drugim delovnim ljudem*. Posebna komisija pri občinskem ljudskem odboru bo oce- nila dosežene rezultat« posameznih gospodarskih organizacij in najboljše bodo prejele posebno priznanje. Pb Pozdrav srednješolske brigade VIII. novomeška srednješolska MDB »Ivan Stariha-Janko« je naseljena v mladinskem naselji! Janka Mišica v Tremniku, pošta Negotino na Vardarju v Makedoniji. Brigadirji nam pišejo, da se imajo zelo dobro ln lepo pozdravljajo vse domače, znance, prijatelje in svoje profesorje. splošnem zlahka izključujejo, zlasti pa se zlahka izključujejo delavci. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je ZK takšna vzgojna idejno-politična sila, ki ima nalogo ln sposobnost vzgajati, dvigati in usposabljati ljudi. V tem smislu je delala v vsej svoji težki in slavni zgodovini ter vzgajala tisoče revolucionarjev iz globin delovnega ljudstva. Tudi kazen mora vzgojno vplivati, toda kazen, zlasti pa kazen izključitve, prihaja v poštev le, ko so izčrpana druga sredstva pozitivnega vpliva na človeka. V poročilu vašega CK so pravilno jn kritično ocenjeni vzroki slabosti, da je v ZKS premalo kmetov. Res je, da je v lokalnih organih oblasti, raznih samoupravnih organih, v množičnih organizacijah na vasi, že znatno število telo aktivnih kmetov, graditeljev socializma, ki so neupravičeno ostali izven ZK. Ko pa govorimo o teh zadevah, tovarišice in tovariši, je treba poudariti, da nismo nikdar precenjevali pomena števila v naši Partiji- Za nas samo število članov ni bilo nikdar glavni in osnovni pogoj, da bi ZK uspešno izpolnjevala svoje nalog«. Glavno je bila vedno njena iđejno-politična zrelost, razumevanje zakonov družbenega razvoja, njena organizacijska moč, enotnost njenih vrst, povezanost z množicami, sposobnost vsakega njenega člana ln vsake organizacije, da se pravilno usmerja v danih okoliščinah, borbenost, aktivni odnos do vseh pojavov okoli sebe, nesebično prizadevanje ln pripravljenost za vse napore ln žrtve zaradi korist] ljudstva- DOSLEDNA DEMOKRATIČNA POLITIKA DO MANJŠIN JE EDINA POT, KI VODI K NOTRANJI IN ZUNANJI UTRDITVI VSAKE DEŽELE V sedanjih okoliščinah morajo biti in so lahko manjšine če. dalje manj element razdora ln čedalje bolj element zbliževanja narodov.. Kolikor so jim zagotovljene širše pravice, toliko uspešneje bodo opravljale vlogo podpiranja prijateljskega sodelovanja ln zbliževanja narodov. Treba je spoznati, da so minili časi, ko so mislili, da je surovo zatiranje tujih narodnosti pot k stabilizaciji katerekoli dežele. Družbeno-gospodarski procesi, ki se razvijajo danes po svetu, Čedalje bolj krepe zavest o potrebi reševanja manjšinskega vprašanja na drug, demokratičen način. 2al, še vedno ni to primer, kadar gre za naše narodne manjšine. Nočem se ob tej priložnosti spuščati v daljno ln niti nedavno preteklost. Čeprav *o bili pripadniki naših narodnih manjšin v nekaterih sosednjih deželah Izpostavljeni režimu surovega preganjanja in množičnega razdeljevanja, ko so strategi hladne vojne menili, da so narodne manjšine v naši deželi vi do določene mere zboljšal v skladu s DOgodbami m ugodnim razvojem odnošajev med našima dvema državama v zadnjih nekaj letih. V tem oziru so bili dosežem pomembni rezultati, tembolj, ker je bldo treba obvladati težke posledice iz preteklosti, ki se še občutijo, predvsem v delovanju reakcionarnih in šovinističnih elementov na italijanski strani, ki še vedno nočejo prekiniti a to preteklostjo, kot Je primer z Beneško četo, in s tem ovirajo pozitivni razrvoi na tem področju. Politika polne narodne enakopravnosti vseh naših narodov ln vseh narodnosti v Jugoslaviji temelji ' a% naših socialističnih načelih ter je neločljiv del prakse v našem državnem ln političnem življenju. To Je ena izmed bistvenih postavk za zgraditev socialistične družbe pri nas, kakor tudi »a našo miroljubno zunanjo politiko, ki Izhaja u spoštovanja neodvisno. isan.a v soboto, 11. junija, s črnimi črkami-Neurje, ki se Je razbesnelo nad Belo krajino, dolenjski mi griči in Spod. Posavjem, Je terjalo kar šest žrtev. Ob 17.40 je strela udarila v stanovanjsko hi&o na Tančj gorj Bt. 41 In ubila 2l-letno KATARINO MUREN. Ob 17.30 Je strela med neurjem ubila 22-letnega vojaka LJUBISO OTMACKOVSKEGA na cestj med Maverianom in Črnomljem. Tretjo žrtev je terjala afarela ob 18. uri, ko je udarila v hišo Slavka Volčanj-Ska na Llbni 21 pri Krškem m ubila njegovo sestro LJUDMILA POZGAJ Iz Zagreba, ki Je bila na obisku. lati dan okoli 20. ure je utonila v naraslem potoku pri Mrčnih selili 64-letna MARIJA ZVONAR iz Mrčnih sel pri Sinovem. Vračala se je z dela; medtem ko so drugi preskočili potok, se Je Zvona rje v a napotila čez brv, na kateri Ji Je po vsej verjetnost) spodrsnilo in je padla* v potok. Našli So i<> naslednji dan ka,k kilometer Pod brvjo. Pol ure pozneje so se vračali med neurjem iz Anmeškega v Senovo 30-letnj ALBin 11rh, njegova 3-letna hčerka BOJANA in žena Ivanka. Na mostičku pri Senovem sta oče in hči nesrečno padla v narasl] dov-*M potok ) ii uton ita Užaloščenim svojcem izre. kamo ob hudih izgubah naše zadrugami jn kmeti in na povečanju kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih in ekonomijah. Za dosego tega pa je nujno treba utrjevati vodstva kmetijskih zadrug in zadružnih svetov ter jih i predavanji in seminarji pravilno vzgajati, okrepiti delo mladih zadružnikov in žena zadružnic. Organizirano moramo ustanavljati pionirske šolske zadruge in vzgajati njihove člane. V zadruge je treba vključiti tud 5 vse pomembne kmečke proizvajalce. Kooperacij naj zadruge ne sklepajo šablonsko, ampak na temelju objektivnih in subjektivnih pogojev. Iskati je treba take poti v kooperacijo, da bosta imela kmet m zadruga korist. V vseh oblikah pogodbene proizvodnje pa mora biti kmet vezan, na zadrugo. Združeni bodo močnejši Zaradi boljše organizacije dela smotrnejšega izkoriščanja Investicij, izboljšanja kadrovske zasedbe, racionalnejšega izkoriščanja mehanizacije in specializacije proizvodnje je potrebno, da občinski ljudski odbori čimprej združijo kmetijska po- sestva tam, kjer so za to pogoji. Le močne, združene kmetijske organizacije bod0 brez težav prenesle režijo in uvedbo novih strojev, hkrati pa imele dovolj finančnih sredstev ža najetje investicijskih posojil, s katerimi bodQ lahko izboljšale svojo proizvodnjo. Tudi v kmetijstvu je treba iti na združevanje sredstev, saj manjše kmetijske organizacije niso sposobne da bi si samostojno najele potrebne kredite. Brez združevanja sredstev bodo obsojene na -životarjenje. Zemlja V okraju imamo okoli 1650ha zemlje splošnega ljudskega premoženja, ki Jih moTaJo občine v najkrajšem času razdeliti kmetijskim posestvom aH zadrugam. Na teh zemljiščih naj bi ustanavljali tudi ekonomije, ki bi bile v socialistični kooperaciji osnovno žarišče sodobne obdelave |n uveljavljanja mehanizacije na večjih površinah. Razen tega naj bi kmetijske organizacije, kl imao) zdaj le majhen odstotek zemlje v primerjavi s privatniki, to razmerje popravile z melioracijo večjin kmetijskih površin ter z nakupom in zakupom zemljišč. Občinski ljudski odbori naj z všemj veljavnimi zakon; in predpis) zagotove, da bo zemlja res smotrno Izkoriščena. Vsaka /ndrutfa: svoj načrt ra/.voja Sprejeta sta bila še sklepa, da naj zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih posvečajo več pozornosti razvoju kmetijstva na svojem področju, in da naj občinski odbori SZDL na svojih sejah obravnavajo material IX. plenuma Centralnega odbora SZDL Jugoslavije, republiškega posvetovanja pri Glavnem odboru SZDL in plenuma okrajnega odbora SZDL. Za uresničevanje teh smernic In za reševanje teh problemov naj pritegnejo, vse razpoložljiv« politične, oblastvene in strokovne delavce. V razpravi je bilo poudarjen0 še to, da mora imeti vsaka kmetijska organizacija pripravljen svoj perspektivni plan razvoja, da je treba mislit; na ustanovitev servisov za kmetijske stroje, da se občinski ljudski odbori in organizacije premalo poglabljajo v problematiko kmetijske proizvodnje, da naj bi v bodoče sklepali kooperacije le na večjih površinah, ker bi ie tako lahko uvedli mehanizirano obdelavo In s tem znlžalj stroške proizvodnje. Kmetijske organizacije morajo sklepati vnaprej pogodbe za odkup in prodajo pridelkov. j. p. Učenci 8.-b razreda novomeške osemletke odtiskujejo lesoreze in linoreze na prostem. — Šolske razstave ob zaključku leta kažejo, kaj vse se je mladina naučila v minulih desexih mesecih. Na tabore in v kolonije! V ponedeljek je odšla v Fazan pri Portorožu, kjer je počitniški dom okr. odbora Rdečega križa Novo mesto, prva skupina otrok iz roašega okraja. 43 fantkov in punčk si bo nabralo ob lepi slovenski obali moči in zdravja. V 4 izmenah bo letos v Fazanu 170 otrok, katerim je oskrbel lepe počitnice RK. — Na Travni god pri Sodražici bo kolonijia ObLO Novo mesto, v kateri bo 60 otrok, medtem ko bo soc. skrbstvo pri ObLO Novo mesto poslalo na oddih v Savudrijo L j otrok. V torek je odšla v Dom Zveze borcev v Bakru Zanimiva seja Sveta za notranje zadeve 0L0 Novo mesto V delovnem predsedstvu zadnje seje okrajnega odbora Socialistične zveze so bili podpredsednik Martin Zugelj, predsednik Franc Pirkovič in sekretar Roman Ogrin Minuli četrtek Je bila v Novem mestu seja okrajnega Sveta za notranje zadeve, katere no se razen članov sveta udeležili tud| nekateri zdravstveni in socialni javni delavci. jfa dnevnem redu je bilo poročilo o problematiki duševno bolnih o«eb in kroničnih alkoholikov, v drugi (očki pa poročilo o mladoletnih prestopnikih in mladinski kriminaliteti. Plodna in poglobljena razprava je poka7fc.ia vso zavzetost navzočih za o'"a družbena problema, o katerih bomo zaradi njunega pomena obširneje poročali v prihodnjih številkah Dolenjskega lista. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV bo uveljavljeno v prihodnjem letu prva skupina 50 otrok padlih borcev iz NOV, 10. julija pa bo šlo tjQ še 50 otrok, katerim bo oskrbela letovanje ZB. Obč. odbor ZB Videm-Krško je pripravil letovanje večjemu številu otrok v Poreču, razne kolonije in letovanja pa pripravljajo tudi drugi občinski ljudski odbori in organizacije. Živahno se pripiuvlia.jo na taborjenja tudi taborniki. Partizanski odred gorjanskih tabornikov bo imel v Rabcu pod Labinom 2 tabora s 110 udeleženci, sevniški in brežiški taborniki bodo razpeli šotore v ■Bohinju, trebanjski in metliški pa nd skupnem taboru blizu Metlike. Kostanjevi.ška četa zelene Krke bo imela prvi tabor blizu doma, prav tako straška četa zelenega Roga za svoje najmltaj.se. Del brežiškega taborniškega odreda in črnomaljski taborniki pripravljajo skupen tabor ob Kolpi, medtem ko bodo taborniki s Senovega in Vidma-Krškega imeli nekajdnevne tabore; na • Otočcu in v Gorjancih bodo nadaljevali dela v taborniških kladarah. Okrajno starešinstvo tabornikov bo priredilo večji tabor v Pnbcu za vodnike in načelnike skoraj vseh enot v okraju. Tudi letos sta vse tabore in kolonije izdatno podprla okr. odbor RK in okrajni zavod za soc. zavarovanje. Taborjenj* pripravlja tudi Okrajna zveza društev prijateljev mladine, v smrekovem gozdu blizu Dolenjskih Toplic pa bo spet zaživelo naselje »»Sutjeska«, kjer bedo taborili pionirji iz vseh naSih republik. 2. julija — seja obeh zborov 010 Predsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovlč, Je sklical za četrtek, 2. Julija 1959, ob 9.30 uri v prostorih «DLP v Novem mestu 7. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je poročilo predsednika Sveta za blagovni promet o blag. prometu v okraju, predlog 0 potrditvi zaključnega računa OLO Novo mesto za 1958, predlog odloka o gradbenih rajonih za mestna naselja Novo mesto in Gor. Straža. Rešili bodo tudi več jamstvenih Izjav, premoženjsko - pravnih zadev in volitev ter imenovanj. Na zadnji seji Zveznega Izvršnega sveta so razpravljali o zakonskem osnutku zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Kot je znano, so o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev razpravljali lani In končno Je bil na osnovi pripomb sprejet osnutek, ki ga bo Zvezni izvršni svet predložil Ljudski skupščini. Najprej je treba povedati, da so obširne razprave o uvajanju zdravstvenega zavarovanja kmetijskih delavcev pripeljale do zaključka, da je treba upoštevati posebne pogoje in možnosti za zavarovanje v posameznih ljudskih republikah. Zato je vprašanje, če bi bilo smotrno sprejeti zakon, ki bi obsegal vse pravice ln dolžnosti, katere bi bilo treba uveljavljati v vseh republikah, ne glede na možnost. Ker to verjetno ne bi bilo koristno in Izvedljivo, je sedaj sprejet osnutek, ki določa najosnovnejše splošne obveznosti, ki jih morajo zagotoviti in uveljaviti v vseh republikah, medtem ko naj bi podrobnosti in konkretno oblikovanje sistema zdravstvenega zavarovanja uredile posamezne ljudske republike. Le-te bodo lahko najbolje Sudanska delegacija v Dolenjskem muzeju V nedeljo, M. Junija, Je obiskalo Dolenjski muzej Muzejsko družtvo iz Škofje Loke, ki Je priredilo za svoje člane avtobusni izlet po Dolenjskem. Škofjeloški muzejski delavci In prijatelji muzejstva so si ogledali zbirke v našem muzeju in občasno razstavo Štirideset let KPJ ln se nekolliko zadržali v pogovoru s kolegi v Dolenjskem m uzeju. Isti dan popoldne smo Imeli v Dolenjskem muzeju zanimiv obisk. V spremstvu sekretarja zveznega sekretariata za informacije tov. Bogdana Osolnlka, na.sega novomeškega rojaka. In ambasadorja sudanske republike v naši državi Je muzej obiskala sudanska vladna prosvetna delegacija, ki Jo vodj minister Sajad Zlada Arbat. Po ogledu muzeja Je delegacija obiskala tudi Studijsko knjižnico Mirana Jarca in si ogledala mesto. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu Je od 7. Junija odprta razstava »Štirideset let Komunistične partije Jugoslavije«. V teh Štirinajstih dneh s. Je razstavo ogledalo 1M0 ljudi. Od tega Je bilo v muzeju 948 šolske mladine. Razstavo $•! Je ogledalo precej razredov posameznih novomeSkih Sol, kakor tudi dijakov iz ostalih krajev Slovenije, ki so »prišli na Dolenjsko na Izlet. Tako so bili v zadnjih dneh v Dolenjskem muzeju dijaki ln učenci lz Domžal, Koroške Bele, Dobrnlča, Blz.cijs.kega, Litije, Šentjanža, Dragatusa, Knežje vasi, Karlovca ln iz LJubljane, od ostalih skupinskih obiskov muzeja naj omenimo, da si Je ogledala nase zbirke skupina učiteljev iz SeKke doline na Gorenjskem. Pričujoča razstava bo odprta do 20. Julija. Opozarjamo predvsem delovne kolektive, da si ogledajo dokumente 0 delu KPJ. Prav takih obiskov na tej razstavi pogrešamo. V kolikor je posameznim delovnim kolektivom dopoldanski čas neugodem za ogled muzeja, naj povemo, da pridejo lahko tudi popoldne, če to predhodno sporoče upravi Dolenjskega muzeja v Novem mestu. upoštevale dejanske možnosti ln potrebe' zaiftJtbvancev. V skladu s temi zaključki je bil torej sprejet nov načrt, s katerim bo zveza uveljavila zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev kot ustanovo njihove organizirane zdravstvene zaščite in v okviru tega zakona utrdila osnovna načela ln minimum obveznosti, ki jih mora dobiti zavarovanec. Izgradnja sistema zavarovanja, njegovo uva. Janje v prakso, način zbiranja sredstev pa tudi višina sredstev je zadeva podrobnejših predpisov, ki Jih bodo sprejemale posamezne ljudske republike. V tem uvodu naj navedemo še to. da je v posebnem členu osnutka zakona predvideno, da ljudske republike lahko uve. ljavijo zdravstveno zavarovanje kmeiijskih proizvajalcev že a 1- januarjem leta 1960, hkrati pa je določeno, da mora biti za<-varovanje sprejeto ln uveljavljeno najpozneje do 31. decembra 1960. Skratka, časa je do. volj, da se po republikah temeljito pripravimo na to zavarovanje ln ga pravočasno povežemo a planiranjem In računskimi Izdatki za leto 1980. To bodo morale storiti namreč tako republike kot okraji ln občine. Zdaj pa še nekaj načel lz osnutka zakoh a. Zato, da se kmetijskim proizvajalcem zagotovi izkoriščanje zdravstvene zaščite, je rečeno v enem izmed prvih členov, ustanavljamo na osnovnem načelu vzajemnosti v plačevanju stroškov, zdravstveno zavarovanje kmetijskih prolzvajacev. To pomeni, da bodo kmetijski delavci vplačevali v sklade prispevke, kinjim bodo omogočili izkoriščanje zdravstvenih uslug. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev se bo uvajalo ln organiziralo z zakoni ljudskih republik in v skladu s pred-(Nadaljevanje na 5. strani) Okrajna Ljudske Dve sporočili 0K IMS 0 Obveščamo vse maturante, ki so se prijavili za letošnjo zvezno akcijo, da javijo svoje točne naslove, kje se bodo nahajali med 10. ln 25. Julijem, na Okrajni komite LMS Novo mesto. £ Obveščamo vse mladince, ki se želijo udeležiti zvezne delovne akcije 1. septembra v Srbiji, da oddajo svojo prijavnico na najbližji občinski komite LMS ali pa naravnost na .Okrajni komite LMS Novo mesto, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. V to brigado bo šla kmečka ln delavska mladina. . • Okrajni komite LMS Nov0 mesto Danes, 25. junija, so v prostorih novomeške osemletke odprli okrajno razstavo tehnične Spomenik v Roiah Živahnost mladinskih aktivov v občini Videm-Krško se je v dnevih pred IV. kongresom ZKS Se povečala. Skupno s starejšimi pomaga mladina pri prostovoljnem delu na Ro-rah, kjer urejujejo spomeniški prostor. Urejen bo v trajno počastitev prvih žrtev iz Spodnjegia Posavja, ki so jih tam ustrelili julija 1941. V Le-skovcu, kjer dela eden izmed najaktivnejših pionirskih odredov v okraju in Sloveniji, so pripravili lepo šolsko razstavo, mladina pa je svoje sodelovanje v tekmo vaaju na čast IV. kongresa ZKS zaključila z vsestransko požrtvovalnostjo. razstava tehnike dejavnosti pionirskih odredov, klubov in društev Ljudske tehnike, ki bo odprla do 5. Julija. Prihodnji teden bomo o zanimivi razstavi obširneje poročali, vabimo pa vse st*r*e. mladino in ostale, da si ogledajo to zanimivo in pestro razstavo. Cesta na lisco — Se ta mesec! Dela na cesti Sela — Lisca krepko napredujejo. Posamezne odseke ceste že prevzemajo- Računajo, da bo cesta prevozna ž« pred 1. julijem, da bodo lahko za veliko proslavo 4. Julija vozili po njej vse potrebno. • NAROČAJTE • !N ŠIRITE • DOLENJSKI USTI Prihod VIL novomeške MDB iz Makedonije Doslej štirikrat udarna 'n enkrat pohvaljena VII. novomeška MDB »Miian Majcen« se bo vrnila [z Makedonije 3. julija (petek) z vlakom, kj pripelje v Novo mesto ob 6.43 zjutraj preko Karlovca. Mladino Novega mesta vabimo, da se udeleži sprejema ortgade. VREME OD 25. JUNIJA DO 5. JULIJA Do konca junija nestalno s pogostimi padavinami. V juliju splošno izboljšanje vremena. Prevladovalo ho lepo vreme Pač pa sc okoli 3. julija spet pričakujejo padavine z ohladitvami. V.M. MESEC DRUŽINE IN GOSPODINJSTVA »N0V0TEKS«: NAD POVPREČJEM Na vse načine si prizadevamo, da bi vzbudili po tovarnah interes za ustanovitev obratnih menz in nemalo truda je bilo že vloženega v to delo. Ce kje stvar uspe, pohvalimo vodstvo tovarne in sindikalno organizacijo podjetja, v novomeškem Novo-teksu pa obratna menza deluje že 12 let. Zato je prav, da tudi njim za uspešno delo damo zasluženo priznanje. Novoteksova menza je najprej delovala v spodnjih prostorih tovarne, po dveh letih pa so člani sindikalne organizacije s prostovoljnim delom zgradili krasno stavbo, v kateri ima še danes menza svoje prostore. Noben novomeški gostinski lokal ni tako lepo in okusno urejen kot Novoteksova jedilnica. Uprava je kupila lepo in moderno pohištvo, pribor in posodo, in nastavila upravnika, ki mu pomagajo tri kuharice. Volja do dela, ki jo imajo ti ljudje, presega vsa pričakovanja. Ob petih zjutraj pridejo v službo, nato nakupijo*, v mestu vse kar je treba, ob devetih že servirajo prvi obrok enolončnice, opoldne kosilo in ob šestih zvečer spet enolonč- nico za popoldansko izmeno delavcev. Razen del, ki jih opravljajo v kuhinji, še sami čistijo prostore, perejo, vzrejajo prašiče in obdelujejo lastno ekonomijo. Ob osmih zvečer končajo delo. Ob nedeljah je menza do desetih dopoldne odprta za uslužbence iz uprave, ki nadurno delajo. Upravnik Franc Podržaj je povedal: »-Res delamo od jutra do večera in v potu svojega obraza komaj zmagujemo vse, toda voljo imamo trdno kot skala in nobenemu še na misel ne pride, da bi lahko bilo tudi drugače. Vsi se pač trudimo, vsak po svojih močeh, da bi bili naši delavci zadovoljni.* Povedal je Še, da pripravijo na dan 130 obrokov enolončnic ter okoli 90 kompletnih kosil. Za enolončnico plačajo delavci 35 din s kruhom vred, za kosilo pa 75 din. V menzi se hranijo tudi nekatere družine zaposlenih, ker vidijo, da za ta denar doma ne bi mogli tako dobro jesti. Hrano dajejo po lastni ceni in ne iščejo pri tem niti najmanjšega zaslužka. Jedilni prostor uporabljajo v večernih urah za partijske, sindikalne in druge sestanke. Ko sem med malico stala na vratih in opazovala, s kakšnim tekom so jedli vampe, me je nagovoril mlad človek: »A, boste pisali o nas! Kar zapišite, da smo zelo zadovoljni, sicer se pa to vidi z naših nasmejanih obrazov. V naši tovarni je lepo delati!-« * Malo kasneje, ko se je dvorana izpraznila, so prišli po svoj obrok direktor in tovarniški strokovnjaki. Direktor tovarne Luka Dolenc mi je rad odgovoril na nekaj vprašanj: — Kako je z obratom v Metliki? Boste tudi tam ustanovili obratno menzo? — Trenutno še ni pogojev zanjo. Ko bo delavstvo spoznalo koristnost take menze in toplih obrokov hrane, jo bomo takoj ustanovili. Naš obrat v Metliki je nastal šele lani in delavstvo, ki je domalega doma z okoliških vasi, je še vedno z eno nogo na kmetiji in nosi hrano s seboj. Ko jih bomo uspeli popolnoma pritegniti v tovarno, bomo menzo takoj odprli — Kako je s stanovanji za delavce? — Naša tovarna ima 41 lastnih družinskih stanovanj, kar je še vedno veliko premalo. Stanovanjska stiska je splošna, vendar smo naredili, kar se je dalo. — Je za oddih in razvedrilo zaposlenih tudi poskrbljeno? — Letos bomo prvič letovali v svojem počitniškem domu v Novem gradu v Istri. Adaptirali smo stavbo, ki nam jo je dal na razpolago ObLO, uredili sobe z dvema in več posteljami, kupili pribor in vse potrebno, in letos bo že 140 naših ljudi preživelo dopust ob morju. Odrasli bodo plačali 300 din na dan, otroci od 2—4 let 100 din, otroci do dveh let pa bodo na letovanju brezplačno. Dom ima lastno kopališče in vsaka soba gumijasto posteljo za ležanje na plaži. Da ne bi imeli težav na potovanju, smo vsakemu na nakazilo tovarne napisali točen vozni red z napoti-lom. kako naj potuje. Po vsem, kar sem tu zvedela, sem bila prepričana, da je tovariš, ki je rekel: v naši tovarni Je lepo delati, povedal to od srca. Vodstvu in sindikalni organizaciji Novotekaa lahko čestitamo k doseženim uspehom. ta s PISMO IZ STAREGA TRGA OB KOLPI 1. junija smo svečano pro-alaviii krajevni praznik. Slavja se je udeležilo mnogo domačinov ter gostov iz Crnonv IJa m drugod. Stari trg je biO ves v cvetju in okrasen z zabavami in slavoloki Ljudski poslanec Niko SiiLh je slovesnost otvonil z nagovorom, nato pa sta ženski pevski zbor in moški oktet iz Črnomlja zapela več pestmi. Ob tej priložnosti je tudi mladina starotrške Sole pokazala, kaj zna. Nastopila je z ven Čikom narodnih plesov ob spremljavi barmon/ikajrjev ln z dvospevom Prešernove «Od železne ceste«. Popoldne je Mlo nadaljevanje slavnostnega sporeda v obliki športnih tekmovanj na novem igrišču, ki smo ga odprli v počastitev 40 - letnice KPJ. V to ligrisče je bilo vlo- tem tednu nabiramo Cvetje lipe (220 din), rdeče deteljice (100 din), kamilice — samo cede glavice (500 din), bezga — osut (200 din). Liste šmarnlct. (150 din), gozdne jagode (100 din), jetrnika (150 din), slezenovca (180 din), melise (I4o din), ozkolistnatega trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribske rese (500 din). Rastlino kopltnlka s korenino (75 din), krvavega mlečka (90 din), smolnice (40 din), melise (70 din), ženiklja — samo Jjepo zeleno sušen (130 din), vodne kreše (150 din), šentjanževke — kržnice (30 din). Korenine arnlke (350 din), trobentice (150 din), medvedovih tac (150 din), bodeče neže — kompava (115 din). Lubje Češmlnovih • korenin (320 din), češmlnovih palic (63 din, krhlike (60 din).^ Z novomeškega sejmišča V ponedeljek 22. junija so na novomeško sejmišče pripeljali 875 prašičev. Prodali so jih 669. Za manjše so zahtevali od 1800 do 4200 din, za večje pa od 4200 do 17.000 din. Cena plemenskim prašičem je znatno padla. DVE MILIJARDI DINARJEV bo porabljenih za modernizacijo telefonskega prometa. Generalna direkcija PTT namnreč zaključuj« pogajanja z inozemskimi firmami glede nabave vleckofrekrvenčnih telefonskih naprav. Predrvldoma bodo nabavili UKV naprave za linije Beograd — Skoplje ln za Beograd — Zagreb — 3(pllt — Reka. Razen tega pa nameravajo nabavit« Se 150. novih visoko*rek-venčnih telefonskih kanalov, ki bodo vključeni v telefonski promet že naslednje leto. ženin okoli 1600 prostovljniih ur. podnevi Je delala šolska mladina pod vodstvom učiteljev, ponoči pa odrasla mladina in vaščand, kaiterim je napredek mladine pni srcu. Veliko je pri delu pomagal tudi VtLi Tornan. Za dan mladosti je pionirska igralska skupina v Starem trgu na šolskem odru uprizorila Golievega »Jurcka«. ZaL da nimamo dvorane s stalnim odrom, sicer bi lahko imeli več takih predstav. '# V počastitev 40 - letnice KPJ in SKOJ je bila na šoli 14. junnja odprta razstava izdelkov ročnih spretnosti. Pionirji so na tej razstavi pokazali marsikaj lepega, zanimlivega in poučnega. # Vaščani se sprašujejo- čemu so vložili težko prisluženi denar za napeljavo vodovoda, ko vode že skoro leto dni m-maana. Posebno težko je na šoli- Ko se je preoblikovala šola v osemletko, so bila izvršena razna popravila in urejene nove higienske naprave, med temi tudi angleška stranišča. Lahko si misLite, kakšne težave so s tem pri tolikih otrocih, ko ni vode. Razen tega so v šolii vedno sestanki, tečaji in drugo; stranišča brez izplakovanja narede kaj neugoden vtis, in so nezdrava Odgovorni ljudje bi morali poskrbeti, da se v Starem trgu vodovod čimprej uredi. S. V. Pozdrav bralcem Dolenjskega lista iz lepega Starega trga ob Kolpi! Kronika žalostnih dogodkov Se ena žrtev strele Smrtno žrtev je terjalo tndi hudo neurje v ponedeljek, 22. Junija popoldne. Strela J* udarila v stanovanjsko poslopje v Poduloah 32 pri Raki ln nbila Jožeta Bavkovi&a, roj. 10. avgusta 1883, k] je sedel pri oknu. Smrt v bazenu 18. junija je utonil v bazenu kopališča na Vidmu neki otrok lz Zagreba, ki je bil med izletniki z materjo. Navailic zdravnliki pomoči ga ni hilo moč rešiti; umrl Je zaradi s**- ne kapi. — Razgreti ne stopajte v vodo, ne v bazenih ln ne v rekahl Najprej se primerno ohfladite na zflaku, predvsem Pa se tudi umirite po potovanju ali vožnji, Iz vozečega vlaka — v smrt 17. junija ob 22.13 se j« na železniški postaji Libna pri Krškem pri Izstopu lz vozečega vlaka smrtno ponesrečila Roza-lija Topliiek, 65 let stara po-setnica Iz Starega grada pri Krškem. Štirje požari zaradi strele dirala 46-letni Alojz Požar iz Ml-halovca m 35-lebni Ivan Topol iz Vukovega Bela (LRH). Med igro ste se sprla ln »tepla, zunaj gostione pa je nato Topol pričakal Požarja s kolom ln ga nekajkrat močno udaril po glavi in hrbtu. Povzročil mu je smrtno nevarne poškodbe. Junaki kolo in noža V nedeljo so se na gasilski veselici v Dol. Maharovcu stepi i s koli ln z noži domači fantje in fantje lz MrSeČe vasi. Med pretepom je bil zelo poškodovan 40 -letni Alojz Kozak lz Dol. Maha-rovca 21. laže poškodovana pa sta Albin m Franc Mesojedec lz Mrše-če vas; št. 1. »Junaki« so razen tega razbili če kup raznih predmetov, vrednih prlbl. 30.000 din. Nagrade jih seveda Se Čakajo; razdelilo jih bo sodiSče. Nedeljsko neurje m obetalo nič dobrega; Črni oblaki so se podili nizko nad zemljo ln strele so neusmiljeno SvigaHe iz njih po deželi. Ob 18. uri je udarilo v kozolec Franca Zeleznika iz Kom-polja »t, 4 pri Boštanju. Ogenj je uničil kozolec, pribl. 36.000 kg sena, tri vozove, plug. pet bran, kultivator, valjar in pribl. kubik borovih desk. Škode je okrog 1,250.000 din. Četrt ure kasneje je strela udarila v stanovanjsko hišo Jožefe Moskon v Koprivnici št. 36 pri Senovem. Hiša Je le delno pogorela, čeprav Je krita s slamo; strešna slama Je bila zaradi Stalinih nalivov precej premočena. Škode Je približno 50 tisočakov. V ponedeljek 22. junija je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje Frančiške KarUč na Vel. Cirnlku fit. 2 Poslopje Je pogorelo do tal, razen kfleti, Id je zidana pod skednjem. Požar »o gasili gasilci PGD Vel. Clrnik. Škodo cenijo na prlbl. pol milijona dinarjev, ker je zgorelo tudi poljsko orodje lh »troji. — Uro kasneje je strela vžgala gospodarsko poslopje Ivana Hočevarja v Spod. Mladetlčah 11 pn Tržišču; skupna škoda znaša pribl. Jev. Po hazardu So s kolom! V noči od 14. na 16. Junij sta v gostilni Kramar v Dobavi hazar- 200*00 dinar- Sam omc i v Vel Podlogu V noči od 21. na 22. junij se Je obesU 35-letni Vinko Pavlin lz Velikega Podnoga Stev. 2. Samomor Je storil najbrž zaradi neuravnovešenosti . Zaradi različnih cen: poseganje v tuja področja RAZGLAS Na podlagi prvega odstavka 34. člena uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč objavlja oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Novo mesto, da je Izdal odločbo o ugotovitvi nacionaliziranih zemljišč za ožja gradbena okoliša Dolenjske Toplice ln Šentjernej. Vsaka stranka ln vsaka druga prizadeta oseba lahko pregleda odločbo v pisarni krajevnega urada v Dolenjskih Toplicah oziroma v Šentjerneju. Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko vloži v tridesetih dneh, računano od vštetega 25. Junija 1959, ko bo odločba na razpolago za vpogled, pritožbo zoper to odločbo na tajništvo za finance pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto. Pritožba ne zadri! izvršitve odločbe. Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Novo mesto V petek, 11. Junija, Je bila seja zbora proizvajalcev občine Žužemberk. Na dnevnem redu Je bilo poročilo o Izpolnitvi družbenega plana v prvem tromesečju letošnjega leta ter potrjevanje tarifnih pravilnikov za podjetja Remont Žužemberk, Mizarstvo Dvor. Trgovsko podjetje »Suha krajina« ln Kmetijski zadrugi Žužemberk ip Hlnje. la poročila o Izpolnitvi družbenega plana v prvem četrtletju Je bilo razvidno, da so podjetja ln kmetijske zadruge Izpolnile predvidevanja za prvo polletje. Od podjetij sta največ uspehov dosegla Mizarstvo Dvor ln Remont Žužemberk, od zadrug pa Kmetijska zadruga Hinje. Ugotovljeno Je bilo, d.a b| omenjeni podjetji lahko dosegli Se večji uspeh, če bi bila dobava materiala redna in v večjih količinah. Mizarjem na Dvoru dela težave nabava vezanih plošč, podjetju Remont pa nabava zidne in strešne opeke, vložkov in celo lesa. Zadružno sodelovanje Se nI dobilo pravega mesta v delu zadrug: pogodbe o sodelovanju Se ne pomenijo pot k smotrno organizirani OBVESTILO Bralcem sporočamo, da bomo podlistek »Revolucionarno gibanje na Dolenjskem« nadaljevali zaradj avtorjeve zadržan ost j v jeseni. Uredništvo kmetijski proizvodnji, temveč se v nekaterih primerih« odraža celo drobitev parcel. Pri KZ je letos nastal Škodljiv pojav: različne cene, zaradi česar sega odkup Izven področja i.ad*>yiiji. Zbor proizvajalcev Je zato naročil upravnemu organu, ki Je pristojen za gospodarstvo in blagovni promet, da skliče sestanek upravnikov domačih zadrug, povabi pa predstavnike sosednjih zadrug Izven naSe občine. Na sestanku naj bi obravnavali odkupna področja, cene odkupa, izvajanje uredbe o prepovedi klanja telet ln drugo zadružno in odkupno problematiko. Za lažje razumevanje tarifne politike in sestave tarifnih pravilnikov Je bilo podano poročilo strokovne komisije za pregled tarifnih pravilnikov. V poročilu so bile nakazane pomanjkljivosti predloženih tarifnih pravilnikov. Pri pravilnikih podjetij niso bila obdelana merila za nagrajevanje in podobno pri kmetijskih zadrugah pa ni bil osebni dohodek vezan na uspeh v kooperacljskl proizvodnji. Predlog strokovne komisije je zbor proizvajalcev v celoti upošteval ter dal Se nove pripombe, k| jih Je treba upoStevatl. s temi popravki so bili tarifni pravilniki potrjeni. V LADJEDELNICI »SPLIT« Je bil tplovljen prvi tramper za Poljsko ;ime nosi »Chopin«, pluje s hitrostjo li5 milj na uro in Ima 10.600 ton nosilnosti. Ta tramper je prvi'iz naročene serije ladij, ki Jih grade naše ladjedelnice za poljsko trgovinsko mornarico. »GRADIŠ« Centralni obrati v LJUBLJANI SMARTINSKA 32 sprejmejo v uk eledeče število učencev: 2 avtomehanika 10 ključavničarjev kovača 5 kleparjev 3 strugarje MOŽNOST STANOVANJA V SAMSKEM DOMU Te dni Je v Parizu stavkalo osebje podzemeljske železnice. Posledice kaže gornja slika: napian so morala vsa cestna motorna vozila, posebno veliko dela pa so imeli vozači avtotaksijev, Peiicem Je bilo praktično nemogoče prečkati ceste ln ulice z vozili zatrpanega mesta. Proti paragrafom Sodnika za prekrške v spodnjeposavskih občinah, tovariša Franca Sepoa, sem el/učajno dobil pri delu v Sevnici. Usedel sem se ln prlsOiuibnll. kakšni »grešniki* prihajajo. Prvi je bil upravnik neke kmetijske zadruge, ki s« je prišel zagovarjat zaradi plačevanja z gotovino. Upravnik se je čutil krivega v toliko, ker ie plačeval kljub temu, da ni Imel na tekočem računu dovolj denarja za Plačilo vseh kupljenih osnovnih sredstev. Drugi: Priča zaradi lovljenja rib v-Mlrnl. Slo je ea nekoga, ki je trdil, da je samo namakal mrežo ln ne lovil... Tretji primer: Mesec dni star otrok ni bil vpisan v rojstno matično knjigo in baje kljub temu krščen v cerkvi. Vse' priče niso prišle na zaslišanje, zato primer ni bil razjasnjen. Četrti • Cestnoprometnl prekršek. Peti: Knšitev odloka o zapiranju gostinskih obratov. 25 PREKRŠKOV NA MESEC V aevnišikl občini je .Hprloližno 25 prekrškov na mesec. Od tega je največ cestnapnometnih — 90 na leto. Na drugem mestu so prestopki zaradi obveznega šolanja. Otroci zaradi socialnih razmer ne hodijo v šolo. ampak delajo doma. Starši se zagovarjajo, Čeiš da otroci nočejo več hoditi v šolo. Kazen za te vrsta prestopkov je do 3 tisoč dinarjev globe mesečno. Teh je približno 50 na leto. Vrstijo se: Kršenje pravilnika o živinskih potnih Ustih, zanemarjanje odloka o obveznem škropljenju proti koloradskemu hrošču, kršenje javnega reda in miru ter še mladina, ki je dopolnila 16. leto, pa si ne preskrbi osebnih lzkamlc, ampak živi še kaki dve leti brez njih. Su&marstvo je tudi precej razširjeno, vendar le prijav mailo. Kazni za ta prestopek so visoke. P. Streli v Dragatušu Čeprav je bila KPJ prvih dvajset mesecev po ustanovitvi formalno dovoljena politična organizacija, je ves oblastveni aparat imel od vsega začetka nalogo, da ovira njeno delo. Na posebno velike težave pa je KPJ zadela pri organiziranju občinskih in državnozborskih volitev. Volilni rezultati so pokazali, da stoji za KPJ velika množica volivcev. S sprejemom »Obznane« in zakona o zaščiti države, je bilo preganjanje KPJ uzakonjeno. Državni aparat je začel brezobzirno preganjati vse, ki so imeli kakršnokoli zvezo a Partijo. Od 6. januarja 1929 naprej so bili komunisti dobesedno izven zakona. Čeprav je zakon o zaščiti države omogočal diktaturi, da komuniste za politično dejavnost obsoja tudi na smrt, so jih nešteto pobili brez vsake sodbe, tako tudi Djura Djakovlća, organizacijskega sekretarja CK KPJ, In Nikolo Heclmovlča, sekretarja Rdeče pomoči, 25. aprila 1929. Toda kmalu se Je pokazalo, da tudi diktatura ni mogla zatretl Partije in ljudskega gibanja pod njenim vodstvom. Sčasoma je Partija dobila tudi večjo oporo med kmečkim ljudstvom. Posebno velja to za Belo krajino, ki jo je močno razgibala »Ljudska pravica«. Do resnega spopada z oblastjo je prišlo 6. maja 1935 v Dragatušu. Najbolj zanesljivo prikazuje dragatuške dogodke »Ljudska pravica« štev. 16., z dne 17. VIII. 1935. To Je zadnja nezaplenjena številka, ki je Izšla v Lendavi pod uredništvom Miška Kranjca. Spopad v Dragatušu popisuje tako-le: »Demonstracije so nastala zaradi tega, ker je režimu zvesta komisija pri volitvah razveljavila 264 glasov od 388 oddanih za opozicijsko listo. Ker so volivci po objavljenem rezultatu 5. maja zvečer na glas povedali, da s takim postopanjem niso zadovoljni ln da je to prevara, so orožniki dobili nalog, da 6. maja aretirajo večje število mož in fantov, ki so jih izdali ljudje, ki se redijo od naših žuljev. Sedem mož in fantov so aretirali takoj zjutraj ter jih vsakega posebej v senci štirih bajonetov, vklenjene kot največje zločince, odpeljali v šolo, hoteč Jih najbrž ekskortlratl v bosenska konfinacljska taborišča. Videč pa, kako se postopa z nedolžnimi možmi, se je v najkrajšem času zbralo na trgu pred šolo okrog 1.500 mož, žena, fantov ln deklet ter energično zahtevalo, da se aretirani izpuste na svobodo. Ljudstvo se brez aretlrancev, ki so bili vklenjeni v šoli ni hotelo rasitl. Zaradi te upravičene zahteve ljudstva so orožniki. 18 po številu, dobili nalog za streljanje nedolžnih ljudi In takrat je bil ubit z žandarsko puško zadaj v glavo 55 letni kmet Mihael Gorše lz Sel pri Dragatušu. Se en drug mož je bil ranjen v nogo. Ker se ljudstvo tudi tedaj ni hotelo razitl, ampak je še bolj energično zahtevalo Izpust internirancev, so se podložnik! režima udall pred srdito množico ter aretirance v najkraj- šem času izpustili, nakar se je ljudstvo mirne razšlo na svoje domove.« Dragatuškl demonstranti so pokazali veliko odločnost in hrabrost, saj se kljub streljanju niso razšli, dokler niso dosegli izpustitve vseh aretiranih tovarišev. Enako lep primer solidarnosti poznamo tudi lz ljutomerskih dogodkov, ko so množično aretirali ptujske komuniste, a so jih morali izpustiti, ker so se zbali napovedanega protestnega zborovanja pri Vidmu ob Stavnici in drugih akcij, ki Jih je pripravila Partija. O tem citiramo poročilo PK KPJ za Slovenijo, ki doslej ni bilo dostopno, ker je bilo spravljeno v arhivih Komlnterne v Moskvi. Poglavje o ljutomerskih dogodkih ima v poročilu naslov »Ljutomerski shod« ln te citirano v izvlečkih glasi tako-le: »Ljutomerski shod smo pripravili sporazumno s ptujsko organizacijo in člani lz Prekmurja. S sklicateljem shoda Pavlom Horvatom smo imeli 14. avgusta sestanek, kjer smo določili program, govore, resolucijo ln organizacijo. Prvotno je bil shod sklican za 15. avgust. Bil je prepovedan. Zaradi slabega vremena je bila udeležba okoli 500 ljudi. Zato so opustili misel na demonstracijo in so samo manifestirali 0 slovensko zastavo, pri čemer je prišlo do spopada z žandarji. Vršil se Je ob tej priliki tudi sestanek zaupnikov in ospostavljena mačkovska organizacija za 5 srezov. Za 1. sept- je bil ponovno sklican shod. Agitacija pa se Je popolnoma zavestno vršila v tem smislu, da se morajo ljudje zbrati pa naj bo shod dovoljen ali ne. Shod Je bil prepovedan In Je prišlo do klanja, ki je znano... V zvezi % ljutomerskim shodom smo pričeli dve akciji. Prva: sestaviti komisijo, ki naj sporedno z uradno preiskavo preišče dejanski stan. Druga: Zbrati podpise javnih delavcev proti prepovedi, da se o ljutomerskih dogodkih razpravlja Javno .. •« Leto 1935 pa je terjalo še tretjo žrtev — Antona Premelča, 32-letnega kmeta lz Gregoro na Blzeljskem, ki Je izgubil življenje 18- decembra. Premelča so orožniki ubili, češ da se je uprl aretaciji In telesni preiskavi. Razen osmrtnice v »Ljudski pravici« štev. 1, leto III. z dne 10. januarja 1936 ni o Premelčevem primeru nobenih dokumentov. Osmrtnica, ki je posvečena trem v letu 1935 padlim borcem, je napravila na javnost težak vtis. Društvo kmečkih fantov In deklet pri Vidmu ob Sčavnicl je pod njenim vtisom začelo akcijo za zgraditev »Doma Matije Gobca«. Dom so odprli 30. Julija 1939. Ob 40-Ietnici KPJ in 20-letnici otvoritve doma pa nameravajo vanj vzidati ploščo, ki bi potrdila našo povezanost s padlimi kmečkimi delovnimi ljudmi v letu 1935: MIhom Goršetom, Alojzem Mavričem in Antonom Premelčem. IVAN KREFT Razpis Gostinske zbornice Gostinska zbornica za okraj Novo mesto razpisuje vpis v I. letnik Gostinske šole v Ljubljani v Šolskem letu 1959-60. Pogoji za vpis so naslednji: 1. 'uspešno dovršenih 8 razredov osnovne So Le. 2. starost do 18 let. 3. dxxševna in telesna sposobnost za opravljanje gostinskih poklicev, 4. pismena Izjava staršev oz. varuhov, da bodo v primeru, če bi učenec lz šole samovoljno aH na njihovo pobudo izstopil, ali če bi bil izključen, poravnali Soli znesek do tedaj Izplačanih nagrad. V šolo ne morej biti sprejeti učenci, ki staQ.no nosijo očala, ki so naglušni, brez vonja in okusa, s ploskimi nogami, z boleznijo na pljučih ali na srcu, z govorilnimi napakami ln če so občutljivi za vročino oziroma nagibajo k potenju. Kandidati morajo k priglasitvi priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevali o. mnenje osnovne Šole, kjer je kandidat opravil zaključni razred, o sposobnosti ln nagnjenjih kandidata; zdravniško spričevalo, potrdilo o izvršenem pslho-tehnlčnem pregledu, k; ga opravi najbližja poklicna posvetovalnica pri okrajnih oz. občinskih birojih za posredovanje dela. Priglasitev Je treba predložiti kolkovano s 80 din državne takse in 20 din v gotovini za lokalno takso, najkasneje do 30. vi. 1959 Gostinski zbornici za okraj Novo mesto. Za učence, ki ne morejo dobiti stanovanja v Ljubljani, bo na razpolago stanovanje v Domu gostinskega šolskega centra v Ljubljani. Celotna oskrba stane 8.100 din, sama hrana pa 4.000 dinarjev. Interesenti morajo obenem s prijavo priložiti prošnjo za sprejem v Internat šole. Gostinska šola v Ljubljani usposablja učence za poklice kvalificirani natakar oz. kuhar gostinske stroke. Šolanje traja 3 leta. Vsi učenci prejemajo stalne mesečne nagrade po predpisih o nagrajevanju vajencev ln So zavarovani. Prednost pri vpisu imajo moški kandidati. Določeno število štipendij Je zagotovljenih, dodeljene pa bodo najsiromašnejšlm, zato je prošnje za štipendijo treba vložiti obenem s prijavo na tuk. gostinsko zbornico. Industrijska rudarska šola v Zagorju ob Savi razpisuje vpis v I. letnik šole za šolsko leto 1959-60 ln sicer: 90 učencev v rudarski odsek — za poklic rudar — kopač; 26 učencev v kovinski odsek — za poklice strojni ključavničar, kovač, strugar; 35 učencev v elektro odsek — za poklica obratni električar in elektro mehanik. Pogoji za vpis: 1. Dokončana osemletka ali nižja gimnazija. V izjemnem primeru bodo sprejeti v rudarski odsek tudi kandidati z manjšo šolsko Izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni Izpit; 2. starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek do 18 let; do 18 let; 3. da je kandidat telesno ln du-flevno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: 1. prošnjo, kolkovano z din 30, 2. izpisek lz rojstne matične knjige, 3. zadnje Šolsko spričevalo. 4. mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj. hi*, stev., pošto ln najbližjo železniško postajo) ter poklic, katerega se želi kandidat izučiti. V primeru velikega števila prijavljencev za do- RAZPIS za lntematski dvoletni oddelek za odrasle pri Srednji kmetijski šoli v Mariboru Šolanje odraslih na tem oddelku bo ftnelo dve smeri za usposabljanje kmetijskih tehnikov: a) Poljedelsko živinorejsko Sm b) sadjarsko vinogradniško smer. Oddelki te šole bodo razen v Mariboru tudi v drugih krajih Slovenije in sicer v LJubljani, Novem mestu, Raklčanu in Vrb-1u pri Žalcu. K prijavi za vpis priložite* 1. overovljen prepis rojstnega Usta. V šolo se sprejemajo prijav-ljencl od 20. do 30. leta starosti, Izjemoma tudi starejši;1 3. a) zadnje šolsko sprlčevatto dovršene osemletne Sole ali katerekoli nižje kmetijske aH gozdarske oziroma kmetij skogospodar-ske šole ali kake druge strokovne šole; b) kandidati, ki nimajo pogojev pod a), imajo pa prakso v kmetijstvu, naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevalu pot rd lilo o opravljenih tečajih alt seminar-1lh in potrdilo o delu v kmetijstvu. Kandidati pod točko b) morajo predhodno opraviti izpit lz slovenskega jezika in računstva. — Navodila prejmejo na občinskih tajništvih za šolstvo: 3. potrdilo gospodarske organizacije (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali ljudskega odbora) z obvezo, da bo kandidata Stipendirana za dobo dveh let; 4. kratki življenjepis; 5. izjavo za smer šolanja. Prijave pošljite preko pristojnega občinskega organa za Šolstvo na naslov: Srednja kmetijska šola (oddelek za Izobraževanje odraslih). Maribor, Vinarska ulica 30. RAZPIS Gostinska zbornica za okraj Novo mesto razpisuje za gostinska podjetja in gostišča sprejem večjega števila vajencev. Pogoji so naslednji: 1. uspešno dovršenih 8 razredov osnovne šole ali 4 razrede gimnazije, 2. Starost do 18 let, 3. Duševna in telesna sposobnost za opravljanje gostinskega poklica. Kandidati morajo priglasitvi priložiti rojstni list. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo ln potrdilo o opravljenem pslhc— tehničnem pregledu. Priglasitev je treba predložiti Gostinski zbornici za okraj Novo mesto najkasneje do 30, VI. 1959. ločeni odsek, bodo morali kandidati opravlja« sprejemni izpit iz slovenskega Jezika ln matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2.200 do 4.700 din ter poseben Jamski dodatek. Sol a nudi učencem vse Eolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev ln perilo, Pouk Je teoretičen ln praktičen ter traja \v\ leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca v enem Izmed zgorai navedenih poklicev. Pri Soli Je internat, k, nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v Internatu, morajo to v prošnij posebej navesti. Priložiti morajo potrdillo o premoženjskem stanju staršev oz. skrbnikov ter potrdilo o višini otroSkega dodatka, v kolikor ga Prejemajo. Pri »prejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka, tisti, ki se obvežejo da se bodo po končanem Šolanju zaposlili pri Rudniku rjavega premoga Zagorje, pa posebne olajšav«. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8.—12. ure od 15. Junija do 31. Julija. Kandidat se lahko vpile osebno aH pa pošaje prošnjo po pošti,. Ravnateljstvo Industrijske rudarske šol« zagorje ob SAVI ODPAD NOVO MESTO odkupuje vse vrste odpadkov po najvišji dnevni cenil % odkupnima postajama v ČRNOMLJU In v METLIKI S*ev, 25 (483) •DOLENJSKI fi 8T« Stran I Zapiski z občnega zbora Okrajne zadružne zveze Novo mesto V soboto, 20. junija Je bil t Novem mestu občni zbor OZZ. Kazen delegatov in ostalih gostov so se ga udeležili Se predsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič, sekretar O K ZK Frane Plrkovič, podpredsednik okrajnega odbora SZDL Martin Zngelj in organizacijski sekretar OK ZKS ing. Jože Legan. Poročilo upravnega odbora OZZ je podal predsednik upravnega odbora Viktor Zupančič. V poročilih in razpravi so pregledali uspehe in neuspehe našega kmetijstva v preteklem letu ln sprejeli smernice sa nadaljnje delo. Poudarjeno Je bilo predvsem to, da s takim načinom živinoreje, kot ga imamo sedaj* ne moremo zadovoljiti našega tr«a. Časi, ko smo Lahko klali 70-ki-logramska teleta, so minili. Teleta moramo pitati do 200 ali 400 kg, da bomo s tem vstaji delno reSilj mesno krizo. V okraju imamo praznih hlevov za pitanje 750 telet, ki bi se dali z majhnimi stroški urediti, razen tega pa še gradimo nova pitališča. Občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge naj pogledajo malo Po svojem terena, kjer bodo *e odkrili prazne hleve. Mesno krizo pa ae da reševati tudi s pitanjem piščancev. Obsodili »o tudi neupravičeno zaračunavanje marž. Kmetijske zadruge so namreč Ho tako daleč, da so zaračunavale marže tud j pri tistem blagu, prj katerega proizvodnji niso sodelovale, ampak ga samo preprodale. Kjer zadruga ne sodeluje v proizvodnji, naj zaračunava samo dejanske stroške. Ker so bila vsa ta vprašanja in sklepi obdelani že v članku o scui okrajnega plenuma SZDL, tega ne bomo ponavljali. Občni zbor je odobril tudi priporočilo, da se npravnj odbor poveča od 21 na 23 članov. V novem upravnem odboru so zdj zastopanj tudi gozdarji. Izvolili »o ie deset delegatov za občni zbor G/lavne zadružne zveze in sprejeli proračun za. letošnje leto, ki predvideva dohodke in Izdatke v višini 20,» milijona dinarjev. Občine in kmetijske zadruge imajo zdaj dovolj materiala in dovolj smernic za svoje bodoče dele. Na podlagi 0. plenuma Centralnega odbora SZDL, republiškega posvetovanja P" Glavnem odboru SZDL, okrajnega plenuma SZDL ter razprave, poročil in sklepov občnega odbora OZZ naj se lotijo konkretnega delta na svojiem območju. Načelnega govorjenja Je bilo dovolj! Občinski ljudski odbori, kmet. zadruge Ln kmetijska posestva morajo zdaj praktično uresničevati naloge, ki »o zdaj znane v sem! Kaj so povedali na občnem zboru Okrajne zadružne zveze naši kmetje MORALA, ZAUPANJE, POŠTENJE — Naša zadruga ni taka kot bi morala biti. Njeno, prodajalno vodi poslovadja. ki je bil že zaprt Ln ki v nekaj dneh poviša cene posameznemu blagu tudi za okolj 3°0 din. Dokler bodo vodili naše zadruge ln trgovine taki ljudje, toliko čas a kmetje ne bodo zaupali ne zadrugi ne trgovini. Sodelovanje med kmetom ln zadrugo mora temeljltL na morali, zaupanju ln poštenju, ne pa na tem, kako bi drug drugega Izkoristili. BESEDE UCE — ZGLEDI VLEČEJO — V nekaterih zadrugah so slabi zadružni svetL Tisti člani zadružnih svetov, ki so na raznih sestankih največ govorili, so običajno najslabši, 8aj jih precej niti v kooperacijo ne gre. Take je treba odstraniti lz zadružnega vodstva. V kooperacijo pa so šli taki kmetje, ki ne znajo veliko govoriti ln te naj bi v bodoče pritegnili v zadružne svete, kajti besede uče, zgledi Pa vlečejo, MANJ BOM PRIDELAL IN DRAZE PRODAL — Manj bom pridelal, zato bodo cene višje in bom draže prodal, je geslo nekaterih zaostalih kmetov. Tisti kmetf ki bo več pridelal, bo pridelke lahko prodal po isti ceni kot tisti, k; tako neumno trdi, zato NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Izdelava tarifnih pravilnikov, razprava in sprejemanje je bilo v zadnjih mesecih v središču pozornosti v vseh gospodarskih organizacijah. To je povsem razumljivo. Leto« smo namreč prešli, (to smo zapisali žo nekajkrat In naj zapišemo še tokrat) na spodbudnejši način nagrajevanja, ko nas nič več ne vežejo togi okviri administrativnega določanja tarifnih postavk, nekdanjih plačnih skladov itd. Tarifni pravilniki so že sestavljeni in marsikje so že dobili delavci prejemke po novih določilih. Toda zgrešeno bi bilo, če bi menili, da jc Stalna skrb g tem že vse delo opravljeno. Prav zato, ker smo letos začeli uveljavljati v gospodarstvu spodbudnejši način nagrajevanja, je to pravzaprav šele prvi korak k smiselnemu urejanju tarifne postavke v gospodarskih organizacijah. Prav ta spodbudnejši način nagrajevanja je porodil vrsto novih oblik nagrajevanja po delu in sedaj je naloga nas vseh, da celoten sistem nagrajevanja izpopolnimo, da ga do podrobnosti izdelamo. Nečesa podobnega pa se ni moč lotiti, de to, kar smo si zastavili, ne proučujemo nenehno, vsak dan, če ne proučujemo, kako se je obnesel v prav vsakem podjetju mehanizem nagrajevanja, kako spodbuja vsakega posameznika k večji produktivnosti, boljšemu gospodarjenju itd. Takšna proučevanja so nujna, kajti tudi v sedanjih okoliščinah so namreč še marsikje upoštevali določena administrativna merila, v cenike del so se nehote prikradla razna zmotna določila, nekje so jih določili preohlapno, itd. Vse to pa bi lahko kvarno vplivalo na nadaljnjo izpopolnitev nagrajevanja, če tega ne bi pravi čas odpravili. Sistem nagrajevanja velja nenehno proučevati še Iz razloga, ker so marsikje ostali kar pri starem administrativnem uravnavanju tarifnih postavk in so seveda prav zaradi tega prav malo razmišljali, s kakšnimi načini naj bi spodbudili vsakega posameznika k čim večji storilnosti in boljšemu gospodarjenju. Prav zaradi takšnega zgrešenega mnenja marsikje tudi niso napravili resnih ekonomskih izračunov in uveljavili vseh tistih potrebnih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da bi lahko prišel do polne veljave način nagrajevanja po delu. TI dve stvari terjata, da v vsaki gospodarski organizaciji, prav vsi činitelji razmišljajo, ali so storili res vse, kar je bilo moč storiti, da bi se nagrajevanje po delu razmahnilo, da bi bila uveljavljena tista načela, ki so jih letos postavljali v ospredje sindikati, to je, da se čimbolj razširi nagrajevanje po delovnem učinku, da se razširi krog udeležencev, katerih prejemki bodo odvisni od gibanja storilnosti In dohodka podjetja. Kjer so stvari doslej napak urejali, jih bo praksa kaj kmalu opozorila, da bo treba ubrati drugo pot. Dogodilo se bo, da bodo pri sosedu — sosednji gospodarski organizaciji — prejemali člani kolektiva dokaj višje prejemke prav zavoljo tega, ker bo spodbudnejši način nagrajevanja vplival na skrb-nejše ravnanje z nr.iterialom, na hitrejšo rast proizvodnje, skratka na hitrejšo rast čistega dohodka podjetja. V takšnih gospodarskih organizacijah bodo morali zamujeno nadomestiti. V dosedanjem urejanju tarifne politike je bilo mogoče marsikje zaznati določeno »kampanjščlno*1, da tako rečemo. Prav zaradi takšnega načina dela so se marsikje porajale napake, ki smo jih že omenjali. Toda kaj podobnega bi nam lahko kasneje škodovalo. Zalo mora postati izpopolnjevanje tarifnih pravilnikov način nagrajevanja sploh stalna praksa ln stalna skrb vseh činiteljev v gospodarski organizaciji. To niora biti stalna skrb tudi zavoljo tega, ker bo moč odslej J vsakem posameznem podjetju izpopolniti ali popraviti tftritni pravilnik takrat, kadar bodo za to določeni tehtni aH ©konomski in socialni razlogi, kadar bodo v gospodarski organizaciji opazili, da jim je dotedanji način nagrajevanja JfadMi'1 đollI>ćena n«sorazmerJa *H **a jc bil premalo spod bo tudi več zaslužil. Življenje samo bo naaadnjake strlo. ZAKAJ AKUMULACIJA? — Nekateri kmetje pravijo: »Zakaj bi plačevali akumulacijo od pridelkov v kooperaciji, ko pa smo vse sami pridelali. Ta naj kar pogleda svojega soseda, ki ni šel v kooperacijot koliko je pridelal. Ugotovil bo, da precej — včasih enkrat ln tudi več manj. Torej le ni samo kmetova — kooperantova zasluga, da je pridelal več, ampak j« to tudi zasluga zadruge, kmetijskih strokovnjakov, semena ln drugega .Ker morajo tudi ti strokovnjaki živeti, dobiti plače kajti plan, ki je samo na papirju, ne pomeni nič. ZADRUGA NAJ PROIZVAJA — Zadruga naj uredi hleve s pitanjem telet, ne pa da samo prodaja, namesto da hI proizvajala, — je povedal nekj su-hokranjski kmet. VLOGA ZENE JE VAŽNA — Vsa kmečka dela slone na ženi, zato jo Je treba tudi bolj upoštevati. Zena šTe v kooperacijo, pogodbeno redi svinje, kokoši ln drugo, — je pravilno povedala neka žena in dodala: — Razen tega pa naj naše organizacije na va*i poskrbe za pravilno vzgojo otrok, da ne ZABELEŽENO KADRI, KADRI, KADRI •.. Kaj nam koristi ie tako l«i> avtombil, stroj, če pa ga ne znamo voditi? Kadri rešujejo vse — da, resnično prav vse! Na posvetovanju pri GO SZDL, ki je bilo 5. in 6. Junija, so o kadrih mnogo, selo mnogo govorili. Poglejmo, kaj se pripravlja na tem področju sa kmetijske tehnike! Tovariš Jože Ingolič, ki je imel drugi dan posvetovanja referat o kmetijstvu, je o kadrih ugotovil, da manjka samo Sloveniji za redno delo več tisoč srednjega kmetijskega kadra — kmetijskih tehnikov. Iz raznih razprav po kmetijskih zadrugah In posestvih lahko vedno najdemo rdečo nit, kjer se vrsta težav ne more reševati — ker ni kadrov. Zato pripravljajo v republiškem merilu v jeseni vpis 1000 gojencev v skrajšano srednjo kmetijsko lolo. Kakšni pogoji bodo tam? Točnih sicer ie ne vemo, povedano P» je bilo, naj bi to bili dobri delavoi, ki že delajo v kme- tijstvu in ki ao, po možnosti, odslužiti vojaški rok. Morali pa bodo biti resnično prizadevni, Če bodo hoteli štiriletni program v zgoščeni oblik t predelati v dveh letih. Šolanje bo v rednih srednjih kmetijskih šolah v Mariboru, na Grmu in drugje. Primerno bi bilo, da KZ takoj razmislijo, kje bodo dobile take mlade kmetijske delavce, ki imajo ustrezno pred izobrazbo, da bodo lahko sledili zgoščenemu pouku. Najbolje bo, če Jih začnejo pripravljati na t« le sedaj, saj se jim lahko čez poletje nudi marsikatera ura, da ponovijo ii osemletke to ali ono, kar bodo v jeseni potrebovali. Priložnost se torej nudi. le zamuditi je ne smemo, pa bomo po dveh letih lahko polovico kadrovskih težav rešili s svojimi lastnimi 1 ud mi. K temu pristejrao še redna absolvente, potem stanje res ni tako črno, kot se nam na pr>vi pogled morda dozdeva. — ok v srkmsk) MITROV1CI je začela poskusno obratovat) nova industrijska klavnica, v kateri bodo klali živino ter konzervirali, smrzavali ln predeloval) meso. v klavnici bodo lahko letno zaklali in predelali 120 tisoč mesnatih svinj aH 150 tisoč bekonov, DS tisoč goved m SO tisoč ovac. Klavnica do Lahlko obratovala v dveh izmenah. 5* MILIJARD DINARJEV So pre-iegle letos Januarja prvič hranilne vloge pri vseh bankah ln hranilnicah v na*i državi. v zadnjem letu se Je denarno varčevanj« v naši državi močno povečalo, saj •o znašale vse hranilne vloge lani marca komaj 37 milijard dinarjev. Na prvem mestu po znesku hranilnih vlog Je Srbija s n milijardami, na drugem pa Slovenija s 13 milijardami dinarjev. NA SEJI ODBORA ZA UPORABO JEDRSKE ENERGIJE v kmetijstvu, k) Je bila te dni v Beogradu v Zvez) kmerljsko-gozdar-alcLh zbornic Jugoslavije, so ugotovili, da imamo v državi zgrajenih 8 znanstvenih laboratorijev, kjer proučujejo možnost izboljšanja rastlinske proizvodnje z radioaktivnim obsevanjem. V teh laboratorijih proučujejo razne vrste koruze, plenice ln drugih kmetijskih kultur. Zdravstveno zavarovanje kmetov Z zadnje seje okrajnega odbora SZDL: člani odbora in gostje-udeleženci med branjem poročila ln kriti stroške strokovnih ogledov in druge pomoči, zato je akumulacija nujna in upravičena. NEKATERE STVARI JE TREBA UREDITI ODLOČNEJE _ Naši kmetje, predvsem starejši, ne gredo radi v načrtno obnovo vinogradov, ne obnavljajo jih tako, da bi bila v njih možna strojna obdelava, sade manj kvalitetne sorte ln delajo Še druge napake. Take kmete bi biLo treba odločneje prijeti In, če ne gre drugače, Jih z raznimi ukrepi prisiliti, da bodo delali tako, da bo njih delo v korist samim ln skupnosti. ZAKAJ JE PŠENICA PONEKOD LEPŠA? — Italijanska pšenica je pri nas povsod lepa, najlepša pa j« lam, kjer je bila zemlja orana s traktorjem. To je nov dokaz, da je mehanizacija z*lo važna za večjo proizvodnjo. VSAKA ZADRUGA SVOJ PLAN RAZVOJA — Vsaka zadruga naj bi izdelala na podlag; okrajnega ln občinskega plana perspektivni niačlrt, ki bi Jloločal, katera je njihova osnovna 1» katera pomožna panoga. Ko bodo tj plani izdelani, pa naj kdo tudi kontrolira nj ihovo izvajanje, bodo hodil! med samo v farovž. počlJtnfrcaml SKRIVNOST USPEHOV, KI NI 8KRIVNOT — V Amerik) So prišli do velikih plantaž po konkurenci v kmetijstvu. Kmetje, ki niso upoštevali vseh naprednih agrotehničnih ukrepov (strojno oranje, gnojenje z umetnim gnojem, boljše seme), so propadli in njihovo zemljo Je odkupu napreden kmet, bivši lastnik pa je postal navaden delavec. V RuslJi so pri&U do velikih gospodarstev n« drug način. Kmete nI nlhčt vprašal, če so za združevanje v kolhoze aH ne, ampak «o jih enostavno združili. Zato «o tudi naleteli na odpor kmetov. Pri nas srno onemogočili bogatenje enega na račun drugega, pri nas nismo šli na krut način združevanja. OdloČili smo *«, da bomo pripravili našega kmetu do tega, da bo več pridelal le Po kooperaciji. Ta način je najugodnejši za kmeta in zadrugo, najmllejši in najbolj človeški. Zemlja naših kmetov nI v nevarnosti, da bi jim bila, vzeta, dokler jo bodo obdelovali napredno, tako da bo v korist nJim m skupnosti. Kmetijski davek bo določen po povprečnem jugoslovanskem hektarskem donosu. Za kmeta, ki bo imel večje hektarske donose, bo davfek lahka stvar, za ostale kmetovalce pa bo teže. (Nadaljevanje s 3. stTanl) pisi ustreznega zakona. Zavarovanci bodo v skladu z osnovnim zakonom vse osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom kot osnovnim poklicem aH pa je njihov osnovni poklic Lov ter ribolov. Pri tem nI važno, če imajo še kakšne druge dohodke od samostojnih poklicev. Pravice do /avarovanj« bodo imeli tudi družinski člani, ki jih kmetijski proizvajalec vzdržuje. Posebnost zakona je v tem, da se zavarovanje deli na osnovno ln razširjeno. Osnovno zdravstveno zavarovanje je zagotovljeno ln njegov obseg določen z zakonom. Razširjeno zdravstveno zavarovanje pa zagotavlja še večjo adravstveno zaščito. Tako zavarovanje lahko ustanovijo po sklepu kmetlju sklh proizvajalcev v posameznih okrajih ali celo občinah. Osnovno zdravstveno zavarovanje, določeno s splošnim zakonom, je obvezno ln enotno za vse kmetijske prolzvajaHce. Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem kmetijskih proizvajalcev mora biti zagotovljeno, da brez sodelovanja pri plačevanju stroškov zdravstvenih uslug lahko izkoriščajo: 1. zdravljenje v v«eh zdravstvenih ustanovah v primerni obolenja zaradi rumene mrzlice, kuge, kolere, pegavca, trebušnega tifusa, paratItusa, meningitisa, nalezljiv« zlatenice, difterije, tetanusa, poliomelrtisa, trahoma, dizenterlje, koz, oslovskega kaSlja ln vseh drugih na-lezljlvih ter podobnih bolezni; 2. zavarovanci Imajo pravico do zdravljenja v zdravstvenih ustanovah v primeru duševnih bolezni; 3. osnovno zdravstveno zavarovanje daje tudi .pravico do cepljenja, če je obvezno. Z razširjenim zavarovanjem pa lahko pridobe kmetijski proizvajalci tudi vse druge pravice, podobno kot jih že imajo zava-rovaincl, ki delajo v gospodarstvu in javni upravi. V tem primeru bodo morali seveda plačati določen prispevek, s ka- terim se bodo lahko oblikovali skladi 'zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Ta prispevek bodo plačevali vsi kmetovalci, ki Imajo tolikšne dohodke od kmetijstva, da plačujejo davke. O višini prispevkov bodo morali odločati republiški predpisi. Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja se bodo organizirali skladi, s katerimi bodo upravljali okrajni zavodi za socialno zavarovanje, čeprav se lahko tudi pri .republiškem zavodu organizirajo različni »kupni skladi. S skladi kmetijskih zavarovancev bodo upravljali posebni organ] družbenega upravljanja, ki jih bodo volili kmetovalci, v njih pa bodo tudi predstavniki okrajnega (ljudskega odbora, zavoda za socialno zavarovanje ter predstavniki zadružnih ln podobnih organizacij. Stroške zdravstvenih uslug bodo plačevali kmetijski zava-. rovanci lahko na dva načina: aH bo prevzel celotne stroške sklad zdravstvenega zavarova. nja aH pa bodo iz sklada plačali samo del stroškov, medtem ko bo moral ostanek plačati neposredno zavarovanec. Občinski ljudski odbori bodo lahko ua skupnih sejah obeh zborov odločali tudi o delu stroškov za določene zdravstvene usluge, ki jih bodo morali plačati neposredno zavarovanci. Pri tem bodo lahko upoštevali tudi Imovinsko stanje posameznega kmetijskega .proizvajalca. To je nekaj osnovnih načel, ki jih bo uveljavil zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Na teh načelih bo treba graditi republiške predpise, kajti šele ti bodo v podrobnosti določili obveznost! zavarovancev ln tudi njihove pravice pri tako imenovanem razširjenem zavarova-vanju. Časa za uveljavljanje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev je dovoli in zato se bomo lahko temeljito pripravili na uresničevanje te velike pa tudi odgovorne naloge. Novo mesto: 3 stanovanjske skupnosti V torek, 1«. Junija je sklical ob-rin.mkl odbor SZDL posvet o stanovanjskih skupnostih, ki so ae ga ndelettll odborniki terenskih odborov szdl. ter drugi, V razpravi Je bilo poudarjeno, da naj pridejo pobude za ustanavljanje objektov, kj bodo služIli bodočim stanovanjskim skupnostim, od spodaj, od vuiivcev, ker bodo le na ta hh.Mii uspešni in življenjski. Predvidoma bodo v Novem me-slu tri stanovanjske skupnosti in ■lcer v Britij Inu, v središču mesta ln na desnem bregu Krke. Namen skupnosti Je. da nudijo poniof družini ln gospodinjstvu, se pravi predvsem zaposleni leni in vsem delovnim ljudem. Kakšno obliko pomoči pa potrebujejo Član i stanovanjskih skupnosti, nnj povedo samt. Vsega sicer ne bodo nosili naenkrat, pač pa po važnosti objektov in danih mof.no-stlh. Oblik dejavnosti stanovanjskih skupnosti Je veliko: ureditev otroSklh prostorov, IgrlSČ in drugega, kjer naj bi se zadrževali otroci ob vsafcem času ln pod nadzorstvom starejše osebe, medtem ko bi bili starSi v službi ali zaposlene žene dajale v pranje kje drugje; pralnice, kamor bi perilo; ureditev menz, kjer bi ra-poslena lena Ln družina dobila hrano- organizacija raznih ohri nlh servisov (krojači, čevljarji itd.) ki bi delali tudi ceneje kot ostali Obrtniki, ker bi blil oproščeni nekaterh dajatev; trgovine, kopališča, dvorane za r*zne prireditve in sestanke Itd. Vsi ti objekti pa bodo vplivali tudi na povečanje delovne storilnosti In hkrati na dvig življenjske ravni. NA BODOČE ZBORR VOLIVCEV JE TREBA PRITI Z JASNIMI PERSPEKTIVNIMI NACRTI GLEDE RAZVOJA IN USTANAVLJANJA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V razprav) Je Wlo poudarjeno Se, da odgovorni gradbeni strokovnjaki, ki pri gradnji stano- vanjskih blOkov premalo upoštevajo ureditev okolice in tudi notranjih prostorov (sob za otroke, trgovin, delavnic Itd); da občina, ki je dolžna ustanovit! stanovanjske skupnosti, premalo razpravlja in dela po tem vprašanju in da slabo proučuje zapisnik« zborov volivcev, v katerih so delno le nakazane smernice dela, ki naj bi jih občina upoštevala pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Poudarili so tudi. da naSe gospodinjstvo zaostaja za gospodarskim razvojem — to razMko naj h i odstranile bodoče stanovanjsks ukupnosti. Bomo vedno lepili pisma z jezikom? V ponedeljek, 8. junija je bil v Novem mestu občni zbor Društva stenografov in strojepiscev. Razen Članov društva in gostov sta se ga udeležila še predsednik Zveze strojepiscev in stenografov L RS Milan Megušar in predsednik Okrajnega komiteja LM Novo mesto Slavko Doki. Iz poročala in razprave je bilo videti, da je društvo kljub nezainteresiranosti strojepiscev in stenografov v podjetjih ln ustanovah za to organizacijo le nekaj naredilo. S pomočjo Srednje ekonomske ln Administrativne šole je organiziralo dva tečaja — strojepisnega in stenografskega, ki ju obiskuje nad 30 tečajnikov. Tako bo društvo le nekaj prispevalo k razvoju in napredku strojepisja in stenografije v našem okraju. Opaziti pa je, da društvo glede svojega osnovnega namena: strokovne zaščite stenografov in strojepiscev, ni ničesar naredilo; to pa zato, ker za to nI imelo niti priložnosti, saj se ni noben član društva pritožil, da se mu na njegovem delovnem mestu godi krivica (glede plače, dela, pogojev dela, delovne okolice in drugega). Prav tako naši strojepisci in stenografi verjetno ne poznajo uredbe o svojih honorarnih plačah, čeprav večkrat kje honorarno delajo. Delodajalci jih tako lahko prikrajšajo za tiste pravice, ki jim pripadajo. V strojepisje in stenografijo vedno bolj prodira mehanizacija (razni diktafoni, magnetofoni, električni pisalni stroji, Števci udarcev strojepiske, avtomati za lepljenje pisem ln znamk ter drugi) ln temu se tudi mi ne bomo mogli izogniti. Vedno večja produkcija v industriji bo zahtevala tudi večjo storilnost v administraciji, se pravi, da bomo tudi pri nas uvajali tehnična sredstva na to področje in seveda tudi reorganizirali administrativno službo. Ustanove in podjetja bodo morale nujno preiti na uvajanje strojepisnic, ker bo le na ta način storilnost strojepisk večja. Novomeško strojepisno in stenografsko društvo bo pomagalo z nasveti in s svojim delom podjetjem, organizacijam in ustanovam, seveda pa je nujno, da bodo tudi ta moralno in finančno podprla dela društva. Le skupni napori lahko rode dobre sadove! Po občnem zboru je Imel predsednik Zveze strojepiscev in stenografov Slovenije Milan Megušar krajše predavanje o sodobni administraciji in o uporabi tehničnih sredstev v administraciji, združeno z njih praktičnim prikazom uporabe. J. P. Naši učenjaki v boju proti raku ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE poita SMARJETA železniška postaja NOVO MESTO - oddaljeno 12 km © AVTOBUSNE ZVEZE # LETOVIŠČE IN ZDRAVILI8CE Voda: hi/potema 31—34° C. Podnebje: predalpsko. Toplice ležijo na podvznožju vinskih goric v prijetni dolinici. Parkovni gozd. Bližina Krke — ribolov, čolnarjenje. Zdraviliški hotel z 80 posteljami, vikend hišice z 48 ležišči. Zdravljenje s kopanjem v zaprtih kopališčih in v odprtem bazenu. Sezona maj—oktober, izven tega časa omejena. INDIKACIJE: hipertonija, insuflelenca srca, okvare ožilja, morbus Basedov, ginekološka obolenja, gnojni bron-chitis, okvare perifernih Živcev, artropatija, distonija vegetatlva. Rekonvelescenca po operacijah. Idealno zdravilišče za odmor in počitek duševnih delavcev. Ko so letos v Onkološkem Inštitutu v Beogradu morskim pmšičkom vbrizgali toenzopi-ren — sestavljeni ogljikovodik — so čez nekaj časa ugotovili, da se je v organizmu poskusnih živali začel razvijati rak. To naše učenjake, ki se borijo s to hudo boleznijo, nI presenetilo, ker so že prej slutili, da more ta ogljikovodik povzročiti rakftsta obolenja. Znanstvenike je predvsem zanimalo, katere snovi vsebujejo največ benzoplrena. Po dolgih preiskavah so ugotovili, da ga je največ v — sajah. Ta črni prah, ki se vtali iz tovarniških dimnikov ln povzroča nemalo skrbi gospodinjam in dimnikarjem, skriva v svoji kemični sestavi velike količine po-vzročevalca raka. Znanstveniki se pa niso ustavili le pri tej ugotovitvi. V nadaljnjih raziskavah so odkrili, da je v vseh proizvodih izgorevanja več ali manj prvin, ki morejo povzročiti bolezen, s katero so t* danes spopadli po vsem svetu. Toda saje so glede tega na prvem mestu. Razen tega proučevanja pa se znanstveniki Inštituta ukvarjajo tudi z vsemi ostalimi nelahkimi nalogami s področja raka. Tako raziskujejo v zvezi z rakom vse obarvane snovi, celo bonbone, proizvode konzervne industrije in tobačnega katrana. Preiskali bodo tudi vpliv, ki ga imajo na človeški organizem, zlasti na kožo, sončni žarki, kajti opaženo je, da se rak lahko pojavi tudi zaradi pretiranega sončenja. Beograjski Onkološki inštitut je tudi prvi v driavl vpeljal zdravljenje raka z velikimi dozami izotopov, s čimer je znanstveno-preiskovalno delo povezal s prakso. Nekatere vrste rakastih obolenj zdravijo v Inštitutu z vbrizgavanjem radioaktivnega joda ali zlata, v nekaterih primerih leukemije pa vzbrizgajo bolniku radioaktivno žveplo. Sodelavci Inštituta se vzdr- žujejo vsakih sodb glede učinkovitosti najnovejših metod zdravljenja raka. Toda znano je, da so pri vnekaj bolnikih rakasti proces povsem ustavili. Zlasti zanimiv primer so imeli pred nekaj meseci. Dobili so bolnico v brezupnem stanju, ki ji je rak v trebušni votlini nepretrgoma proizvajal velike količine vode, tako da bolnica sploh ni mogla prenesti ležečega položaja. Toda po zdravljenju z radioaktivhirn zlatom se bolnica sedaj izvrstno počuti. (Po »Jugopresu«) pO podatkih Zveznega zavoda za statistiko se Je lan) potrošnja električne energije v gospodinjstvih povzpela na H42 milijonov kWh, predlanskim Je bila 832 milijonov k\Vh, medtem ko Je znašala za leto 1954 komaj 396 milijonov kWh. x veliko hladilnico, ki bo imela 1 nadstropja, bodo zgradili do konca septembra v Beogradu. Ta hladiln ea bo z zmogljivostjo 5000 ton največja v držaifl. V bližini hladilnice grade tudi tržnico, ki bo gotova sredi prihodnjega meseca. w Stipendije Državnega sekretariata narodne obrambe MOKRONOG E*sli V sredo 1. julija praznuje Mokronog svoj šesti ljudski praznik kot spomin na zmago nad fašistično drhaljo leta 1942, ko je peščica partizanov mokrono&ke čete premagala močno postojanko Italijanov, ki se je utrdila v mokrono-ftkem gradu, partizani pa so med tem odpeljali zalogo usnja iz tovarne, ki je bilo namenjeno za italijansko vojsko. Spored proslave praznika je letos naslednji: 1. julija ob 9. uri bo v Zadružnem domu slavnostna aka-demija, ki jo pripravljajo prosvetni delavci. Po akademiji bo razvitje prapora k. o. ZB NOV Mokronog. Sredstva zanj so zbrali člani sami med seboj. Prapor bodo razvili domači ni-borc i, nosilci partizanske spomenice iz 1. 1941. Po razvitju se bo posebna deputacija ZB s praporom po- klonila na mokronoškem pokopališču na skupnem grobu borcev in talcev in vsem pokojnim sodelavcem NOV in OF, ki počivajo na mokronoškem pokopališču. Deputaciji se bodo priključili zastopniki družbenih organizacij in na skupnem partizanskem grobu položili vence. Popoldne bo ljudsko rajanje in zaporedne kino predstave. Pripravljalni odbor se bo letos še posebno potrudili, da po udeležencem nudil okusne jprigrizke in izvrstno pijačo tukajšnjih goric. Proslave se ne bodo udeležili samo prebivalci Mokronoga in okoliških vasi, ampak tudi tovariši in tovarišice od drugod, ki so svojčas delovali na tem področju, kakor tudi mnogi prijatelji in občudovalci te prijazne doline. Ko se v teh dneh mlad; ljudje odločajo za bodoče poklice, se marsikdo Ustavi pri vprašanju stroškov nadaljnjega Šolanja, mnogim ni znano, da omogoča študij tudj Državni sekretariat za narodno obrambo, ki skrb; za dopolnitev vrst JLA s strokovnimi kadri, za katere nI vojaških šol, prav tako skrbi DSZNO tudi za potrebno število kandidatov za vojaške akademije. Zato lahko prejemajo štipendije tudi dijaki v gimnazijah, v tehničnih in dru ji h strokovnih gospodarskih šolah, v višjih strokovnih šolah in na fakultetah. Kdo lahko uživa tako štipendijo? Predvsem prosilec, ki je naš državljan, ki je telesno ln duševno zdrav, ki ni kaznovan in je dobrega vedenja, da še nima dogovora gilede štipendije s kom drugim in ki sklene pismen dogovor, da bo po dokončanem šolanju ostal v aktivni službi določeno število let. Vojaški štipendist; - študenti univerz dobivajo Štipendije v višini od 8.000 do 11.000-. v I. letu študija 8.000 din, v II. letu 8.500 din, v III. letu 9.000 din ln v IV. oz. V. letu študija H tisoč dinarjev. Vojaški štipendisti - , dijaki višjih strokovnih, tehničnih in drugih strokovnih šol za gospo- Šola in pomoč podjetij Potrkal sem na vrata delavnice foto-krožka v črnomaljski osemletki. Poizkušal sem jih celo odpreti pa ni šlo. Od znotraj se je oglasilo: — Kdo je? _ Dolenjski list. Med mladimi črnomaljskimi fotografi in Se kaj ANA GOLOB Bolestno je odjeknila pred dnevi vest, da Je v Glinku pri Mirni umrla partizanska mati ANA GOlob v 70. letu svojega življenja. Množica znancev, prijateljev in drugih, ki so poznali pokojnlco ln Golobovo družino na Glinku, jo je pospremila na zadnjo pot v ponedeljek 22. junija popoldne. Kaj Je trpljenje slovenske kmef-ke žene, Je Ana Golobova bridko okusila v svojem tenkem življenju. Sama Je vrsto let vztrajala na domači grudi, ko Je bil mož v Ameriki. Po njegovi vrnitvi *ta z ljubeznijo obdelovala dolenjsko zemljo, na kateri sta vzgojila osem otrok. Vse njeno življenje Je bilo en sam delovni dan. prelet od jutranje zarje do trdega mraka z delom ln s skrbmi. V letih, ko ae Je slovensko ljudstvo odločilo za novo življenje, i# Golobova družina vedela, kaj Je prav ln kaj ne. Trije sinovi Ane Golob «o z orožjem v roki ustvarjali novi svet, sama pa jc doma pomagala kjer je le mogla. Nihče ii n| meril solza, ki jih je v teh LUdih letih po točila, nihče ni št H njenih prečutih noči, ko Je mislila na sinove. Ko so se fantje vrnili, Golobova družina sipet nI stala ob strani. Razen otrok je bila tudi Ana Golob delavna; bita Je aktivna odbornica organizacije AFZ, bila je med prvimi zadružniki mlrensiko KDZ in tudi drugje je pomagala. Čeprav je imela z domačimi opravki skrbi in na- Sorov čez glavo, je vendarle eu-Lla živo potrebo, da so za uresničenje ciljev NOB potrebni novi napori vseh nas. Pri tem Je dala socialistični skupnosti svoj delež 4n se, čeprav že na jesen življe- Pozdrav iz JLA 0 Vojaki iz Obrenovca po-»dravljajo naročnike Dolenjskega Usta, mladino, ki gradi avto cesto ter starše, sorodnike ln znance, katerih se često spominjajo; Venoeslav Ivanušič, Alojz Dražumerlč in Anton Brodarič. nja. z veseljem vključila v delo za lepše življenje. Vsi, ki ljubimo ln spoštujemo naše partizanske matere, smo se od Golobovc mame na Glinku poslovil; s težkim srcem. Ohranili jo bomo v lepem, nepozabnem spominu. V domači, svobodni zemlji pa si bo zdaj odpočila tudi Ana Golob. Zanjo In za naSo svobodo je živela. Čast njenemu delu in spominu! Prijatelji, tovariši in znanci Z one strani je bilo slišati najprej smeh, potem pa so se vrata odprla. Delavnica je bila rdeče osvetljena. »Krožkarji«, ki so pravkar končali delo( so prisluhnili pogovoru med upraviteljem, ki vodi krožek, in menoj. — Vidite, delavnica je skromna, je začel upravitelj. Tale povečevalni aparat Je kupila šola, svetiljko nam je podaril BELT( »Regulo« pa smo kupili z Izkupičkom Veselega večera, ki so ga priredil^ našj pionirji, V krožku je vključeno 40 učencev 7, jn 8. razreda. Teorijo smo že predelali pa tudi praktičn0 je že vsak slikal m seveda sliko tudi razvil. OBVESTILO RTV Ljubljana ima' že nekaj let na sporedu relejnih radijskih postaj oddajo »razgovor z volivci«. V njih odgovarjajo na vprašanja volivcev predstavniki občinskih in okrajnih ljudskih odborov okrajev: Ljubljana, Koper, Gorica, Celje, Maribor in Murska Sobota. Ker so oddaje vzbudile med dosedanjimi poslušalci veliko zanimanje in ker želimo, da bi v to oddajo vključili tudi volivcev s področja kranjskega in novomeškega okraja, je programsko vodstvo RTV sklenilo, da bodo »razgovori z volivci« za okraje Ljubljana, Kranj in Novo mesto z novo poletno shemo našega sporeda, to je po 21. juniju, programirani vsak petek ob 17. uri na prvem programu na valu 327,1 m. Obenem bomo za zdaj ukinili dnevni govorni in glasbeni s-pored na srednjem valu 202 m. Poslušalcem, ki niso mogli spremljati teh naših oddaj, naj povemo, da v njih odgovarjajo in pojasnjujejo vprašanja volivcev izvoljeni predstavniki občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Zato znova vabimo vse poslušalce, še posebej iz ljubljanskega, kranjskega in novomeškega okraja, naj probleme in vprašanja s področja notranje politike, gospodarstva, kuflture, zdravstva in druga, ki jih srečujejo v komunah, ustanovah in podjetjih, pošiljajo na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, uredništvo oddaje »razgovor z volivci«. Na vsa vprašanja bomo iskali odgovore pri predstavnikih okrajev ali občin. Te odgovore pa boste slišali vsak petek ob 17. uri na prvem programu na valu 327,1 m. Ko boste pisali, nam sporočite, Če želite, da je vaše ime pri vprašanju omenjeno v celoti, z začetnicami, aH želite, da se sploh ne omeni. Torej vsa vprašanja volivcev, na katera želite odgovor, pošiljajte na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, Uredništvo oddaje »razgovor z volivci«. Pokazal ml je nekaj uspelih sllfc o zaključnem sprevodu ln izročitvi ključev, ki ga je priredil 4. razred gimnazije ter nadaljeval. — Te in druge slike bomo prodali ln z Izkupičkom kupili sušilni aparat. Nekatere bomo tudi povečali in jih pokazali na našj šolski razstavi. No, mladi fotografi dobro delajo. Ogledal sem si še delavnico za tehnični pouk. Pravkar &o v njej Izdelovali lutkarji pod vodstvom prof. Vračka oder ln senčne lutke. Ob zaključku šolskega leta so namreč z njimi Igrali »Trdoglava jn Marjetico«, krožek ročnih lutkarjev pa je nastopil s »Pavliho v stiski«. Razen tega Imajo še dve folklorni skupini mlajših \n starejših učencew ki študirata v glavnem belokranjska kola in tako skrbita, da se bodo ohranila med ljudstvom. Na enak način, se pravi na dve skupini, je .razdeljen še pevski krožek. Dramska skupina je tudi zelo delovna. V tem šolskem letu je nastopila že z »Jurčkom« in »Rdečo kapico«. Delavnica za tehnični pouk, v kateri naj bi se učenci naučili praktičnih, življenjskih stvari, pa je pomanjkljivo opremljena. Kaj hočemo, proračun za šole je šibek! Uprava -šole je prosila sindikalne organizacije »Belta«, Mizarske zadruge, »Mizarja«, »Kovinarja« in druge, da bi dale šoli odvisno in za njih neuporabno orodje. Nekatera podjetja so že poslala svoje prispevke, nekate_ ra Pa jih še bodo. Tako bo šolska delavnica v precejšnji meri usposobljena za tehnični pouk. Dozdaj je namreč v delavnici delalo lahko hkrati le malo otrok, ker imeli samo dve garnituri orodja. Joie Prime 0 Čimveč uspehov in delovnih zmag želijo mladini VII. novomeške MDB »Ivan Stariha Janko« pri delu na avto cesti vojaki Jož« vrbančič, Jože Kon-da |n Viktor Tref alt. darstvo in javne službe dobivajo štipendije v višini od 6 tisoč do 8000 dinarjev na mesec; štipendija raste z vsakim letom studila. . Vojaški štipendisti . dijaki gimnazij, tehničnih in drugih strokovnih šol, ki se šolajo za to, da bodo vstopili na>t0 kot gojenci v vojaško akademije, prejjemajo štipendije od 4.000 do 6.000 dinrjev na mesec; dijaki I. razreda 4.000 din, dijaki II. razreda 4.500 din, dijaki III. razreda 5.500 din in dijaki IV. razreda5.500 din in dijaki 5. razreda učietljišč 6.000 din. Stipendijo lahko dobiva torej tudi gimnazijec, ki se pripravlja, da bo pozneje vstopil v katero koli vojaško šolto (aka- delijo). Pogoji za tako učenje so torej izredno ugodni. Stipendije izplačujejo vseh 12 mesecev na leto, vsak mesec vnaprej in neglede na to, aH dijak prejema otroške doklade ali ne. Študentje - vojaškj štipendisti na tehnični, medicinski, stomatološki, farmacevtski In veterinarski fakulteti dobijo tudi denarno odškodnino za šolski pribor: v i. letniku 15.000 din, v vseh ostalih letnikih: po lO.OOo dinarjev, ki jih izplačajo vsako leto po enkrat. Ce kdo šele postane vojaški štipendist, pa je že študent, prejme prav tako 15 tisoč dinarjev za šolsko leto, v katerem je podpisal pogodbo. Vojaški štipendisti - študentje tehničnih fakultet prejmejo za diplomsko delo na račun stroškov 30.000 din. Odškodnino za šolsk[ pribor dobe tudi vojaški štipendisti -dijaki višjih strokovnih, teh-nčnih in drugih šol za gospodarstvo v znesku od 10.000 do fi.000 din. Tako pomoč — 6.000 din — lahko dobe tudi dijaki gimnazij, ki so vojaški štipendisti. Vojaški štipendisti imajo razen teh ugodnosti tudi pravico do brezplačne zdravstvene zaščite v vojaških sanitetnih ustanovah. Podrobnejše podatke o štipendiranju lahko dobite na najbližjem vojnem odseku, na oddelku za narodno obrambo domače občine, pa tudi v najbllžj[ srednji šoli. Prve absolventke administrativne šole Letos so bili na novomeški administrativni šoli prvič za-' ključni izpit. Te je opravilo 23 učenk. V strojepisju je dosegla najboljši uspeh Marija cije prijavile šoli potrebo po 76 absolventih administrativne šole. Potreba po teh kadrih je gotovo še večja, saj je zelo malo verjetno, da bi vsi, ki po~ Kovač v stenografiji pa Vida trebujejo ta kader, poslali na Kralj. Učenke so zelo dobro šolo svoje prošnje. valo 12 učenk, štipendije (od 300 do 600 dinarjev) pa 9. Dijakinje so štipendirali: 1 Okrajni zavod za socialno za* varovanje Novo mesto, 4 Ob LO Novo mesto, po eno pa občine Žužemberk, Trebnje, Met* lika in Krško. Naša podjetja so zahtevala precej administrativnega kadra, žal pa niso štipendirala nobene dijakinje. V letošnji prvi letnik bo\sprejetih le 30 učenk. Po izjavi direktorja šole, ing. Karla Mama, so bile dijakinje med šolanjem disciplinirane in marljive m- so kljub napornemu delu — pouka- so imele po 43 ur tedensko —« dosegle lep uspeh. Po dveh letih pridnega učenja — zdaj veselo v službe, kjer podjetja, ustanove in organizacije že čakajo na sposobne strojepiske in stenografke .. , odgovarjale Še iz slovenščine, upravne zakonodaje in administracije. Vse absolventke imajo zagotovljeno službo, saj so razna podjetja, Ustanove in organiza- Po socialnem sestavu je bilo 13 učenk hčera padlih borcev, 4 žrtev fašističnega nasilja, 2 enostranski siroti, ostale pa imajo starše. Invalidski dodatek (do 9000 dinarjev) je dobi- Cesta Slovenska vas—Prelesje Sentrupert je prijazna dolenjska vas. cesta, ki vodi iz Slovenske vasi preko Sentruperta, je pa obupna. Vsa jamasta ln razorana, ob vsakem dežju strašno blatna, zahteva urejevanja in gramoza. Lani so posuli nanjo 9 kub. metrov gramoza, letos pa 30 kub. metrov. To bi zadostovalo komaj za pol kllo- »Veseli Belokranjci« so gostovali v Dol. Toplicah Folklorna skupina iz Črnomlja je 18. junija gostovala v Dolenjskih Toplicah. Prikazal! so pjese jugoslovanskih narodov in zapeli več pesmi. Vodil jih je koreograf Tine Baličlč. Sodeloval je tudi kvintet »Veseli fantje« iz Črnomlja. Za uspelo izvajanje s0 želi obilo priznanja zdraviliških gostov in domačinov. Takih prireditev si Topllčani še želimo. OGLAŠUJTE > V DOLENJSKEM • LTSTU! metra dolgo pot, ne pa za štiri in pol kilometra dolgo cestišče. Nasipajo le mehak gramoz lz bližnjega kamnoloma pod Veselo goro, potrebno pa bi bilo do-važatl trši gramoz, ki je mnogo trpežmejšl. Domačini se pritožujejo ln pritiskajo na okrajno cesto upravo, vendar brez uspeha. OLO ie dobil v zadnjem času v upravljanje še nad 500 km cest, zato njegova sredstva ne zadostujejo več. Potrebni denar za gramoz se bo moral najti, kajt! nemalo škode se dela na vozilih, ki vozijo po takih cestah. VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STROK V NOVEM MESTU namerava v novo šolsko poslopje vzidati spominsko ploščo vsem v NOB padlim mojstrom, pomočnikom in vajencem, ki so obiskovali to šolo. Svojce oziroma znance prosimo, da javijo upraviteljstvu šole ime in priimek, rojstne podatke, leto smrti, enoto, v kateri je pokojnik nazadnje bil ter kraj, kjer je padel. Prav tako prosi upraviteljutvo, da pošljejo svojci oz. znanci take podatke tudi za žrtve fašističnega nasilja. UPRAVITELJSTVO Lovsko slavje v Dol. Toplicah Lovska zveza Slovenije je preteklo sredo v Dolenjskih Toplicah priredila slovesno praznovanje 50-letnice dr. Be-nlgerja, ki J« že deset let predsednik Lovske zveze. Ob tej priložnosti Je Lovska zveza poklonila jubilantu diplomo častnega člana. Po »uradnem« delu se Je razvila vesela zabava. Ivan Rustja Številni prijatelji in znanci so 22. junija ob 16. url spremili k zadnjemu počitku Ivana Rustjo, ekonomista pv\ Gospodarski poslovni zvezi v Novem mestu. Tov. Ivan Rustja Je bil rojen na Goriškem in prva otroška deta so mu tekla med' prvo svetovno vojno. Zaradi nevzdržnih razmer se je njegov oče z družino preselil na Dolenjsko in tu si je mladi Ivan postavil nov dom in ustvaril družino. Tudi njegovim otrokom ni bilo dano, da bi otroška leta preživeli brezskrbno, za- Kmetijstvo v sevnišk. občim 11. junija Je bil pri BhLO Sevnica posvet upravnikov KZ a področja vse občine. Ker so se taki posveti izkazali kot izredno koristni, saj na njih Izmenjajo prenekatero dobro misel, so sklenili, da bodo poslej redno vsak mesec. Najvažnejše zaključke tega posvetovanja prinašamo danes; poglejmo, kaj pravijo upravniki KZ v občini Sevnica. O ŠKROPLJENJU SADNEGA DREVJA Sarini škodljivci povzročajo sadjarstvu občutno škodo. Samo na področju Loga pii Sevnici so pred kratkim kmetje posekali »koro eno tretjino sadnega drevja zaradi hude okuženosti. Kritično je tudi stanje okoli drevesnice kmetijskega posestva. Posestvo je spričo nepraviune nege sosednjih sadovnjakov lani skurilo zaradi okuženosti 10.000 sadik, kar predstavlja čisto izgubo 1,5 milijona dinarjev. Letos se sicer z vsemi sredstvi borijo proti okužbam, vendar bo trud ln strošek zaman, dokler bodo v bližnji okolici stara drevesa kmetov zanemarjena in močno okužena. Podoben je pri. mor okoli plantažnih nasadov tega podjetja. Preti resna nevarnost, da kljub pravilnim za-Itltnim. ukrepom nasade ne bo Je obvifcrovatl, če bodo so. sedje tako malomarni do svojih dreves. Skrajni čas je torej, da Ob LO sprejme' ostrejše ukrepe za kršilce predpisov o obvezni zaščiti sadnega drevja. Nekaj praktičnih računov je pokazalo, da je stanje sadovnjakov ponekod že tako kritično, da bi stroški za Škropljenje presegli vrednost pridelka. To je spet dokaz več, kam malomarnost lahko pripelje donosno panogo kmetijstva. Razumljivo, da so take račune napravili tudi kmetje sami in jim zato odločbe kaj malo pomenijo. Ob takem stanju tudi lahko razumemo, da si je neki kmet za sadovnjak kupil Vi kg rumensana, si z njim namaza, roke in se tako prišel »pohvalil* k referentu, češ pa sem poškropil. Končno bo škodo trpel sam, škoda pa je truda in dela, ki je bilo v nasad že vloženo. Tudi zadruge so nekajkrat gre- šile, saj so nekoč prodajali v reki zadrugi 4 ileta staro škropivo. Tak postopek seveda nI dvigal zaupanja kmetov v škropiva in tudi ne v svojo zadrugo. O KOLORADSKEM HROSCU Tega pisanega amerikanca kmetje že sami uspešno zatirajo. Slišali smo le nasvet, da je morda važnejše škropljenje po 15, avgustu, ko je zalega starih in novih škodEjivcev nekako najbolj živa. Za uničenje hrošča pa je potrebna še enkrat močnejša koncentracija (od 0,3 do 0,4°/«), da Je škropivo učinkovito. Za krompir še en podatek — mnogo bolj kot hrošč mu je v mokrih letih nevarna krompirjeva plesen. Ta lahko zniža pridelek tudi do SO0/*, zato naj kmetje zasledujejo predvsem njen pojav. O zatiranju pa.naj se obrnejo na KZ, kjer bodo dobil; točna navodila. , O KOOPERACIJI ZA HODOCE LETO Kooperacija bo dala na večini področij pričakovane rezultate. Zato povišane planske na- loge za sestav ne bo težko izpolniti tam, kjer se bodo kmetje na lastne oči prepričali, da je napredek tu. Važno je, koliko več bo kmetu padlo ob mlač-vi v žep. Težja je problematika za kadre, ki naj bj kooperacijo nadzirali in izvajali. Na področja! cele občine sta zaposlena v opratlvi le dva kmetijska tehnika. Samo pri sevniški KZ pride za prihodnje leto na enega kar 306 ha kooperacljskih površin! Naj bo povprečna parcela 33 arov, pa se bo mož znašel na blizu 1000 parcelah. Kaj bo počel na njih? Vprašanje srednjega kmetijskega kadra je torej lahko resna ovira za izpolnitev planskih nalog v kmetstvu. Poseben problem, ki se je pojavili, je izpollnitev plana >za vi ako ceno. Tako so znani primeri, ko je KZ šla v kooperacijo s pšenico na neprimerni eeinjjl. In ob žetvi? Žetev ne bo dala tistega, kar kmet in zadruga pričakujeta. Ob tem vprašanju so vsi prisotni enoglasno Izrazili mnenje, kako škodljiv je pojav, da ni določena rajonizacija kmetijstva. O njej se je sicer že neštetokrat govorilo in popisano je že veliko papirja, vendar končnega sklepa, ki bi določal daljnosežno kmetijsko kulturo ln kolobar za neko določeno področje, še nI. Tako se dogaja, da plan kooperacije razbijajo mehansko na vsa področja, kar potem rodi nezadovoljstvo in razočaranje. Toliko govorimo o načrtnem kmetijstvu, pri tem pa delamo osnovne napake. Verjetno bi tudi to težavo lako povezovali s kadri. O PITANJU ŽIVINE Uredba o prepovedi klanja telet velja. Kmetje se upravičeno sprašujejo, kam sedaj s teleti, ko ni povsod možnosti za rejo. Težave v zvezi s pitallščl, ki so draga ln jih nI, se bodo lahko omilila s pogodbenim pitanjem telet domin. Za tako' pitanje je po drugih krajih že vrs'ta izkušenj. Načrt za prihodnje leto predvideva, naj b! v sevniški občini spitall 1100 repov. Ce se bodo KZ takoj lotile sklepanja pogodb za to mlado živino, čc bodo kmetom prikazale izredno ugoden finančni uspeh, ki ga je s pitanjem mogoče doseči, najbrže ne bo težav. Živinski fond se lahko torej res kmalu popravi, kalkulacija ln cena pitanih telet pa sta nedvomno najbolj spodbudna elementa. Zadruge čaka tu tudi druga naloga — okoli potrošnih središč se bodo osnovali mlečni okoliši, povsod drugje pa naj bi kmetje začeli pitati. Iz mlečnih okolišev bi teleta morali oddati v pitališča. V Sevnici, predvidevajo eno — na Imipolcl. Za kmete je važno povedal« tudi to, da pri pitanju lahko uživajo tudi nosebne ugodnosti — odkupi se namreč lahko '/ din za kg. Se marsikaj drugega smo slišali na tem posvetu. O odkupu krompirja, obnovi hmeljskih nasadov, načrtih in Investicijah so se pogovorili. Zadružne svete čaka v kratkem odgovorna naloga. Na svojih prvih zasedanjih bodo sprejemali načrte za prihodnje gospodarsko leto. ob. njih pa lahko temeljito analizirajo dosedanje uspehe. Načela ki jih je sprejelo naše najvišje politično vodstvo v maju ln k' so Izražena v referatu tov. Kardelja, jasno določajo pot razvoja kmetijstva. Čimprej se tore.i zadružni sveti ;,adev lotijo, to liko prej bo naša vas dosegi-proizvodnjo in z njo odnose, k so vredni življenja delovnue kmeta v socialistični družbi. -ok kal Italijani in Nemci so napam i našo domovino in za vse Slovence so se začela težka leta. Ivan Rustja se je že leta 1®41 vključil v OF in se ves predal temu delu, saj Je okupatorja občutil že kot otrok ln zato se je zavedal, da mora storiti čimveč, da bo domovina prej osvobojena. Tako je izpolnjeval vse naloge OF do julija 1942. Tedaj je sodeloval pri akciji zajetja Italilanov. toda akcija ni uspela. Rustjo so Italijani dobili, ga zverinsko pretepli in po dveh dneh so ga odpeljali v taborišče, pravtaiko tudi njegove nedodetne otroke ln ženo. hišo pa zažgali. Ob kapitulaciji so se vrnili domov m Ivan je nadaljeval delo. Zaradi slabega zdravja nI bil vključen v vojaške enote, pač pa v politične in gospodarske odbore. Tu se je ves posvetil zadružništvu Jn v tem delu tudi dočakal svobodo. Tedaj Je prišel v Novo mesto in Je sodeloval pri gospodarskih ustanovah, sodeloval pa je tudi v oblastvenih organih, n. pr. kot občinski odbornik. Za zasluge je dobil zasluženo priznanje, medaljo za zasluge za narod. Tov. Ivan Rustja Je bil vzor skromnega delovnega človeka. Vse njegovo življenje Je poteklo v nenehnem delu m skrbi za družino. V svojem poklicu je bil vesten :n priden kot mravlja. Bil Je poln načrtov in v največjem zagonu ga je pokosila zavratna bolezen m • ga iztrgala družini ln družbi Sele 47 let starega. Prijatelji, znanci in vsi ki so ga ooznall, ga bodo .ohranili v trajnem spominu kot vzornega tovariša, družinskega očeta in poste-nlaka. Naj mu bo dolenjska zem-I ia lahka! £ Tudi našim fantom v Bihaću se toži po domačih krajih. Pisali so nam, naj sporočimo njihove pozdrave vsej dolenjski mladini, posebno pa staram in vsem domaćim. Jože Kotih, Jože Tekavčič, Peter Ciglar, Franc Anžičck, Franc Struna, Ivan Dimec, Anton Stifter, Franc Verjak, Karl0 Cernec, Vinko Gaber, Ivan Berjak, Jože Vrabl, Jože Danijel, Anton Brd-nik, Tornaž Doninergar, Fran« ■Skec, Franc Erjavec li Fi Fras. i KULTURA IN PROSVETA -1-:- NAŠA PESEM V KRANJ l Precej nervoznosti je bilo med pevci moškega pevskega zbora PD Dušan Jereb, ko so imeli vajo pred veiiKim nastopom izbranih pevskih zborov v Sloveniji, ki je bil v Kranju 7. junija pod naslovom »Revije pevskih zborov Slovenije«. Kak0 tudi ne?! Saj so jih nekajkrat obiskali glasbeni strokovnjaki iz Ljubljane in jih poslušali z namenom, da jih ocenijo in odločijo- ali so sposobni oziroma toliko vredni, da se morejo predstaviti širšemu glasbenemu občinstvu Sloiveniije- In ti strokovnjaki so odločili, da naši pevci pridejo v Kranj na to veliko revijo. Vteseld in poniosini so bfili nasii iantje, kajti to je bilo prvič, da so nastopili pred tako zahtevno pubuko, saj bi lahko rekln, da našu h pevcev mnogi še poznali niso *n niso niti vedeli zanje. Treba je povedati, da ni šlo za tekmovanje pevskih zborov, kajti izbira je bila opravljena že prej, na sedežih teh zborov, vendar so zbori »tekmovali«. Zavedali so se prav vsri. da je bilo že to velika čast in pniiznanje, da so bali izbrani za nastop na reviji. Znašli smo se v družbi naslednjih pevskliih zborov: France Prešeren iz Kranja, Svoboda Laško, Angel Besednjak iz Maribora, Svoboda iz Hrastnika, Obrtno trg. prosvetno Umetnostna razstava v Brežicah V Brežicah so od 17. do 26. junija razstavljena dela dveh slovenskih slikarjev, ki sta preživela avojo mladost v Posavju. Alenka Gerlovlč je obiskovala osnovno tolo v Brežicah, kjer je bil njen oče zdravnik, Jože Ciuha pa Je hodil v šolo na Vidmu, kamor so te preselili negovl starši iz Trbovelj. Oba pripadata srednji generaciji slovenskih slikarjev in sta se s evojlmi prvimi deli predstavila že med narodnoosvobodilno vojno na osvobojenem ozemlju oziroma takoj prva leta po vojni. Gerlovičeva Je Akademijo upodabljajočih umetnosti končala že pred vojno v Zagrebu pn profesorjih Hegedušiču in Beeiču. Ob Izbruhu vojne le živela v Ljub- Alojz Gangl: Dekle z mucko ljani, kjer se je že leta 1941 vključila v ilegalno delo. dokler ni leta 1944 odisla v partizane. Na osvobojenem ozemlju se Je udejstvo-vala kot umetnica in napravila nekaj uspelih linorezov. Razstavljala Je prvič na. osvobojenem ozemlju v Ornomaju na razstavi partizanske gralike leta 1945. Po osvoboditvi je Imela v Ljubljani dve samostojni razstavi, udeleževala pa se je tudi vseh razstav Druitva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Ciuha je absolviral na Akademij; upodabljajočih umetnosti v Ljubljani po vojni, kjer je končal specialno solo za zldmo slikarstvo pri Slavku Pengovu. Ciuha je bil partizan od leta 1944. Danes Je posebno znan kot ilustrator mladinske literature in Je za svoje izvirne in umetniško dognane Ilustracije prejel leta 1*55 Levstikovo nagrado, leta 1956 pa nagrado Mladega pokoienja. Razstavljal Je večkrat v LJubljani m tudi v vseh večjih umetniških središčih v državi ter v nekaterih mestih severne in zahodne Evrope. V Brežicah Je Ciuha pokazal olja zadnjih Štirih let, ki predstavljajo zanimivo celoto, ker so vsa posvečena motivom iz življenja ln dela makedonskega Človeka, ki umetnika kakor kaže pričujoča razstava, še posebno privlači. Pri tem se Ciuha kot specializiran slikar - freskant tudi v oljnatem podajanju poslužuje ire-sko-slikarske tehnike. Zato imajo njegova razstavljena dela iz Makedonije videz neke posebne monumentalnosti in globoke izraznost ter v mnofiočem spominjajo na bizantinsko umetnost visokega srednjega veka, ki se nam je ohranila v nekaterih monumentalnih srednjeveških freskah makedonskih in srbskih samostanov. Ob poglobitvi in daljšem opazovanju nam morejo Ciuhovl makedonski motivi in njegovo umetniško izražanje postati prikupni in nas ogrejejo. Alenko Gerlovlčevo smo doslej več poznali kot slikarko, ki jo bolj privlačujejo grafične tehnike. Tokrat pa je pokazala svoja olja, ki so nam zato bila novo umetnostno doživetje. Njeni motivi so dokaj različni: portreti, pokrajine in tihožitja. Zato Je razumljivo, da išče svojim motivom tudi ustrezen barvni izraz, kar daje njenim platoom videz rahle nedoslednosti. Po večini so namreč njena platna naslikana v sivem in rjavem tonu in kaže, da se v škodo umetniške kvalitete njenih del oddaljuje od svojih barv, ko slika »rdeča jabolka« in »iesenske veje«. Vsekakor bi bilo z večjo kritičnostjo pri Izboru del za razstavo mogoče doseči, da bi nam bila umetnica predstavljena z bolje Izbranimi in bolj priznanimi'deli. S. Stoletnica rojstva Alojza Gangla 8. Junija 'Je minila stoletnica rojstva našega kiparja Alojza Gangla, Zdi se mi, da Je ta obletnica neopazno zdrsnila mimo naših vsakdanjih skrbi in dela. Toliko bolj zato. ker je ta umetnik naš rojak, saj ga Je dala belokranjska pokrajina, tista, ki nam ,Je dala tudi Zupančiča in vrsto drugih, ki so zidali stavbo slovenske kulture. Vodnikov spomenik v JLJubUanl, Valvasorjev in skupine na operni stavbi: Genij, Glasba ln Drama, Komedija ln Tragedija — to Je nekaj mejnikov njegove kiparske ustvarjalnosti. Morda Gangl ne bi bil tako iskan umetnik, da ni v svojih delih pokazal nekaj novega in neSablon-skega. Alojz Gangl se je irodll uboinim staršem'v Metliki. Po končani normalkl je delal v rezbarski delavnici Jerneja Jereba, Karla Poglajena in Naglasa. Leta 1&84 Je vstopil v delavnico Jakoba Gsohiela v Gradcu ln hkrati obiskoval večerno obrtno šolo pri prof. Pekar, in Leposchitzu. Na njuno spodbudo Je začel samostojno rezbariti ln s svojim delom dosegel, da mu je kranjski deželni odbor dal podporo za študij na Dunaju. Po pbrtnl šoli se je vpisal, najprej samo izredno, na dunajsko akademijo in 1. 1888 đovr-»11 specialno šolo prof. Zumbu-acha. Njegove dunajske študije je podpiral poslanec Franc Suklje. Gangl je postal strokovni učitelj kiparstva na ljubljanski umetnost-no-obrtni šoli. Po težki živčni bolezni Je stopil v pokoj. Poučeval je še v Splitu, pozneje pa Je živel na Dunaju in se nazadnje preselil v Prago, kjer je umrl 2, oktobra 1985. Zaro z njegovim pepelom so prepeljali na metliško pokopališče. Gangl je prejel prvo izobrazbo v svoji »rezbarski dobi«, ko Je delal po raznih delavnicah. Prvo večje znanje kiparske tehnike Je dobil na Dunaju, kjer so profesorji kmalu odkrili njegov talent in ga vzgajali. Pozornost je vzbudil s portretom poslanca Sukljeta. Portret je bil razstavljen v dunajskem Kunstlerhausu ln Je ta-koj vzbudil pozornost kritike. Kmalu je dobil pri svojem profesorju atelje kjer je začel snovati Vodnikov kip. Ljubljanski kritiki •° fclp navdušeno sprejeli. Z Vodikom je Gangl zaslovel tudi zu-"*J naše dežele Sfcrossmayer ga j« Povabil v DJakovo, kjer je z Jfcuefom okrasil vhod v stolnico, delo je končal tik pred odho- dom v Francijo in Italijo, kjer se Je še izpopolnjeval. Ko se je vrnil, je ustvaril umetnine, ki danes krasilo Operno poslopje v LJubljani. Komedija in Tragedija sta veliki umetnini, saj Je oživel kamen z veliko prepričevalnostjo. Na Komedijinem obrazu je rahel nasmeh, toda veselost ni taka, kakršna se loti resnega človeka, ko ga obide »dobra volja«. V tem obrazu je brezskrbnost in lahko-živost: minulost je pozabljena, prihodnost — kdo bi mislil nanjo 1 Docela drugačna je Tragedija. Desnica žene drži bodalo pripravljeno za sunek, z levico si razkriva vrhnjo boleko, da se reši tesnobne ovire. Duševna razburjenost je prikipela junakinji do vrha; strasti so zadušile vsak trezni premislek, zdajci se mora zgoditi tisto dejanje . . . Skupina Genij, Glasba in Drama je Izvedena z odličnim estetskim čutom ln preseneča v svoji izraznosti. Leta 1*95 Je izvršil relief v marmorju z apoteozo »Slovenske žene« za nagrobnik Marije Murni-kove, Prešernovo poprsje in nekaj drugih manjših del. Nekaj let pozneje je sprejel ponudbo za Valvasorjev spomenik. Po mnogih študijah ga Je Izvršil. Odkrit Je bil leta 190(2 v LJubljani. Gangl Je bil prvi slovenski moderni kipar, ki Je uspešno ustvarjal monumentalna dela. Na Slovenskem ni mogel ustvariti prave kiparske šole, ker ga Je mučila bolezen in ker je tudi velik del svojega življenja prebil na tujem. S svojimi deli v domovini pa Je postal priznan m tiskan umetnik. Avstrijske oblasti so mu večkrat nasprotovale, tako pri odkritju. Valvasorjevega spomenika. Ta Je pa tudi vrhunec njegovega reaU-stlftnega ustvarjanja. P. Breščak Pozdravi iz Makedonije Brigadirka VII. novomeške MDB Joža Globevnik iz Grmo-velj pozdravlja vse domače, posebno Mici in vse vasčane. Pozdravlja tudi vse naročnike Dolenjskega lista, uslužbence komiteja LM Novo mesto ln vse znance. Vsem pošilja lep pozdrav, domačim pa kliče; Na skorajšnje svidenje. društvo Ptuj, Komorni, moški zbor Celje, »Zarja« iz Trbovelj, Partiz. Invalidski pevsikj zbor iz Ljubljane, »Slava Kla-vora« iz Maribora in še razni moskli zbori- Poleg teh so nastopili tudi mešani pevski zboili: Svoboda II iz Trbovelj, ZPD France Prešeren iz Celja, Svoboda Javomik-Korožika Bela- Slavko Osterc de; Celja, Svobodi Jesenice im Žirovnica, Delav-skii pev. zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice im Učiteljsku pevski zbor iz Ljubljane. Lahko trdimo, da je btiia konkurenca nuda. Naš zbor je zapel tri pesmi; R. Gobec; lViakeaonsika pesma, R, Simoni ii; Smnoci me dekle je vprašalo m D. Bučar: Jesenska. S prijateljem J ožetom sva sedela v devetnajsti vrsti. Ko so priišlti naši pevci na oder, sva se le spogledala m molčala. V veliki dvorani razse-žen oder, a naših pevcev le 24 z dirigentom Tonetom Mark-ljenv Kar tesno mi je balo pri srcu vse dotlej dokler ni za donel a pesem. Po prvtih akordih sem se oddahnili m pogledal Jožeta, ki se je zadovoljno zasmejaL Z robcem sva si obrisala znoj, pa čeprav ni bilo prevroče v ci v orani... Ploskanje je bilo dobro znamenje, da smo si pridobila dokaj kritične poslušalce. Resnično lepo so zapeli na&i fantje. Iz dvorane smo odhajali popolnoma druge volje kot pa smo bili pred štriirimi urami. Razpoloženje je bilo popolno! Ob tej prfiložnosti naj izrečem vse priznanje pevcem in posebno pohvalo pevovodji tovarišu Tonetu Marklju, ki vlaga mnogo truda v to. da je zbor tako ubran ki na tako visoki ravni, da se lahko meri z najboljšimi v naši republiki- Dolenje] smo ponosni na ta zbor, saj je bil z desne s tiran i Save edini, kt je nastopil tokrat v Kranju. Čestitamo jim z željo, da bi -dosegli še mnogo uspehov! Linja Bogomil Oton Zupančič: M E KOČ Nekoč mi pravil star je kapitan: »Indija, predno jo mornar uzre, čutila mu 2 vonjavami ospe, da je zavit v vilinski pajčolan neznanih dražesti oddaljenih, a kakor bujno si jo v sanjah slika, nje očarljivost je tako velika, da ga osuplost, ko jo ugleda, stare.« Tatko začutil tvoj dekliški dih sem, draga, jaz, predno sem te spoznal; sredi ljudi sem hodil romar tih, ko nevede le tebe sem iskal, ~ ' in te častil vso z glorijo obdano, pripravljen na tvoj vid pobožno vdano; ko pa naposled stala si pred mano, od presenečenja sem vztrepetal. (Iz zbirke »Zimzelen pod snegom«) Brežiški večer borbenih pesmi Dragoceno darilo Lojzeta Dolinarja Eden najznamenitejših jugoslovanskih kiparjev LOJZE DOLINAR je te dni poklonil Gorjupovi galeriji v Kostanjevici šest svojih plastik in sicer: »Ivan Cankar«, »Pri delu« (avtoportret), »Soparni dan«, »Mati pripoveduje«, »Narikača« ini »Vrnitev«. Vseh šest skulptur bo vključenih v stalno zbirko na kostanjeviški šoli, kateri je 40 slovenskih umetnikov poklonilo 150 del v najrazličnejših likovnih tehnikah. Akademski kipar Lojze Doli-nar se je rodil 19. aprila 1893. Študiral je na Dunaju, v Mun-chenu in New Yorku. Svoja začetna dela je snoval v ekspresionizmu, nato pa je prešel v realizem. Umetnik, ki je imel lani retrospektivno razstavo v Ljubljani, je še vedno tvoren, še več, lahko bi rekli, da je sredi največjega dela. En sam primer: publi- cist Ivo Plrkovič si je zamislil spomenik NOB. Čudovit motiv, ki ima tudi globljo, literarno vrednost! Zamislil si je dolenjskega človeka, ki se bori s pobesnelo rimsko volkuljo. Sporočil je idejo kiparju in tako se je začelo. Umetnik jo je osvojil, začel delati in študirati! »Me Ttanima, zelo me zanima,« je dejal in ustvaril monumentalno podobo. Kipar Lojze Doliriar živi od leta 1932 v Beogradu. Podrobnejši opis poslanih umetnin bomo objavili jeseni. Danes prinašamo samo sliko Lojzeta Dolinarja, ki govori o eni izmed svojih številnih umetnin, da ustrežemo želji ravnateljstva šole v Kostanjevici, ki se želi za to dragoceno darilo tudi na ta način zahvaliti velikemu umetniku in človeku Lojzetu Dolinarju. Fotografijo je umetnik poklonil kostanjevi-škim pionirjem. V četrtek zvečer se je ob koncu šolskega leta v počastitev 40-letnice KPJ predstavil s samostojnim nastopom pionirski zbor osnovne šole v Brežicah. Pevovodja De Glerieva je 1 pionirskim pevskim zborom na-študirala v preteklem šolskem letu vrsto najbolj priljubljenih revolucionarnih in borbenih pesmi, ki so nastale v Času ilegalnega revolucionarnega dela KPJ že pred vojno in v času narodnoosvobodilne borbe. Izbor pesmi je bil primeren ln v glavnem ne prezahteven za zmogljivost otroških grl. Podajanje je bilo zadovoljivo tudi pri hrvaških, hercegovskih ,n ruskih napevth. Dobro je bilo tudi to, da #0 ob vsaki napovedani pesmi na kratko povedali najosnovnejše podatke o avtorju lr. skladatelju pesmi ter opisali čas in obdobje njenega nastanka. če smo upravičeno lahko za- dovoljni z uspelim nastopom najmlajšega brežiškega pevskega zbora, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z udeležbo Bre-žičanov na tej prireditvi. Goliev Jurfiek v Šentrupertu Učenci zadnjega razreda osnovne šole v Šentrupertu so zaslužili denar za izlet na morje 1 uprizoritvijo Go]ievega Jurčka. Igrico so naštudirali pod vodstvom učiteljice Marije Brezo-varjeve ln jo dvakrat uprizorili. Nekateri mladi igralci so se 'kar dobro vživeli v vloge. Pravlična igra je vzbudila pri gledalcih mnogo navdušenja. MAS OBISK Ob koncu leta Upraviteljici prve novomeške osemletke, tovarišici Mariji Z a ml j e nov t, ki ie nad 28 let z veseljem opravlja učiteljski poklic, smo zastavili tik 25 let umetniškega dela Štefana Suhija V soboto 6. junija je praznoval v Osijeku 25-letnico svojega umetniškega delovanja režiser, šef baleta, koreograf in plesalec Narodnega gledališča v Osijeku, Novomeščan ŠTEFAN SUHI. Sindikalna podružnica osi-ješkega gledališča in pododbor Združenja baletnih umetnikov Hrvatske sta priredila baletni večer v počastitev Sefana Suhija. Po uprizoritvah so jubilantu čestitali predstavniki ko" lekttvov, ustanov in posamezniki. Sefan Suhi je bil rojen 12. decembra 1915 v Novem mestu. Bo končani meščanski šoli se je vpisal na gradbeni oddelek Srednje tehnične Šole v Ljubljani, hkrati pa poslušal predavanja iz sioLo petja na ljubljanskem konzervatoriju. Toda v njem je vedno bolj prevladovala ljubezen do gledališča, ki jo je gojil od otroških let, saj je vso mladost preživel na deskah novome-* škega odra, ko je pomagal očetu — odrskemu mojstru — pri delu. Gledališke predstave v novomeški čitalnici in kasneje v Sokolskem domu so mu vcepile ljubezen do odra in zato ni mogel živeti brez njega. Kot ljubljanski študent je postal statist pri baletnih predstavah Narodnega gledališča v Ljubljani in ko je še uspešno prestal avdicijo prt baletnem mojstru Golo-uiuu, 8e je odločila njegova življenjska pot. Opustil je gradbeno sti\>ko in se popolnoma posvetil gledališču. Postal je honorarni član baletnega ansambla in že v sezonah 1935 — ,1937 je sklenil pogodbo z Narodnim gledališčem v Ljubljani. Zelja po izpopolnjevanju ga je vlekla v Beograd in postal je član beograjskega baleta. Nastcpal je v Številnih baletih in z ansamblom gostoval v Sofiji, Pragi, Budimpešti, Frankfurtu in drugod. Med najbolj uspele uloge v tej dobi sodijo Labodje jezero, Ohridska legenda, Vrag na vasi, Kopelia, Tamara, Balero, Gi-zela, itd. Ob okv/paciji Jugoslavije se je vrnil v Ljubljano in nastopal v operi do maja 1942, ko je šel v partizane. V NOB je bil ranjen in kot rekonvalescent je sodeloval prt organizaciji Slovenskega narodnega gledališča. Po osvoboditvi je uspešno nastopal v ljubljanski operi, dokler ni odšel v Pariz, študirat k znamenitim baletnim pedagogom Olgi Preobraženski, Ljubov Egonovu, Knjazevi in drugim. Po vrnitvi iz Pariza je dobil angažma v Osijeku kot šef baleta, koreograf, pedagog, plesalec in režiser, kjer ustvarja še danes in vzgaja nov rod mladih umetnikov. K lepim uspehom in jubileju čestitajmo našemu rojaku tudi njegovi novomeški prijatelji ter želimo, da bi pokazal svojo umetnost tudi rodnem mestu. K. B. pred koncem šolskega leta nekaj vprašanj. Takole nam je povedala: »V začetku prvega leta reformirane šole je bilo najteže. Nismo imeli dovolj klopi, miz in ostalega, še blazinice za Žig ne. Pohištvo smo zbirali od vseh strani: iz gimnazije, obrtne šole in celo z občine. Tudi z učenci, ki so prej hodili že v nižjo gimnazijo, je bilo nekaj težav. Potem pa še: nekateri so hoteli v šolo dopoldne, drugi popoldne, skrbi s prostori — trije razredi so morali imeti nekaj časa pouk v zgradbi gimnazije — in drugo. V začetku se je bilo nam, prosvetnim delavcem, težko vživeti v noi>o obliko šole. Potem smo začeli študirati učne načrte in vživeli smo se vanje tako, da nam gre zdaj kar dobro. S predavateljskim kadrom sem zelo zadovoljna, saj so bili skoraj vsi oc$njeni s »se odlikuje^. Delajo tudi v različnih aktivih kot matematičnem, pevskem, slavističnem in v drugih, kamor so vključeni tudi razredniki nižjih razredov, kar prejšnja leta niso bili. Razen tega imamo več političnih in strokovnih predavanj. Učni uspeh, tako predvidevam, bo precej dober. Nekaj bo seveda tudi popravnih izpitov, nekaj pa jih bo zaostalo. Podrobnih rezultatov vam še ne bi mogla .povedati. Starši prihajajo na roditeljske sestanke redno in vsestransko pomagajo svojim otrokom — učencem. Dajo jim denar za poučne izlete, čeprav včasih težko, za knjige ln drugo. Zanimajo se za učne uspehe svojih otrok in sploh pomagajo Šoli in otrokom.* V imenu vseh staršev se zahvaljujemo vzgojiteljskemu kolektivu I. osnovne šole v No-vem mestu za trud in potrpljenje pri vzgoji otrok. Ta zahvala pa naj bo danes prek našega obiska izrečena tudi vsem drugim prosvetnim delavcem v našem okraju — v imenu vseh, katerih otroke so letos vzgajali in učili! Jan Neruda Pri treh lilijah Mislim, da se mi je takrat bledlo. Vsaka žilica je trepetala, kri je vrela. Bila je topla, a temna poletna noč. 2veplen, mrtev zrak zadnjih dni se je končno zgnetel v črne oblake. Pod večer jih je podila, pred seboj neurna sapa potem se je razdivjal mogočen vihar in završel naliv, nato sta vihar in naliv trajala pozno v noč. Sedel som pod lesenimi arkadami gostilne »Pri treh lilijah« blizu Strahovskih mestnih vrat. To je majhna gostilna, pogosteje tedaj obiskana samo ob nedeljah, ko so se tu v salončku ob planinu zabavali kadeti in desetar ji. Prav nocoj je bila nedelja. Sedel sem pod arkadami za mizo pri oknu popolnoma sam. Silni gromi so treskali skoraj drug za drugim, naliv je bil po opečnati strehi nad menoj, voda je vršela v brizgajočih potočkih na tla, planino v salončku pa je poznal samo kratke oddihe in je povzemal melodijo zmeraj znova in znova. Zdaj sem gledal skozi odprto okno na vrteče, sme joče se pare, zdaj se spet zazrl ven v temni vrtiček. Včasih, kadar se je močneje zabliskalo, sem videl ob vrtnem zidu in na koncu arkade bele kupe človeških kosti. Tu je namreč bilo nekdaj majhno pokopališče In prav ta teden so izkopali kosti, da jih prepeljejo drugam. TU so bila razrita, grobovi še odprti. Toda za svojo mizo sem strpel vedno samo kratek čas. Vstajal sem zmeraj znova in se za trenutek postavljal ob na stežaj odprta vrata salončka, da bi si od bliže ogledoval plesalce. Vleklo me je tja čudovito, nekako osemnajst-letno dekle. Vitka rast, polne, tople oblike, v tilniku pristriženi prosti črni lasje, okrogel, gladek obraz, svetle oči — krasno dekle! Posebno pa so me vlekle njeni oči. Kakor studenec jasne, kakor vodna vršina skrivnostne in tako neutolažne, da ti takoj prikličejo v spomin: »Prej se ogenj nasiti lesa in morje voda, kadar se kras-nooka nasiti moških.« Plesala je skoraj zdržema. Toda dobro je vedela, da vleče nase moje poglede. Kadar je plesala mimo vrat, med katerimi sem stal, se je vedno za strmel a vame, kadar pa je plesala po salončku dalje, sem videl in čutil, da pri vsakem obratu njen po« led obvisi na meni. Nisem opazil, da bi bila s kom spregovorila. Spet sam stal pri vratih. Najina pogleda sta se takoj srečala, čeprav je dekle stalo v zadnji vrsti. Četvorka se je bližala koncu, izzvenela je peta figura, tedaj pa je planilo v dvorano drugo dekle, zadihano in premočeno. Prerinila se je do ItrasnooUe. Godba je ravnokar začela šesto figuro. Nad prvo verigo je novo dekle nekaj šepetala krasnooki, ta pa j« molče prikimala. Šesta figura je trajala malo dalj. vodil jo je gibčen kartotek. Ko je bila končana, je krasno-oka še enkrat pogledala proti vrtnim vratom, nato pa odšla proti prednjim dverim salončka. Videl sem jo, kako si je zunaj dajala vrhnjo obleko čez glavo In nato izginila. Sel sem in spet sedel na svoje mesto. Nevihta se je zdaj spet razbesnela, kakor da doslej še ni pokazala svoje moči: veter Je bučal z novo silo, strele so udarjale. Poslušal sem ves vznemirjen, mislil pa samo na tisto dekle, na tiste njene čarobne oči. Da bi šel domov, ni bilo niti misliti. Čez kakšne Četrt ure sem znova pogledal proti vratom salončka. Spet je tam stala krasnooka. Poravnavala si je premočeno obleko in si otirala mokre lase in neka starejša tovariši-ca ji je pomagala. »Pa zakaj si šla v takem vremenu domov?« jo je vprašala tovarišica. »Sestra je prišla pome.* Njen glas sem zdaj slišal prvikrat. Bil je ko svila mekah, pojoč. »Se je doma kaj zgodilo?« »Mati mi je pravkar umrla.« Stresel sem se. Krasnooka se je obrnila in stopila ven v samoto. Stala je poleg mene, njen pogled je počival na meni, čutil sem njeno roko poleg svoje drhteče. Prijel sem jo za roko. bila je tako mehka. Molče sem vodil dekle za roko dalje in dalje, v arkade, dekle je voljno sledilo. Tedaj je nevihta dosegla vrhunec. Veter se je gnal ko povodenj, nebo in zemlja sta ječala, nad glavami so se nama valili gromi, okoli naju se je zdelo, da kričijo mrtvi iz grobov. Pritisnila se je k meni. Čutil sem, kako se mi k prsim lepi njena mokra obleka, čutil mehko telo. topli, žgoči dih - bilo mi Je, kakor da bi moral izpiti iz nje iznakaženo dušo. Cankarjeva založba v Ljubljani je letos izdala knjigo češkega pisatelja Jana Nerude MALOSTRANSKE POVESTI. Neruda je v vrsto umetniško zasnovanih in pripovedno napetih zgodb zajel duha svojevrstne praške četrti. Iz knjifli smo vzeli zgodbo »Pri treh lilijah«, napisano leta' 1876. • [ SPORI m TELESNA VZGOJA 0 SPORI JN lELESMA VZGOJA • SPORT IN TELESNA VZiiOJA Pred viškom atletske sezone Letošnja atletska sezona Je Se posebno pestra. Skoraj ni nedelje brez. večjega ali manjšega atletskega nastopa, brez dobrih rezultatov, vedno novih presenečeni ln rekordov. Moramo reči. da so letos novomeški atleti ln atletinje Izredno prizadevni. Marljivo se pripravljajo za tekmovanja (vsaj večina), nastopajo ne vseh pomembnejših tekmovanjih in tako tudi uspehov ne primanjkuje. Po nastopu preteklo nedeljo v Kočevju — na posamičnem prvenstvu Slovenije, bodo v nedeljo tekmovali ie v Novem mestu — v ti. kolu zvezne atletske lige, takoj nato pa bodo odpotovali v Beograd, kjer bodo kot člani republiške reprezentance Partizana nastopili na zveznem zletu v Beogradu. Preteido nedeljo so tekmovali v Kočevju. Kbt smo pričakovali, so dosegli nekaj prav lepih uspehov Vidmarjeva je tekmovala v treh disciplinah, ostali pa v dveh ali samo v eni dlsclpltni. Vidmarjeva je v metu kopja ponovno izboljšala dolenjski rekord. Kopje je vrgla dl.fts m in zasedla častno Jančevo (Olimpija). Vidmarjeva Je drugo mesto za zmagovalko Sker-blla Se dvakrat četrta — v metu Kegljači tekmujejo Kegljaško društvo Enotnost lz Bršljina Je organizirado društveno prvenstvo svojih klubov v borbeni igri, v katerem nastopajo KK Novoteks. KK Pionir in K K železničar, v prvi tekmi so borben, kegljači KK Novoteksa presenetljivo porazili sicer dobro ekipo KK Pionir z rezultatom 320:280 in s tem tudi slavili prvo zmago v medsebojnih srečanjih. V drugi tekmi je KK Pionir zabeležil zmago nad KK Železničarjem z rezultatom 372:27« podrtih kegljev. V zadnji tekmi prvega dela tekmovanja Je KK Železničar na kegljišču 'ŠOP Pionir nepričakovano premagal KK Novoteks z rezultatom 315:2*8 podrtih kegljev, tako da imajo vse tri ekipe po dve točki in po eno izgubljeno tekmo, kar dela to tekmovanje Se bolj zanimivo z ozirom na povratna srečanja. Okrajna kegljaška zveza je priredila >Revijo kegljačev« na dvo-•teznem kegljišču Vrhovnik, v kateri Je nastopilo 20 članov na 1x200 in 6 članic na 1x100 lučajev. Na tem tekmovanju so nastopili »amo kegljači iz Novega mesta, ker se člani KK Razlag iz Brežic niso udeležili tekmovanja zaradi slabih finančnih razmer kflu-ba. Prva mesta na tem tekmovanju so osvojili člani KD Gorjanci iz Novega mesta. DOseženl rezultati so bili z ozirom na ugodne pogoje (novi keg-lji ln krogle) slabi, saj Je le en tekmovalec podrl čez 8O0 kegljev. Rezultati prvoplasiranih tekmovalcev; člani: Vesel Božo 816 podrtih kegljev. Mrzlak Jože 785, Cigoj Riko 786 Zupet Drago 775. Bar-blč Albin 775 podrtih kegljev; članice; Rodič Milka 358 podrtih kegljev, Lutman Mira 328 Ljubi Anica 317 podrtih kegljev. R. V. krogle ln diska, Dve drugi mesti je zasedla tudi Hudetova v teku na 400 in 800 metrov. Rezultata nista najboljša, ker je bila steza razmočena. Tudi Potrč se Je dobro odrezal. Čeprav je bilo zaleti-sče za skok v viSirio spolzko in mehko, Je preskočili 180 cm ln skupaj s Celjanom Brodnikom zasedel drugo mesto, medtem ko Je bil v metu krogle peti z rezultatom 12,07 m. Od ostalih naj omenimo Se Dergamca, ki Je v teku na 1500 m zasedel 3. mesto s prav dobrim časom 4:08,6, medtem ko Je Brine zasedel 7. mesto s časom 4:24,5. Kukmanova Je v teku na 400 m zasedla 3. mesto, v teku na 800 m pa 4. mesto. Tokrat sta nekoliko zatajila SpJOaT in Gantarjeva. Spilar Je bil dvakrat četrti, toda resultata 5.80 m v sko- ku v daljino in 48,10 m v metu kopja sta izpod njegovih zmožnosti. Isto velja tudi za Gantar-jevo. ki je bila sicer tretja, toda preskočila Je le visino 136 cm. Za zaključek našega poročila o tekmovanju v Kočevju naj omenimo Se velik uspeh mladega tekača Cervana, ki Je v teku na 5000 m dosegel zelo dober čas. Cervan Je doma tz Prečne pri Novem mestu, trenira komaj eno leto, tekmuje pa za AK »Maribor«, ker Je v. Mariboru v soli. Na sploSno leto*'- - posamično atletsko prvenstvo Slovenije nI prineslo posebnih presenečenj in posebno dobrih rezultatov. Krivo je slabo vreme in slaba konkurenca, saj so v nekaterih disci-' plinah nastopili le po trije ali Štirje tekmovalci. r. m- Vsakodnevna telesna vzgoja v enotah JLA je prijetno razvedrilo borcev in gojencev vojaških šol. Telovadni nastop v Metliki V nedeljo, 7. junija je TVD Partizan v Metliki imel svoj redni letal nastop. Kot gostje so se tega nastopa udeležili tudi Mani telovadnih diruštev lz Semič* ln' Karlovca. S prostimi vajami, določenimi za zvezni Izlet, so nastopile vse telovadne vrste, od cicibanov do starejših članov in članic. Prav prijetno so presenetili nekateri starejSi že osiveli Mani, ki so poleg svojega vsakdanjega dela Se našli ob večerih čas, da so se temeljito pripravili za nastop. Naj bi bili ti zgled odrasli mladini, ki se včasih iz dolgočasja ne ve kam dati in poseda pri kartah in vinu. Uglajen je bil nastop obeh vrst članov ln članic iz Karlovca ns dvoviStnski bradlji ln na gredi. Posebno pozornost so vzbudile njihove parterne vaje. Na orodju so nastopili tudi Metličani, Pred prireditvijo Je vse zbrane, zlasti goste iz Karlovca, pozdravil predsednik metliškega TVD Partizana Božidar Flajšman. Poudaril Je. da prav letos mineva dvajset let, odkar so Metličani dobili svoj telovadn, dom, hkrati pa Je spregovoril o tesnih stikih, ki so Jih metliški telovadci Imeli s kar-lovškim, že pred zadnjo vojno. Prav zato so bili posebno burno pozdravljeni navzoči stari znanci MetJlčanov: tajnik Zveze karlov-Skega Partizana Djordje Novako-vič. načelnik Zdenko Blaškovlč, Milka Blaškovlč in prof. Muko-vlč, Karlovčani so potem v zahvalo za prijazen sprejem poklonili Me-tličanom lep album z motivi svetega rodnega mesta. Na žalost Je naslednjo nedeljo dež onemogočil, da bi Metličani s svojimi telovadci vrnili obisk Partizanu iz Karlovca. Bratski stiki pa so vzpostavljeni in Je želeti, da bi posta', čim tesnejši. -ar KOllChK ZA STARŠE NE TAKO Stari! naj ne odločajo sami o bodočnosti svojih otrok. Ce otrok nima sposobnosti, da bi dosegel višjo šolsko kvalifikacijo, ga ni treba siliti. Veliko pametneje je poiskati mu primeru poklic, za katerega ima več smisla In volje. Le tako bomo omogočili otroku, da bo postal srečen in koristen človek ter da bo dosegal v življenju uspehe. / Mali (prijateljici); Razrednik mi je rekel, da bi bilo najbolje, če bi našega Janka vzeli iz sole in ga dali učit kako obrt. Toda z možem bova vseeno vztrajala in ga prisilila, da se bo učil. Vpiše naj se na gimnazijo. Saj imamo dovolj, da ga lahko šolamo... Mati (možu): 2al ml je za Janka, če ne bo hodil v gimnazijo ... Oče: Tudi meni, vendar pa ne bi bilo pametno, da. ga silimo na pot, na kateri ne bo mogel pokazati nobenega uspeha in ki ga ne veseli. Nasprotno pa mislim, da bo lahko odličen mehanik ... Zaključni nastop v Stopičah V nedeljo dopoldne so imeli v dvorani stoplške osemletke lepo zaključno slovesnost, upraviteljica Sole tov. FanCj Novakova Je govorila številnim staršem ln učencem te lepe Sole, popoldne pa Je več kot 390 odraslih in mladine gledalo letni nastop TVD Partizan Stopif e in đomače Sole. 24 pionirjev Je nastopilo z vajami, k| lih bodo prihodnje dni pokazali na zveznem zletu Partizana v Beogradu. Doma so nastopili v krojih jn poželi lepo priznanje Številnih navdušenih gledalcev. V Novem mestu: TL kolo atletske zvezne lige V nedeljo 28. junija bo ob 9.38 url na Loki zanimivo atletsko tekmovanje. Najboljši atleti lz Kranja. Litije ln Novega mesta bodo tekmovali v II. kolu zvezne atletske lige s B programom. Vabimo ljubitelje atletike, da s» ogledajo to zanimivo prvenstveno srečanje, na katerem bo nastopilo nekaj odličnih atletov. Velik uspeh PK »Ce u.oze« Rezultat srečanja z Zagrebom: 95:63 za Celulozo V nedeljo 21. Junija Je bil na bazenu v Vidmu plavalni dvoboj med plavalnima kluboma Celulozo in Naprljedom lz Zagreba. Ob lepem vremenu se Je zbralo veliko Število gledalcev, ki so bodrili domače moštvo. Takoj ob začetku tekmovanja s« je izkazalo, da Je bila zaskrbljenost vodstva PK Celuloze glede izida tekmovanja odveč. Na tem tekmovanju namreč nI nastopila zaradi odsotnosti ena najboljših tekmovalk — Breskvarjeva. Plavalci so se požrtvovalno borili za vsako dragoceno točko. Izvojeyali so povsem zasluženo zmago. S tem pa so dokazali, da so za prvenstveno tekmovanje za vstop v slovensko ligo, ki se bo pričelo ta teden, dobro pripravljeni. Organizacija tekmovanja Je bila dobra. Motilo je le to. ker so nekateri nedisciplinirani gledalci kljub večkratnemu opozorilu držali noge na tekmovalni stezi. To bi se dalo odpraviti, če bi se v bodoče tekmovanja izvedla v popoldanskih urah. Sodniški zbor z vrhovnim sodnikom Stiglerjem iz Zaffreba je opravil svojo nalogo zelo dobro. Vreme je bilo ugodno REZULTATI: 400 m crawl — mo5kl: SULC Toni, Celuloza 5.23,2; 200 m crawl — ženske: — HAJ-NOS Marila. Celuloza. 3.25,0; 100 m hrbtno — moški: — VAG-NBR Damir, Naprijed. 1.20,0; 160 m prsno — ženske: — CI-ZELJ Boža. Celuloza, 1.39,0; 100 m metuljček — moSkl: — IVACIC Tomo. Celuloza, 1.21.8; 100 m hrbtno — ženske: — GRO-ZINA Branka, Celuloza. 1.37,5; 100 m crawl — moški; — Bakič Zoran. Naprijed, 1.06,4-, 100 m metuljček — ženske; — KONCIL.!A Meta. Celuloza. 1.40,0; 100 m prsno — moSki — SULC Toni, Celuloza. 1.27,8; 100 m crawl — ženske — GRO-ZINA Branka, Celuloza, 1.S1.3; 4x100 crawl — moški — Celuloza, 4.36.9; 4x100 mešano — ženske. Celuloza. 6.45.2. Srečanje v waterpolu se Je končalo v korist gostov s 4:2 (1:1). V waterpolu domačini niso bili-kos tehnično bolJSim Zagrebčanom. Vaterpolistom iz Celuloze se 1e očitno poznalo, da premalo trenirajo. K.. D. SLOVENSKA 2ENSKA ODBOJKARSKA LIGA V nedeljo Je bila odigrana v Ljubljani zadnja odbojkarska tekma ženske republiške lige med bivšim članom zvezne lige 20K LJubljana in Partizanom Novo mesto. Ljubljanska ekipa le na prvenstvu dokazala, da nima enakovrednega nasprotnika. Vse konkurente je dokaj lahko premagala in v celotnem prvenstvu oddala samo tri sete. V zadnje srečanje so Sle naše odbojkarice z malo nade v uspeh. 2e v prvem setu se je uveljavil udarni mehanizem domačink, ki so z lepo igro dobile set z rezultatom 15:6. V drugem setu so gostje vodile že 6:0, a so ga Izgubile s 15:8. V tretjem setu so naSe odbolkarlce zaigrale bolje in kljub močnemu vodstvu domačink (8:2) uspele zmagati s 15:13. V zadnjem setu so se znašli na igriSču trije nasprotniki; dve ekipi Ln sodnik. Zmagala Je domača ekipa z rezultatom 15:7. Tekmo je sodil igralec Fužlnar-ja Antekolovič, k slovi kot dober odbolkaS, česar pa ne bi mogli reči o niem kot sodniku. V tekmi je napravil toliko napak, da igra ni bila več lepa. Moremo reči. da je več škodoval naSim kot domačinkam in bi z dobrim sojenjem bil rezultat drugačen. Zmagoviti ekip, moramo dati vse priznanje sal je zelo dober kolektiv, k ima vse možnosti, da z uspehom zastopa republiko v zveznem tekmovanju. 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA IN 00M * SOpOBNO GOSPODINJSTVO Pri »NAŠI 2EN1« v LJubljani je pravkar izSla knjiga Pogovori o spolnosti in zakonu ki sta jo napisala v angleščini zdravnika — zakonca dr. Hannah in Abraham Stone »Pogovori o spolnosti in zakonu so prvič izšli v New Yorku leta 1935. Od tedaj je ta knjiga doživela v Ameriki okoli trideset izdaj, razen tega pa je bila prevedena v mnoge tuje jezike. Pisana je v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanja zastavljata dekle in fant, ki sta pred poroko prišla na posvet v posvetovalnico za ženine in neveste, zdravnik v posvetovalnici pa odgovarja na njuna vprašanja in jima tako v poljudni obliki razloži bistvena doenanja znanosti o spolnosti in razmnoževanju. Vsa snov, ki jo knjiga obravnava, je razdeljena na deset poglavij. V prvem poglavju, ki Ima naslov »Sposobnost za zakon*, govori knjiga o tem, katere pogoje mora izpolnjevati Človek glede telesne in duševne zrelosti, gmotnega stanja, spolnosti ter splošnega telesnega in duševnega zdravja, da je sposoben za zakon. Drugo in tretje poglavje govorita podrobno o moških in ženskih spolnih organih, to se pravi o njih zgradbi in delovanju. Razlago pojasnjuje nekaj skic. Četrto poglavje govori o razmnoževanju. Tu je popisano, kako pride do oploditve in zanositve, kako se razvija zarodek in plod, ter vse, kar je treba vedeti o nosečnosti in porodu. Peto poglavje, ki pod naslovom »Družinsko načrtovanje in kontracepcija* govori o tem, kako je mogoče razumno načrto\ati rojstva otrok in preprečevati nezaželene nosečnosti. Šesto poglavje govori o plodnosti in neplodnosti moškega in ženske, o vzrokih neplodnosti ter o njenem zdravljenju. Sedmo in osmo poglavje, ki jima je naslov -Umetnost zakona« in »Spolna skladnost in neskladnost-, govorita nevsiljivo, vendar popolnoma odkrito o neštetih vprašanjih spolnega razmerja med moškim in žensko ter o stvareh človeškega spolnega življenja in ponašanja na sploh. Deveto poglavje obravnava mnoga vprašanja zdravja v zakonu, deseto poglavje pa činitelje, ki lahko ovirajo oziroma pospešujejo srečo in složnost v zakonu. S tem kratkim pregledom vsebine pa seveda še zdaleč ni izčrpano vse tisto, kar pri- naša bralcu ta pregledna, zanimiva in poučna knjiga. Uvod k slovenski izdaji knjige je napisal dr. Franc Novak, na koncu knjige pa je še majhen besednjaček tujk, da bo snov laže dostopna tudi najpreprostejšemu bralcu. Cena knjigi, ki obsega 320 strani, je razmeroma nizka. Okusno v karton vezana knjiga stane sedaj 480 dinarjev, v platno vezana pa 620 dinarjev. Ako naročite knjigo in nakažete denar zanjo, ne pozabite napisati na položnico, da ga nakazujete za knjigo »Pogovori o' spolnosti in zakonu«. Ako naroči kdo pri »Naši ženi« 10 knjig skupaj ln jih plača, dobi eno zastonj. - UPRAVA »NASE 2ENE« Ljubljana, Erjavčeva 14 a Poštni predal 39, Čekovni rač. 600-70/3-137 Dnevno čiščenje ležišč LežiSča so osnovnj del opreme spalnice. Nudijo nam počitek po delu, prav tako so potrebna otroku in bolniku. Po higienskih zahtevah mora imeti vsak, otrok ln odrasli, svoje udobno, toplo, vendar ne mehkužno ležišče. Človek je prvotno ležal na tleh, na vejah, listju, »lami, pozneje na živalskih kožah, preprogah. Civilizacija je dvignila ležišče s tal. V majhnih stanovanjih, kjer je spalnica obenem tudi delovni prostor, dnevna soba ali v enosob-nem stanovanju, prostor laže in smotrneje opremimo s kavči ali z zložljivimi ležišči. Zaradi boljše-ga zračenja pa medicina priporoča postelje, zlasti pri bolniku. Seveda moramo postelje redno zračiti ln čistiti. Dnevno ravnanje: takoj ko vstanemo, prezračimo posteljnino. K temu vzgajamo že otroke. Blazine in pernice z roko zrahljamo ln odložimo na stol. Odeje, koce, spalne srajce, razgrnemo preko posteljnih končnic aH na stol v bližini okna. Rjuhe stresemo. Zimnice dvignemo. Na oknp posteljnine ne polagamo, ker se zapraši in prepoji z Jutranjo vlago. Razumljivo pa je, da moramo med zračenjem posteljnine okno odpreti. Posteljnino zračimo dnevno vsaj toliko časa, da se opravimo. Enkrat tedensko pustimo posteljnino zračiti pri odprtem oknu nekaj ur. Dokler postelja ni postlana ne pometamo spalnice. Pri postiljanju žlmnlco obrnemo. Ce je večdelna zamenjamo posamezne dele, da se enakomerno obrabijo. Ščitnik pod zimnico nri tem naravnamo. Nategnemo spodnjo rjuho. Najprej zataknemo oba ogla pri zglavju, potem spodnja, nato nategnemo ln zataknemo rjuho ob straneh. Rjuhš mora prit*, vselej z isto »tranlo na žlmnlco ln z Istim koncem k vzglavju oziroma k nogam. Nikdar je ne obračamo zaradi umazanije, zakaj lažje operemo rjuho kot žlmnlco. Nato pogrnemo zgornjo rjuho, naložimo odejo, zavihamo zgornjo rjuho preko odeje, odejo ob straneh zapognemo, do širine postelje, v posteljo damo spalno srajco aH pižamo, blailno. pernico, vse poravnamo in pokri-lemo s pregrinjalom. V posteljo ne spada ničesar, razen posteljnine ln posteljnega perila ter spalne srajce. Skrajno nehigiensko 1e spravljati v posteljine umazano perilol Posteljno perilo menjamo po potrebi. Osebna čistoča čuva posteljno perilo. Rjuhe menjamo vsake 4 tedne, prevleke za blazino pogosteje. Tudi otroku ln bolniku perilo pogosteje menjamo. Temeljito zračenje in čiščenje opravimo po potrebi, vsaj dvakrat letno: spomladi ln Jeseni Topel in malo vetroven dan Je primernejši kot zelo vroč dan s sončno pripeko. Vroče sonce polnilni material (lickanje, žimo, perje, volno) premočno Izsuši, da se prične drobiti. Prevleke iz ln-leta in svile sonce nekako prežge tudi barve navadno oblede. Zračimo v senci. Ko preneha Jutranja rosa, znosimo vso posteljnino na dvorišče, da se temeljito prezrači. Na dvo-nflču s! pripravimo klop ali desko, naslonjeno na dva stolčka, tudi »lojtrnl« voz je primeren. Izkoristimo lahko tudi lataste mreže |z pralnic ali kopalnic ali uporabimo lestev, k* 1o naslonimo na dva stola 21mnlce položimo na priprav-Heno mesto ln Jih stepemo s ste-pačem ali s palico. Stepamo toli- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ko časa da se neha prašiti. Med stepanjem . žimnico obračamo. Premočno stepanje poškoduje žimo ln trga gradel. Je pa tudi nepotrebno troSenje naše energije. Stepene zimnice skrtačimo z ostro , Sčetko ali omelcem Lahko čistimo tudi s sesalcem za t prah. To le ugodno zlasti v mestnih stanovanjih, v višjih nadstropjih od koder le- a t*ft«vo ■ alt- tpinh ne moremo znositi žimne na prosto. SlamariCo spraznimo, blago po potrebi operemo, prav tako lickanje, ln v senc) posušimo Lickanje Je neprimerno bolJSl polnilni material kot slama aH pleve, ker se toliko ne drobi niti ne praši. Slamarlcd lahko prešijemo kot žimnico, da je trpeznejSa. Vzmetnice ln mrežnate posteljne vložke rahlo stepemo, skrtačimo okvirle obriSemo. Vzmeti nato obrišemo s petrolejem, da odstranimo morebitno rjo. Pred rjavenjem Jih zaščitimo s premazom z ol1no barvo aH vsaj z mi-nijem aH z oljem. Blazine in pernice zračimo v senci preko 2 vzporedno napetih vrvi aH preko droga. Zrahljamo jih in rahlo stepemo le z rokami. Ne smemo lih stepati a stepačem niti čistiti s sesalnikom, ker se polnilo drobi v prah, lnlet se lomi, pernt tule, prebodejo lnlet. Odejo zračimo v senci. Lahko jih rahlo stepemo s palico ali stepal-nlkom. nato pa dobro skrtačimo na obeh straneh. PreSHe odeje zračimo prav tako v senci. Ne stepamo jih ali le z roko, da ne popokajo šivi m se vata ne stisne. Pač pa jih skrbno skrtačimo z ostro Sčetko po vseh robovih. Hitro ln lahko Jih očistimo tudi s sesalnikom. Medtem ko se zrači posteljnina, očistimo temeljito oosteljnjak ■ Higiena ležišč spada h kulturnim, zdravstvenim navadam ln potrebam. Ce posteljnine ne zračimo in ne čistimo redno, se v stanovanju Siri smrad, razvijajo srn bolezni in mrčea. j. Z. Dr. Franc Novak: 11 Spočetje po naši volji ali o kontracepciji Izpiranje učinkuje tako, da odstranimo spermo. Zene napačno mislijo, da je glavno, če sredstvo za izpiranje pobije spermije. Zato po nepotrebnem napravijo močne raztopine sublimata ali lizola, ki so nevarne. Ce je žena že noseča, a se tega ne zaveda aH si noče priznati, tedaj sluznica vagine vpija ta sredstva. Sublimat lahko uniči ledvice in žena umre. Vse to je za kontracepcijo čisto nepotrebno, ker že voda sama ubije spermije. Če hočemo biti še bolj vami, lahko dodamo vodi navaden kis in sicer 2 žlici na 1 kozarec vode ali 2 žlici limoninega soka na 1 Mter vode. Slabe strani izpiranja so, da včasih pride do izpiranja prepozno, četudi še tako hitimo. Razen tega ni prijetno, da Je treba takoj Izpirati. Posebno neprijetno je to v mrzlih dneh, na potovanju itd. Nekatere žene z nekoliko spuščeno maternico si pomagajo z umivanjem nožnlčnega dela maternice. Takoj po občevanju cene močno pritisnejo. Seme izpade. Nato z roko ln milnico izperejo nožnični del maternice, ki zaradi pritiskanja prileze skoraj v nožnični vhod. Nekaj podobnega delajo žene primitivnih plemen. Takoj Cobčevanju vstanejo in stoje ali čepe močno pritiskajo seme zaradi težnosti izpade. GOBICE Vlaganje gobic v vagino je staro ln ga tudi sedaj pogo-stoma uporabljajo. Ta način Je, če ga nekoliko moderniziramo, dokaj varena Včasih so žene potisnile v vagino volno »U morsko gobo, v novejšem času pa vato. gobo lz gume |]f velik ginekološki vložek. Volna in vata sta neprimerni, (ar se zmočita in postaneta man.,si. Tudi pri ostalih vložkih moramo paziti, da so zelo veliki, ker je zadnji del vagine mnogo širši kot jc vhod v vagino. Ta nafin j? uporaben, kadar ženi dlafragma ne ustreza, § mož ne želi uporabljati kondoma. Široko gobico ali ginekološki vložek, okrog katerega Je navezana vrvica, da se laže izvleče, pomočimo v vodo, katero smo okisali z jesihom ali limonino kislino. Se boljše je, da jo namažemo s kontracepcijsko pasto, ki jo pred vložitvijo ln po vložitvi gobice damo v vagino samo. Gobico lahko potresemo tudi s prahom, ki ob pritiskanju nanjo dela peno. Nato z eno roko razširimo vhod, z drugo pa porinemo gobico globoko v vagino. Le vrvica naj ostane zunaj, da drugo jutro gobico laže izvlečemo. Ako pride do ponovnega občevanja, porinemo v nožnico novo gobico, ne da bi prejšnjo odstranili. Ce se zanesemo na prejšnjo gobico, se le-ta lahko odrine vstran od materničnega vhoda in tedaj pride lahko do spočetja. Pri tem postopku moramo zelo paziti na čistočo. Kljub temu draži, povzroča vnetje in iztok. Vsa sredstva, ki smo jih do sedaj omenili, so nevarna, če ne pazimo na čistočo. Saj že brez tega brskamo po vagini z rokami in s predmeti. Vendar nas tisočletne izkušnje življenja uče, da pri občevanju ali kontracepciji asepsa ni potrebna ln se tako rekoč nikoli ne izvaja. Skrbimo pa za čim večjo čistočo, da ne bo škode. NEPRIMERNI IN ŠKODLJIVI NAČINI KONTRACEPCIJE Do sedaj smo navedli le tiste načine in sredstva, ki jih danes največ uporabljajo. Nismo navedli abstinence, to je vzdrževanja od občevanja, ki Je v zakonu nesmiselna, če sta oba zakonca zdrava. Prav tako nismo omenili dojenja po porodu. Nekatere žene so prepričane, da ne zanosijo, kadar doje. Potem se zelo čudijo, ko zdravnik ugotovi nosečnost kljub temu, da še doje. Dalje nismo omenili sredstev, ki so zdravju nevarna. Se danes se mnogo uporabljajo tako imenovane kapice, ki jih nataknemo na nožnični del maternice. Kapice prejšnjih let so bile iz kovin, najčešče lz srebra ali aluminija. Sedanje gumijeve kapici se uporabljajo obenem s koniracepri.isko mažo. Na mestu ostanejo, ker se prisesajo. Nevarae so zdravju, ker preprečujejo prost odtok izločkov, ki zastajajo In lahko povzroče hude bolezni. Ne smemo namreč pozabiti, da je najčešća bolezen ženskih spolovil vnetje nožničnega dela maternice, in to povzroča močan iztok. Ce temu preprečimo odtok, pride do hudih vnetij više ležečih delov spolovil. Prav tako nismo omenili raznih srebrnih žebljičkov, žic in obročkov, ki so jih včasih zdravniki tlačili ženam v votlino maternice. Tam so povzročali ti predmeti stalna draženja ali vnetja hi tako ni prišlo do zanositve. Včasih žene pri tem niso imele posebnih težav, včasih pa so zaradi tega umrle. S hormoni bi lahko pri ženi preprečili ovulacije ln s tem možnost zanositve To bi bilo nevarno, ker bi spravili s tem delovanje spolnih organov v nered. Poleg hormonov se uporabljajo tudi nekatere rastline, za katere pa velja isto kot, za hormone Indijanci poznajo napoj iz posebne bilke (Infuz Iz Iitho-spermum ruderale), ki ga pijejo žene. Ta zavira izločanje snovi, ki urejuje delovanje spolnih žlez. Indijci preizkušajo neko rastlino (plsum sativum). ki se uživa. Način učinkovanja še ni dognan. Na obali Sredozemskega morja raste rastlina (vltex agnus čast u s — konopljika) š sličnim delovanjem, ki pa še ni dovolj raziskano. Tudi ob na sem morju je je dovolj. Veliko se govori o kontracepciji s tako imenovanimi tabletami dr. Pincusa, ki se pojedo. Zaenkrat gre le še za poizkuse. S kemičnim sredstom, ki Je zelo sorodno hormonu rumenega telesca, se da preprečiti ovulaclja pri ženi. S sličnim! sredstvi se da ovirati razvoj semenčic pri možu. Kjer pa ni ovulacije in kjer ni semenčic, tam ne more biti zanositve. Dr. Pincus Je na mednarodnem kongresu v Tokiju 1. 1954 poročal o teh tabletah. Leta 1957 je na mednarodnem kongresu v Berlinu dr. Jošio Koja poročal o uspehih s temi tabletami, k! so bili izvršeni na Japonskem. Uspelr je bil le v 36 odst. Preteklo bo nedvomno še nekaj časa, ko bo z zaužit-jem ene same tablete na mesec možno izvajati uspešno kontracepcijo. Vendar: teoretično je stvar možna in sredstva že poznamo. Zaenkrat so le predraga in prenevarna, STERILIZACIJA ALI TRAJNA PREPREČITEV ZANOSITVE Sterilizacija moža ali žene omogoča občevanje, pri katerem ne pride do zanositve. Zanesljivost je stoodstatna. Občevanje je normalno, brez vseh zadržkov. Ni naš namen o tem razpravljati. Za boljše razumevanje naj vendar vsaj omenimo sterilizacijo. Ako ima žena kako bolezen, k' se ne bo nikoli popravila (na srcu, na ledvicah itd.), ako so v zakonu dedne bolezni, ako je žena že Imela tri cesarske prereze In podobno, se odločimo, da z operacijo za vedno preprečimo možnost zanositve. Ist« napravimo tudi ženi, če po osmem porodu izjavi, da to želi, ker so nadaljnji porodi mnogo bolj nevarni. Operiramo tretji dan po zadnjem porodu in 12. dan po porodu gre žena ž« domov s svojim zadnjim otrokom. Mladostna pepita obleka z belim ovratnikom. Širokim pasom ta naloženim krilom Vtisi s šolske razstave v Orehovici Šolsko leto jc pri kraju, pa tudi razstave so za nami Kaj smo opazili na letošnji razstavi? Vrednost šolski razstavi daju lelei obiskovalci, saj bi bila brez njih nepomembna. Vaacani jo pravilno ocenijo. Starši, Šolarji ln drugi opazujejo razstavljene izdelke do potankosti; njihovim očem ne uide se tako neznaten predmet. Zato mora biti mnenje obiskovalcev, ki predstavljajo širšo javnost, dragocena ocena šoli. Ozremo se po nekaterih razstavljenih predmetih. V njih se zrcali delo drobnih ročic. Koliko skritega duševnega in fizičnega napora, koliko otroške ljubezni v teh, za oči skromnih predmetih! Po zunanjem videzu je videti razstava skromna, če jo primerjamo s kakimi drugačnimi razstavami. Pa ni tako! Šolar ustvarja po svoji zmogljivosti, ob tem pa se razvija in uspeva. Nihče ni mogel prezreti dvoj. nega kozolca, ki ga je šolar izdelal z vso natančnostjo in okusom. To je šolar, ki ima do. šole več kot nro hoda, pa v ostalih predmetih ni uspeval. Takih primerov je več. V pripravah na razstavo je bilo med otroki pravo tekmovanje. Ko bi dosegli nekaj po. Iz šentlovrenca pišejo kz Sentlovrenc potrebuje lastno skladišče ln strojno lopo. ker uporablja' v te namene gasilski dom in dvorano v zadružnem domu. Zaradi uporabe zadružne dvorane Je zastalo kulturno življenje kraja- Upajo, da bodo to stvar rešili t&ko, da bodo zgradili Dom borcev, ki bo služIl kulturnim potrebam kraja, dvorano zadružnega doma pa bodo uporabili za skladišče ln strojno lopo. kz bi seveda prispevala za novi Dom borcev nekaj denarja, za 1 milijon dinarjev so že nabrali prostovoljnih prispevkov \n če bo šla tako stvar hitro naprej, bodo imeli dom kmalu zgrajen. dobnega tudi pri drugem šolskem delu! Več ali manj so dela ročnih spretnosti nekako izhodišče otrokove dejavnosti prt mnogih, ki kažejo vse pozitivne značilnosti, a jih na splošno šolsko delo ne nrivahl.la dovoH Naj so razstave pokazale pomanjkljivosti ali uspehe šole, nedvomno je, da so ena najuspešnejših oblik dela za javnost, ki mora ob koncu leta pregledati delo šole kot celoto. Mari »m Missen IRCA VAS-BROD VABITA V soboto, 4. julija prirede ! organizacije terena Irca vas - Brod VRTNO VESELICO ki se bo začela ob 15. uri popoldne na Loki. Srečolov — nagradno streljanje — ialjiva pošta. Igra jazz JLA. Pridite I Daleč naokrog je znan orehovški pionirski pevski zbor Razstava tehničnih izdelkov V nedeljo, 21. junija, je bila v Novem mestu odprta razstava tehničnih izdelkov, ki so jih naredili otroci I. in II. novomeške osemletke s pomočjo učiteljev in inštruktorjev. Razstavljali so slike, risbe, oplete-ne steklenice, intarzije, vezenine, pletene prtičke, vitraže, prepletenke, mozaike lz fižola, maketo urejenega vrta in drugo. Kratke iz Sevnice Pretekli teden so &e vkljub slaibemu vremenu odpravili na dvodnevni jzlet v Logarsko dolino uslužbenci ObLO- Pravijo, da je bilo kar lepo, posebno lepe vtise so odnesli iz Velenja, kj se razvija v prijazno mesto. Hkrati so bili na izletu na Vrš'ičti, dolini Soče in na Bledu Jugotaminci. Tudi ti so se malo pojezali na vreme, pa so se vseeno vrnili vedrih obrazov. V soboto je bila odobrena lokacija za gradnjo bifeja na camping prostoru pri taborniškem domu v Sevnici. S tem bodo taborniki in tudi kopalci v zasilnem bazenu dobili lepo priložnost za gašenje žeje in verjetno tudi lakote. Zal bo zadeva gotova nekoliko pozno, saj bo bazen ob ugodnem vremenu pripravljen za kopanje že čez nekaj dni. Konfekcija »LISCA« je imela v soboto kolavdacijo novega objekta. O delu, načrtih za bodočnost in kolektivu tega mladega podjetja iz Sevnice bomo v kratkem poročali kaj več. Značilno je, da se je to podjetje razvilo iz male obrti v znano in renomirano tvrdlko, To in ono iz Semiča Prostovoljno gasilsko društvo Kot-Brezje pri Semiču je 7. junija popoldne uprizorilo igrico *Na ogledih«. Uprizoritev je bila na prostem. Kulise so si napravili sami. Udeležba je bila odlična. Ocena zelo dobra. Se Mokronog za »DAN BORCU« »Dan borca« 4. julija bodo Mokronožani in okoličani proslavili s popoldanskim izletom na Vrh nad Mokronogom, kjer bo pripravljeno okrepčilo. Uprava zadružnega dom* bo v jeseni uredila in zasadila prostor pred zadružnim domom. Hkrati naj bi krajevni odbor Mokronog zasad u drevje tudi vzdolž obrata »Telekomunikacij« vsaj do trgovine »-Planika« alj pa še. naprej. Tako b0 kraj dobil prikupnejše lice. Upamo, da bodo letos odstranjene poslednje ruševine \a obnovljene zgradbe, k j kriče po novi obleki, sicer bo lastnike treba k temu prisiliti. Pa tudi na tujski promet bodo Mokronožani morali pričeti misliti. izkušeni igralci, ki jih v Semiču ni malo (saj je bila tu včasih dobra igralska družina, ki je žela uspehe tudi zunaj), so dali priznanje organizatorjem in igralcem. Vedeli so, da bo veliko gledalcev, zat kar Pa bi bi] njihov gasilski *dom mnogo premajhen. Ljudje v Semiču in okolici so navdušeni za tovrstne prireditve, le žal so v Semiču tako redko na sporedu. Vemo pa, da to ni zadnja prireditev in pričakujemo, da nas bodo še kdaj veselo presenetili. 2e od nekdaj je prostovoljno gasilsko društvo Kot-Brezje zelo aktivno, letos pa «o se še bolj izkazali, eaj so vse te prireditve vključene v proslavo 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Stranska vas-Krupa pri Semiču načrtno dela. Ze dolgo so računali na povečanje gasilskega doma- No, letos bodo ta načrt, kot kaže, dokončno rešili. Gradnja je v polnem teku. Delajo pa vse prostovoljno, izjemno »o plačali le nekaj zidarskih ur. Tudi material so nabrali na prostovoljni podlagi. Kot vidimo, naša prostovoljna gasilska društva na deželi aktivno delajo, pri tem pa jim pomaga celotno prebivalstvo. Seststanovanjski blok, ki ga gradi Pionir i2 Novega mesta za IEV Vrtačo, je že mesec dni pod streho. Zdaj so na vrsti mizarska dela in napeljava elektrike. Pričakujemo, da bo novembra blok dokončno pripravljen za sprejem 6 družin. To pa še daleč ne bo zadostovalo po-treoam, ki so v Sem Iču vsak dan večje. To je edini blok v Semiču, ki je namenjen delavcem in uslužbencem iz IEV — Vrtača. ki slovi v trgovskih krogih zaradi odlične kvalitete. V ponedeljek so bili predstavniki občinskega komiteja ZK in režijski odbor za gradnjo ceste na Lisci- Na kraju samem so določili lokacijo posameznih objektov, ki jih bodo potrebovali na dan proslave. Cesta bo gotova čez nekaj dnd. Skupina, ki jo gradi, se bo nato prestavila na asfaltiranje ceste v Sevnico oziroma bo pričela s pripravljalnimi deli za sevniško cesto. V petek so bili Sevničani priča večurnih bojev »rdečih Ln plavih«, ki so se v zadnjih fazah boja srečali ravno v Sevnioi. G-arnizije JLA so namreč imele večdnevne manevre od Šentjurja do Save v Sevnici. Tanki, mitraljezi, letala, čelade in še marsikaj drugega je potegnddo za seboj vso sevniško mladež, saj je za marsikaterega pionirja bilo to prvo srečanje z našo armado v bojnih postavah. Po ocenah civilistov so zmagali »modri«, kii Jih je bilo precej več kot »rdečih«. Ob zaključku leta so vajenci vajenske šole mešanih strok priredili lepo razstavo svojih izd#lkov. Razstava je — kot vsako leto — odraz marljivosti in znanja bodočih mojstrov vseh strok. Dolenjska korenina V Gaberju pri Soteski je pred kratkim praznoval 90-letnico Jože Dular, bivši logar in ribič na Auerspergovem posestvu. Rojen je bil 1869 na Gor. Polju ln si je že z dvanajstimi leti pričel služiti Kruh v Koteh pri Dvoru. Ko je nekoliko odrasel, se je vdlnjaval na raznih kmetijah jn delal na cesti, nato, v rudniku Helgruben na Štajerskem. Po odsluženem vojaškem roku je pričel delati na soteškj žagi, nato pa Je postal gozdni čuvaj. Ze mlad se je zanimal za lov in ribolov. Med narodnoosvobo- dilno vojno je pomagal partizanom jn jih z ranjenci vred prevažal čez Krko. V njegovi b*al so se borci vedno ustavljali, ker jim je dajal važna poročila. Tudi po osvoboditvi je ostal član lovske družine ;n dobli od Kino sekcij a Prosvetnega društva »Emil Adamič« v Mokronogu si je že pred pol leta omislila cinernaseope, vendar em0 do sedaj viden komaj enega ali Qva taka filma. Kino upravi predlagamo, da predvajanje filmov redno objavlja v »Dolenjskem listu«, {Opomba uredništva; sporede kino podjetij objavljamo brezplačno!) \i Suhe krajine V n«kaj primerih hibridna koruza ni prišla iz zemlje. Slaba priprava zemlje, globoka setev in v glavnem prezgodnja, vee ^o je vplivalo na slabo rast. Seme istega izvora je ob poznej- umtMMUHMinnffl! HinnininHHiiiiflnMiiMiiii Hvala za vaš trud! Letos smo končali osmi razred osemletke v Stopicali. Kdo ve, kam vse nas bo zanesla pot. Vsem učiteljem: Počknrjevi, HrnJakovi, Zaliku, Malovrhu, prof, Suštaršiču, posebno pa ravnateljici Novakovi se iskreno zahvaljujemo za vse, kar so nam v letih šolanja nudili. Želimo, da bi še dolgo tako vedno in prijetno poučevali in vodili našo šolo. Med vojno sta bili v Stopičah požgani obe šoli, tako da so prvi dve leti po vojni poučevali kar v privatnih hišah. Ko pa se je po dvajsetih letih vrnila v našo vas učiteljica tovarišica Novakova, je s svojo krepko voljo in odločnostjo dosegla, da je v Stopičah zrasla ena najlepših šol na Dolenjskem. Rad bi tovariši« Novakovi čestital k njenim uspehom v imenu vseh, ki so obiskovali to šolo! Zahvaliti se ji moramo za ves njen trud, ki ga je imela pri gradnji našega drugega doma. Učenci stopiške šole so znani tudi kot dobri športniki. Fantje smo zasedli na občinskem prvenstvu drugo mesto, dekleta pa so bila prva v republiškem merilu. Imamo tudi več krožkov: dramatski, šahovski, lutkovni, fotoamaterski, kegljaški in tamburaški. Naši pionirji in mladinci, učenci stopiške šole se vzgajajo v zavedne državljane. Našim spoštovanim vzgojiteljem se zato ob koncu leta iskreno zahvaljujemo za ves trud! MRVAR JOŽE IN SOŠOLCI ^»MIIIIIHIIHIMK šl setvi lepo vzklilo in so rastline v lepi rasti. Nekateri še dvomijo in se izgovarjajo, da je bilo seme domače koruze seja-no prav tako zgodaj. Obrazloži tav je kratka: domače seme Je vzgojeno v slabih razmerah Iti že pri naravni Izbiri ob večletni zgodnji setvi prilagojeno za zgodnjo setev. Svet z« obrt ln industrijo v Žužemberku, ki je pristojen is cene, j« na seji 11. junija sprejel odredbo o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za presno goveje, svinjsko in telečje meso. xxx Zveza komunistov v občin! Žužemberk je sprejela v svoje vrste sedem novih članov: 2 uslužbenca, 4 delavce in enega kmeta. Med temi je 5 mladincev. Komunisti delujejo v raznih organizacijah, njih delo je vedno bolj čutiti. » Na vseh šolah v občini delujejo klubi mladih tehnikov. Za zaključek šolskega leta so pripravili na vseh šolah razstavo svojih izdelkov. Razstavo na Dvoru so odprli že 14. junija, ostale pa 21. junija. Klubi mladih tehnikov iz naše občine bodo sodelovali tudi na okrajni razstavi. xxx Na dvorski ekonomiji so letos dobro gnojili travišča z umetnim gnojem. Na parceli, kjer so lani pridelali 1210 kg sena, so ga letos pokosili, kar 3370 kg. Podoben uspeh bo na vseh tira-vlacih, kjer so praviiki© gnojili. nje naslov častnega člana. Kiju starosti je še pred dvema letoma strumno korakal med love. v povorkj ob proslavi občinskega praznika. Dularjevemu očetu vse najboljše in še mnogo zdravih ln veselih let! D. Gregorc MLEKO # Mleko je najpopolnejše živilo. Vsebuje veliko kalcija, vitaminov in beljakovin. Tudi odrasli potrebujejo mleko. Z njim si ohranjajo delovno spodobnost in je posebno važno hranilo vsem, ki opravljajo naporna duševna in telesna dela. Mleko in košček črnega kruha je s stališča zdrave prehrane zelo priporočljiva malica. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Cetnuk 25 junija — Jaroslav Petek 20. Junija — Gruda Sobota 27. junija — Ema Nedelja 28, junija — Zoran Poned.el.jelk 29. Junija — Peter Torek 30. lunija — Emilija Sreda l. jul 11 a - Bogoslav BAfc&lCIi: ud do Hb. 0. ruski barvni film »Komunist«. Od 27. do 29. 6. francoski barvni film »Notredamskl zvonar«, od 30. 6. do 1. 7. italijanski film »Krik«. ČRNOMELJ: Od f6. do 2fl. «. ameriški barvni film »Osvajalec Džlngis Kan«. Od 30. 6. do 1. 7. ameriški barvni f'lm »V pomladi življenja«. KOSTANJEVICA: 28. 6. ameriški barvni film »Do pekla in nazaj.« METLIKA: ry( 37. do 28. 6. »Modri pajčolan«. / DOM JNA NOVO MESTO; Od Ž5. do 28. 6. angleški film »Tom Stil poje«. Od 2S. do 30. 6. sovjetski barvni film »18 let«. SEMJC: 28. 6. češki film »Kavarna na glavni cesti«. SEVNICA: od 27. do 28. 6. jugoslovanski film »Skozi veje nebo«. TREBNJE; Od 28. do 28. 6. slovenski film »Kala«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16. uri. VIDEM-KRSKO: Od 27. do 28. 8. sovjetski film »Tihi don« III. del. 2U2EMBERK; 28. 6. jugoslovanski film »Njih dvoje« vencev ter vsem, k) so Jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo godbi in govornikom za poslovilne besede Golobov! ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi moža tn očeta FRANCETA CUKAJNETA lz Mihovega pri »Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot \n darovali vence ln cvetje. Posebno se zahvaljujemo okrajnemu in občinskemu odboru Zveze borcev NOV Novo mesto, kakor tudi krajevni organizaciji ZB Šentjernej in Orehovica. ki so poskrbeli za tako udeležbo. Obenem se zahvaljujemo govornikoma tovarišu Dodu Majzlju in Jožetu Zamljenu za poslovilne besede, kakor tudi gasilskemu društvu Orehovica ln Gor. Vrhpolje. pevcem ter kolektivu tovarne »Ilirija« Ljubljana. 2alujoci: CufcaJnovt. čestitke Anki Novakovi iz Dobre-polja čestitamo za diplomo na filozofski fakulteti. Zupančičevi. Jožeta Fabjana in njegove prijatelje, ki služijo vojaški r»k ▼ Kragujevcu. lepo pozdravljajo družine: Fabjan. Kragelj, Novak, Cizerle. Hamčič ln se zahvaljujejo za pozdrave. Krajevni odbor ZB NOV Birčna vas vabi k Odkritju spomenika padlim borcem NOV in žrtvam fi-šistlčne^a terorja, ki bo v soboto 4 junija ob 14. uri na Ruperft vrhu. Vabimo vse borce ,n svojce padlih. Po odkritju prireditev z bogatim srečolovom. Krajevni odbor ZB Rirfna vas PRODAM železen štedilnik; cena Po dogovoru. Naslov v upravi lista (556-59). PRODAM moško kolo, predvojne znamke. Šolska 6. Novo mesto. POCENI prodam skoro nov radio. Podgora 1. Prečna. GUMI-voz. nov (original avto baloni), z obroči, dve zavori, nosilnost 3.000 kg. Gume odlične. Cena 155.000 dinarjev. Planine Ani, Ivančna gorica 31, — Stična. VAJENCA SPREJMEM TAKOJ za čevljarsiko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Marlnček — Ljubljana, Titova 82. ČEVLJARSKEGA VAJENCA -iščem. Franc Pire Llubljana. Do1en.1sfe| c 58 PREKLIC Vse. ki bodo še razširjali neresnične govorice o podkupovanju šolske upraviteljice al, učlteljstva v Stopičah. bom kazensko prega-nlala. Kristina Abunar, Crmosnji-te 12, p. Stopiče. novo MESTO V času od 15. do 22. junija je bilo rolehih 16 dečkov ln 12 deklic. Poročili so se: Alojz Femec. delavec iz Gor. Nemške vasi, ln Julka Marec, bolničarka lz Novega mesta. Janez Spelko. strojni ključavničar iz Vavte vasi. in Alojzija Vesel, uslužbenka z Broda. Vladimir Radovič uslužbenec lz ' Preloke in Marija Peček. uslužbenka lz Novega mesta Umrli so; Jože Campa, upokojenec lz Zamostka. star 64 let Ivanka Picelj. gospodinja iz Novega mesta stara 9« let. Janez Pate upokojenec lz Irce vasi. star 74 let. GOTNA VAS V preteklem tednu Je bil rojen l deček. Umrla sta: Franc Orni ček. kme-tovaflec iz Vel. Orehka. star 74 let ln Matija Bohte, kmetovalec lz Vlnje vasi. star 78 let* PREČNA V preteklem tednu ni bilo ne rojstev ne smrti. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden s0 v brežišk, porodnišnici rodiile: Stojkovskl Li-ljana iz Boršta — dečka. Marija Kunšt iz Prosemka — dečka, Te-rezlla Gorenc iz SP. Starega grada — deklico, Barica Kežman lz Loč — deklico. Marija Sekoranja s Podgorja — deklico, Marica Dragozet iz Pokleka — deklico, Ivanka Lakner iz Orehovca — dečka, Katica Lukša iz Kraja dolnjega _ dečka. Marjana KrošelJ z Okllukove gore — deklico. Pep-ca Budič lz Pndgračenega — dečka Terezija Lapuh it Starega grada — dečka. Jožica Savnlk Is Krškega — deklico. tkat* it Oz zahvala Ob prerani lzgubf nase drage ln nepozabne mame ANE GOLOB, roj. Kamin iz Glinka pri Mirni, 3e iskreno zahvaljujemo organizaciji SZDL Trebnje in odboru RK Mirna; enako zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja ln V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Blažič lz LJubljane — deklico, Angela Subanovič iz Novega mesta — dečka, Marija Majer iz Podgozda — deklico. Pavla Kriz iz Kočevja — deklico, Marija Go-renčlč lz Gor. Ajdovca — dečka, Marija MantelJ z Gor. vrha — deklico, Jožefa Plavc H Novega mesta — deklico, Jožefa Kočman iz Straže — dečka, Terezija Sit*« šek lz Senovega — dečka, Frančiška Oklešen z Gor. Kamene — deklico, Marija Metelko z Rožen-berka — deklico, Barica petančlč lz Novega mesta — deklico, Marija Kuplenlk lz Gor. Gradišča — deklico. Štefka Kraševec lz Ha-flnje vasi — deklico, Jožefa Pate iz Kamenja — deklico, Amalija Desanlč Iz Gor. Sušič — dečka, Cveta KoŠčak s Trške gore — dečka, Ana Vidmar iz Kašče — deklico, Ivan Novak iz Vel. Sevnice _ deklico. Marija Koračin lz Vel. Kala — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Gorše, kretnik iz Rakitnlce. je padel s kolesa in si poškodoval glavo Petra Badovln-ca, gostilničarja iz Jugorja. je oplazila strela Alojz Stefanlč, delavec *iz Gor. Vrhpolja. je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Antona Mačka, delavca iz Rudnika, je nekdo udaril po čelu Majda Koželj. korespondentka iz Ljubljane, je padla in si poškodovala nos. Pepco Kastelic, hčerko posestnika iz Loga. Je konj brcnil v ledvice Anton Božič, delavec iz Bršljina. si je poškodoval levo roko. Rudi Omahen, ključavničarski vajenec iz Ve,l. Bučme vasi. st Je i koso poškodoval desno roko. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnic ; Franc Černelič, rudar ia Podsrede, je pri padcu s kozolca dobil notranje poškodbe. Franca Sobarja, sina kmeta iz Kompolja, je ugriznila kača. Alojza Požarja, kmeta iz Mihalovec, je nekdo napadel ln mu prizadejal hude po-'skodbe. "Terezija "AJster, gospodinja lz Brezja, se je prevrnila a vozom In si poškodovala desno nogo Marija Sotn.'ek, gospodinja iz Libne. 11 je zlomila levo nogo. Marija Zorko, poliska delavka iz Dolenje vasi, si je pri padcu s podstrešja zlomila levo nogo Belokranjske novice Na poslovni zvezi so nam ro-, edali: »Kredite za hleve instelj-nike smo lahko dobili, dočim Je s krediti za stanovanja delavcev in uslužbencev, ki bodo morali biti PH steljrilkih ln živini, težje. Pravijo, naj jih dobimo iz stanovanjskega sklada občine, ta Pa nima teh sredstev. « Načelni pristanek za Investicije v stelniški obrat je Poslovna zveza v Črnomlju že dobila. D0 leta 1961 bodo meliorirali 500 ha steljnlkov pri naseljih Krasinec, Grlblje, Črnomelj ln Dragatuš. Vsi objekti, ki bodo v zvezi s tem zgrajeni (pitališča, stanovanja itd) bodo strogi provizorij in zgrajeni po najnižjih cenah. Kljub temu bodo znašale investicije 400 milijonov dinarjev. V tem obratu bodo pitali teleta do teže 200 kg in tudi od 200 do 400 kg ln tako proizvedli letno Po 800 ton me6a. Sredstva za adaptacijo novega hotela v Črnomlju so zagotov- Ne nasedajte! Se vedno ni prenehalo prodajanje blaga po hišah. To delajo razni ljudje, ki jim ne diši pošteno delo. Pri tem se poslužujejo raznih trikov in načinov, samo da kar najbolj oskubijo kupca. Eden takih priljubljenih »prijemov«, ki je v praksi že delj časa, Je poudarek na izvoru blaga. Pri tekstilnem blagu je to vedno »amerikansko blago«, ki ga Je prodajalec prejel od »stri- ca, sorodniku ali koga drugega iz inozemstva«. V resnici je Vsako tako blago kupljeno pri nas ln to razmeroma poceni, medtem ko zahteva prodajalec veliko višjo ceno. Takj prodajalci Zanimiva dvojčka V Tounju pri Ogulinu živita dvojčka Nikola m Marko Ca-pan. Rojena sta torej istega dne, Solo sta končala v isti klopi, vojake sta odslužila v isti četi, poročila sta se na isti dan, oba sta dobila hčerko, na isti dan sta prejela dekret za sprejem v železniško službo, oba sta vlakovodji in vozita vlake na isti progi. kupijo blago n. pr. v Novem mestu po 800 do 1000 din meter, zahtevajo pa nato tudi do štiri tisoč din za meter, češ da je to »angleški Štof«, če ie ne kar amerikanski ... Ne nasedajte takim prodajalcem tega aH onega blaga, pač pa prijavite vsak primer naj bližji postaji ljudske milice! Nemalokrat izvira tako blago tudi iz tatvin. Karlovško pivo v unionsklh steklenicah Podjetje Vino Novo mesto ima stroj za polnjenje steklenic s pivom. Kupijo večje količine piva v sodih in ga nato polnijo sami v steklenice. Ker Pn nas ni steklenic z etiketo Pivovarne Karlovac, kupili pa so odprto pivo tudi tam, ga polnijo kar v steklenice z etiketo Pivovarne Union. Gostinsko stre'žno osebje trna večkrat težave, ko stranka zahteva karlovško pivo, pa seveda ne verjame, da je res karlovško, ker je servirano v unlonskj steklenici. Razen tega je to, kar dela podjetje Vino, protizakonito in bo bolje, če bo našlo kakšno drugo rešitev. ODLIČNO PERE ljena. Z delj bodo začeli kmalu. V zgradbi, v kateri bo novi hotel, stanuje še 7 družin, ki pa se bod0 kmalu preselile v nova stanovanja. Hotel bo urejen do prihodnje sezone, preureditev pa b0 stala 3o milijonov dinarjev. Kader zanj dobe iz ljubljanske Hotelske šole. # D0 konca tega meseca bo predvidoma gotovo 2800 m površinske prevleke ceste od Črnomlja do Kanlžarlce in odcep do »Zore«, če b0 dobil graditelj na razpolago stroj za škropljenje. -Razen tega še nimajo 400 ms granitnega peska za 'posipavanje ceste preden j0 bodo dokončno pobrizgali z bitumenom. Gradnja ceste, ki bo stala 14 milijonov dinarjev, se tako bliža koncu. a V nedeljo 14. junija so bile v vseh šolah črnomaljske občine odprte razstave krožkov ročnih spretnosti, razen v semiški, ki je to razstavo že Imela. Najboljši Izdelki a teh razstav pa bodo razstavljeni prihodnjo nedeljo na občinski razstavi v Črnomlju, kjer bodo izbrali najboljše izdelke za okrajno razstavo. DOBRO ČISTI V 10 dneh si je hotela prisvojiti 240.000 din Pomanjkanje knjigovodij Je zna« no. Tudi v Suhi krajini Jih nI dovolj, zato so v podjetju »Suha krajina« po večkratnih razpisih z veseljem sprejeli v službo D. B., doma nekje iz Borovnice. Le tej Jo bila kot začetnici določena kar lepa plača 20.000 din, vendar j| Je to lillo premalo. Od dnevpih izktt-pJCkov, ki bi Jih D. B. morala v celoti odvajati, si je dan za dnem prisvajala lepe vsote, dokumente pa ponarejala. Tako si je hotela Srlsvojltj 240.O00 din. Da se Je za-eva končala, gre zahvala direktorju kj Jo Je po desetih dneh zasačil ln prijavil pristojnim organom. Od ukradenega denarja Ja D. B. imela Se na stnnovan lu v pe-' čl skritih 2t5.ono din, 25.006 pa je že zapravila. Sleparija Je imela vendarle kratko dobo. m. ft. # -b Strela ubila ovčarja in 470 ovc ►Ne bi se rad več srečal s ,ko-imato mamico' in z njenim Sinčkom' ...« je povedal tovariš Alfonz Legan Drugega junija je šel iz Ljubljane že ob ilb uopoidne. V Mirna peti je izstopu in se napotil proti »hribom« kot sam unneuje tiste kraje. Ajdovec leži res na hribu, sredi gozdov. Deset minut od vasi — pa si že v znani Brezovi rebri, polni divjadi in lovskih poti, Alfonz je takrat že pustil Za seboj vas Gjobodol, znano kraško polje, ki kot velik krater čepi sredi gozdov. Iz Glo-bodola prideš v Ajdovec skozi Prvo ali »Ajmcer«, kot vaščani imenujejo prvo državno hosto. Ze se je biiižal prvim vaJkim njivam. »Nmadoroa,« pripoveduje »sem pred seooj zagledal medvedka. Cisto majhen je bil. Medveda sem tu že večkrat videl, saj je tudi sledi polno. Doli v Ajdovcu smo se tega že navadili. Medvedek je čepel na manjšem štoru jn me gledal. Diil je kakšne tri metre pred menoj. Tatko od blizu ga še nikoli nisem videl. Ljubka je taka stvarca. Hitro sem jo hotel »potegniti« naprej, ne vem več, morda sem se tud'i za trenutek ustavil, saj takega medvedka ne vidiš vsak dan. 2e pet let hodim tu. ob vsaki uri, podnevi in ponoči toda Zgodilo se je 2. junija, v torek, okoli dveh popoldne. Ljudje v 'mestih so to uro že hiteli domov iz službe. Alfonz Legan, železniški delavec, je doma v Ajdovcu. Dela v Ljubljani. Zemlja tam okoli Ajdovca je bolj »kopa in malo je je. Nekaj minut, pa si že mimo vaških njiv sredi med stoletnimi drevesi gozdov. Tako si morajo ijud.jp poiskati delo v dolini, deset ln deset kilometrov proč od vasi... Alfonz dela v Ljubljani v različnih Izmenah: dopoldne, popoldne in tudi ponoči. Iz Ljubljane se pelje z vlakom do Mirne peći, kjer izstopi. Potem jo mahne skozi gozdove proti Ajdovcu. Kar precejšnja pot je. Tako potuje že polnih 5. let. Vsak dan dvakrat. Doma ga pričakuje žena s štirimi nedoraslimi otroki. Dva fantka in dve punčki. V morskem akvariju v Mlaml-Ju (ZDA).Je nenadoma izbruhnila neka bolezen med mor-aklml psi, da Jih Je v Itlrlh dneh poginilo pet. Na sliki Je videti potapljača, ki dviga poginulo žival, da bi strokovnjaki ugotovili vzrok smrti. kaj takega se mi še na zgodilo. Tisti trenutek, ko sem medvedka zagledal na štoru, je že skočila »stara«, ki jo prej sploh nisem opzil, itn zarjavela. Cas se mi je ustavil. Spomnil sem se samo enega: oeža-ti.. ■ Hitro sem se pognal naprej, pot je biLa blatna in spolzka. Naredim nekaj skokov, toda medvedka je že za menoj.. • Razločno sem slišal njeno sopihanje in kmalu tuclri njeno vročo sapo. Ljudje govorijo, da" te medved ne more ujeti- če tečeš v dolino, ker ima zadnje noge večje kot sprednje. Pot je bila nagnjena navzdol, toda ... Medvedka je vstala na zadnje noge, bila je "večja kot jaz. S šapami me je udarila po hrbtu jn me prevrnila na tla- Ne vem, kakšne trike imajo medvedii. Morda me je hotela zadušiti ali raztrgati. Premetavala sva se po tleh. Mlataila me je s tistimi svojimi šapami. Kaj sem taikrat pomislil? Zazdelo se mi je, da oo vsega konec. Sploh pa našem veliko mislil. Ko sva se premetavala po tleh, sem jo z levo roko udaril po smrčku,. Udariti sem jo moral zelo močno, saj sem si ranil roko od udarca. Tisti trenutek je malo popustila, zatulila je, jaz pa sem od skočil in začel bežati. Majhen kovček, kd sem ga imel s seboj, je ostal tam kjer sva se tepla-Ko sem bežal, sem še slišal njeno renčanje. V blatu mi je ostal tudi čevelj, pa sem se hitro sklonil in ga pobral. Z njim v roki sem tekel kakih tri sto metrov... Tako sem pribežal v vas- ves umazan jn strgan. Neki vaščan, lovec, je takoj šel s puiško na mesto, kjer sva se ruvala z medvedko, in prinesel kovček, ki sem ga pustil tam. Medvedka se prtljage ni lotila. Najbrž jo je takoj po pretepu pobrala z »bojišča«. Lovec je zakoličil sledi, ki so ostale- Povedal je, da so bili koraki, ko sem bežal, dolgi vsaj meter osemdeset, nekateri pa še večji.« Na vprašanje, kaj misli o tem napadu, je odgovoril: »Ko sem prejšnje dni hodil tam mimo- sem vedno žvižgal ali kričal. Pravijo, da naj- Sod in pol V podjetju »Bačvarija* v Jastrebarskem pri Karlovcu so nedavno izdelali sod, ki lahko sprejme 650 hektolitrov vina. Sod je tako velik, da bi v njem lahko uredili skromnejše dvosobno stanovanje. prej od podiš medveda. Tako delajo vsi vaščani, kadar ho-diijo po teh *hostah ... Tisti dan pa se mi je mudilo in niti spomnil se nisem na kak medvedji napad. Medvedka me je napadla najbrž zato, ker je imela mladiča in ker sem prišel tako blizu. Saj bi ga bil skoraj lahko zagrabil. Vsi vedo- da medvedka napada, če se približaš njenim mladim-« In še nekaj vprašanj. »Boste še hodili po tej poti?« »Moral bom. To je najkrajša pot do doma. Upam, da se mi kaj takega nikoli več ne bo zgodilo. Bom pa že raje malo bolj žvižgal po hosti.« »Kaj mislite, koliko je medvedov v teh gozdovih?« »Ne vem. Zame j« bilo dovolj, da sem se pobliže spoznal z enim »p'n'irl« (bp) * Huda nesreča se je pripetila B pretekli petek na Siar planini v Makedoniji. Člana I. ovčarske brigade kmetijskega posestva »-Rdeči bregovi* Alija Ab- Naš najmlajši oirester V Starigradu na otoku Hvaru imajo pihialno godbo, ki šteje 42 godbenikov, samih dečkov od 9 do 14 let. Vsi so učenci osemletke, v prostem času pa obiskujejo tečaj narodne glasbe. Mladi godbeniki so imeli že nekaj samostojnih turnirjev po Dalmaciji, pod vodstvom svojega devetletnega dirigenta. Njihov spored obsega izključno delia resne glasbe in marše. KRES - praznik Doletia »Lepi Ive kres nalaže, z eno roko kres nalaže, i s to drugo venčec vije.. .* (Odlomek iz belokranjske kresne pesmi) Kres Je praznik visokega poletja, čas sončnega obrata. — Izraz »kres« izhaja \i pomenske skupine »obrniti, menjati, križati«. Ta dan Je sonce na vlSku moči v odnosu do zemlje, čas njegovega osvetljevanja je najdaljši, kar je ljudstvo Izrazilo z rekom; o kresi se dan obesi. Kresni praznik se pri nas imenuje tudi Ivanji dan, Ivanje, Ivanovo, Sentjanževo, Janževo. Kresni praznik spremljajo na Slovenskem mnogi običaji, katerih prvine izvirajo iz sončnega kulta. Najbolj razširjen običaj Je zažiganje kresnega ognja, kresa. Ogenj Je imel že od nekdaj čistilni in apotropejski (nevarnost odbijajoči) namen in pomen. Na začetku poletja, v času najvišjega sonca, so številna ljudstva želela z ognjem očistiti ozračje zlih duhov ln si zagotoviti dobro letino. Tudi v zvezi z našimi kresnimi ognji so izpričane- te prvine: čez kresni ogenj so gonili živino, da bi ostala zdrava; mladina je skakala čezenj, da bi se obvarovala kuge. Kot. pri drugih obredih, tako Je tudi tu zbledela vsebinska, pomenska stran običaja ln, se Je ohranila le njegova zunanja oblika; skoraj povsod na Slovenskem zažigajo, ali so do nedavnega zažigali, kresne ognje, ne da bi si bili prav na Jasnem, kakAen pomen imajo. Zažiganje kresnega ognja Je postalo opravilo mladine, k; se Je na kresni večer sesla in se zabavala ob plapolaj očem ognju vrh griča. Drugi element, ki nastopa v slovenskih kresnih običajih. Je voda. Ta prvina Je *e zelo zgodaj zamrla v naših kresnih obredih, vendar so ohranjen« porodila o obrednem kobanju In polivanju z vodo. Voda J? bila pomemben del kresnega obredja zlasti na Štajerskem. Močno razširjena Je na Slovenskem vera v čarovno moč zeli v kresni noči. Na kresni večer nasti-ljajo hleve in hiše s praprotjo, ki naj odvrne nesrečo od doma. V ta običaj kresnega nastiljanja Je kasneje posegel Janez Krstnlk: ljudje »o pripravUalj ležišča iz stelje v svojih domovih v veri. da bo prišel svetnik prenočevat ln prinesel srečo k hiši. Poleg praproti je v teh običajih pogosta Ivanjska roža sU kresnica. Na Dolenjskem nosijo te rože na njive. Jih vtikajo v streho, krase z njimi okna ln vrata. Valvasor poroča, da Je bila zelo razširjena nav,ada, da so dekleta pletla vence lz ivanjskih rož in Jih metala v studence in potoke v upanju, da se jim bo v vodi prikazal usojeni ženin. Splošno poznano Je bilo tudi vedeževanje s kresnimi rožami; na kresni večer postavijo v streho aH kam drugam toliko kresnic, kolikor Je ljudi v hiši. ln določijo, či- gava Je katera. Tisti, ki mu Je cvet ovenel, bo kmalu umrl. Zlasti v vzhodni Sloveniji je doma vera v zdravilno moč kresnih zeli. V Prekmurju se umivajo s praprot-no vodo. da bi z njo pregnali glavobol. Na Dravskem polju blagoslavljajo na ta praznik najrazličnejše rože, kj Jih potem upora'b-lJaJo v domačem zdravilstvu. . Najizrazitejši so kresni običaji v Bel| krajini. Tu Jih spremljajo bogate obredne pesmi, zlasti pesmi kresnic — deklet, ki na kre«ni večer pojo pred hišami, žele dobro letino, srečo pri družini in živini.-Obhod kresnic je podoben jurjev-skim obhodom, ki jih poznata razen Bele kraijine še KoroSka in deloma Štajerska. .Turjašl ln kresnice pojejo, kličejo blaginjo in srečo v hišo, a imajo, pripravljene tud) hude besede za skopuhe, ki jih puste oditi brez daril. Kresnice pojejo posebne pesmi, ko gredo v vas. druge zopet pred hišami, na polju, v goricah ln pri kresnem ognju. Od vsake teh skupin so zapisali precej pesmi zbiratelji belokranKke folklore (Navratil. Sašelj, Barlo ln drugI). Skupno z ostalim! oblikami nekdanjega življenja izgubljajo tudi običaji prvotno obliko ln pomen, nekateri pa povsem Izginjajo. Danes se običaj, na Slovenskem, ki so v zveri z letnimi prazniki, izvajajo le še sporadično, spremenjeni m okrnjeni. Zakon razvoja, ki velja tudi na tem področju, go-, vorl o nenehnem spreminjanju In prehajanju starih oblik v nove. D. Z. MM ItlflNflHNm NAPOLEONOV KLOBUK POD STEKLOM Na robu Pariza v sijajni fontaln-bleaujevski palači počiva pod steklom na izvezeni blazini Napoleonov klobuk. Prav s tem klobukom Je na povratku z Elbe pozdravil svojo na novo zbrano vojsko, vojsko, ki jo Je popeljal na waterloojsko bojišče. Vodici, ki spremljajo velike skupine obiskovalcev skozi palačo, pripovedujejo, da je bilo to že davno, pred mnogimi leti, pred več kot sto tati. Ob tem razstavljenem koščku zgodovine v stekleni omarici sta se nekoč ustavila mladoporočenca s podeželja. Ona je bila kmečka hči z rožnatimi lici, on pa kmet iz Južne Francije. Uživala sta medene tedne. Zavzeto sta obstala in se zagledala v črno klobučevfno. V j steklu sta se zrcalila njuna zardela obraza in njune velike rdeče roke. Tako sta se sklonila naprej, da se je zdelo, koi da bosta zdaj zdaj klecnila na kolena, kakor takrat, ko je stal pred njima vaški duhovnik ln žebral poročne zaobljube, »Največji mož na vsem svetu Je bil,* je rekla ona. »Res, velik mož Je bil. Skoraj ves svet je hil njegov.* »Naj počiva v miru!* »Cesarjevanje mora biti težak po-sel. Jaz ne vem, če bi ga maral. Vse preveč listin in papirjev je treba prebrati in vse je... kot Jeseni pri nas, ko se moramo pozapreti v hiSe in se listje zgrbanči in posuši. Jaz ie ne bi bil za cesarja, kajne, da ne?* HSeveda ne, Emil. To mora biti zelo težko. A jaz le mislim, da bi ti VSe zmogel, kar bi hotel, še sanjalo Se ni nikomur, nn boš že to poletje dtkomul k urni k, posebno ko sva Jpnela toliko preglavic z golaznijo na tiiHiu in s tis imi starimi sodi, ki so puščali vino. Vendar cesarju ni treba prebrati vseh papirjev. Cesarju povedo, kaj v njih stoji in on Jih podpise. To bi pa znal tudi ti, mar ne, Emil?« »Gotovo,* »Ampak gorje meni, Emil! V tej palači bi se sicer lepo živelo, a kaj, ves ljubi dan bi imeli služabnike za petami. A meni ne bi bilo ljubo, Če bi tuji ljudje bedeli nad menoj. Se- Monuel K o m r o i i veda, če bi bil ti cesar, bi pač morala molčati in delati svoje.* »Kaj, Marija?* »Kaj? Vse od kraja. Morala bi paziti v kuhinji, da ne hi malopridneži kradli, morala bi početi, kar počno gospe, na primer pripravljati postelje in šivati nove obleke. In skrbeti za hišo.* »Cesarjevanje je težka reč. Ne bi maral cesarjevati.« »Prepričana sem, da bi ti zmogel, kar bi hotel, če bi ti bilo do tega. Tako močan si — in jaz te imam tako rada!* Končno sta Ie odšla od steklene omarice, ki varuje Napoleonov klobuk, in stopila iz palače med vrtove. Tukaj sta južinala In se zaljubljeno spogledovala. Po dolgem premolku se je ona zazrla v moža in rekla: »Veš, Emil, morala bi nazaj, da še enkrat vidiva klobuk, preden zapro palačo!« »Ubogi Napoleon,* je rekel Emil. »Res. Kako žalostno je to! Nekoč je bil cesar čez vea svet, zdaj pa je mrtev.« Vrnila sta se, da bi ga ponovno videla. In ko sta naslednjega dne odhajala, sta ga šla ie en krt pogledat, češ da je tako in tako na poti k postaji. Na vlaku Je ona vzdihnila: »Čudovito je bilo najino poročno potovanje! Ali ne, Emil?« »Zares.« Nato mu Je zacepetala v uho: »Rada te imam, Emil.« Sedel Je ravno in držav njeno rdečo roko v svojih dlaneh. »Pa sem mislil, da imaš rada — Napoleona.* *0, saj ga Imam, Emil, ampak njega imam drugače.« »Kako drugače?« »No, on je mrtev in meni je žal zanj — to Je tako žalostno. In tak velik mož je bil in cesarjevanje je tako težak posel. Sam si to rekel — ti veš. da si rekel.« »Sem, rekel sem, Marija, ampak mislil sem nase, ne na Napoleona. Kaj je bilo cesarjevanje njemu? On je zmeraj... no, zmeraj je počel kaj velikega... General je bil. Generalom Je malenkost počenjati vse mogoče in nemogoče.« »Korajžen je bil In rato...« »In zato ga imaš rada.« »Tudi tebe imam rada, Emil. Ho-čemu da bi bil velik mož in da bi ljudje shranili tvoj klobuk ... nočem pa, da bi bil cesar.« Na Napoleona je bil Emil ljubosumen. Zagledal se jc skozi okno vagona in ni vrč premaknil pogleda z zelenili polj in dolgih vrst vitkih topolov. Zvečer sta bila spet na svoji kmetiji. Vonj zelenega grmičevja In vlažne, zrahljane prsti jima je napolnil nosnice. Med njuno odsotnostjo je trava porasla. Bil je čas druge košnje in kar nič se nista mudila, da bi slekla nedeljske obleke in spet nataknile velike, udobne coklje, ki že stoletja gazijo po poljih Francije, Samo uro ali dve je bilo še do sončnega zahoda. Ko sta ponoči težko zadihana ležala v postelji, je ona zašepetala: »O, Emil, kako dobro de, če si spet doma.« Emil jo je rahlo stisnil za roko. »Težko življenje morajo imeti v palačah,« je pristavila. Spet jo je stisnil za roko. »In tako žalostno.« »O klobuku' mrtvega cesarja premišljuješ!« je rekel Emil in spustil njeno roko. »Ne, Emil, samo neumnosti premišljujem. Rada te imam, Emil.« Oklenila se ga je z obema rokama, on pa jo je poljubil na oči, na mesnata lica in sočna usta, ki so bila vlažna od zemeljske rose. Napoleon ni nikoli več prišel med-nju. Samo enkrat se je še oglasil. To se je zgodilo približno leto dni kasneje, ko je Emil postal ponosni oče prvega sina. »Tak fantek je, da Je kaj,« jc rekel očka. Mamica pa je sinčka počchljala pod bradico in dopolnila: »Na razstavo ga bova dala... pod steklo.« Nato sta se spomnila imen vseh starodavnih kraljev in cesarjev, ki sta se jih mogla, a za njuna kmečka ušesa so vsa zvenela tuje in žalostno. Grozdje je dozorelo in dela je bilo povsod na pretek, vendar ni njinil trenutek, da ne bi preudarjala, kako naj bo ime njunemu sinu. Večkrat sta pomislila tudi na Napoleonov klobuk v razstavni omarici, a na koncu koncev sta se odločila, da bo njun sin Janez. (Prevedla M. S.) durahman in Ajet Memeti sta bila s čredo 920 ovac precej oddaljena od ogmde. ko je začel nenadoma pihati močan veter, Videč da se vreme stalno ^slabša, sta pognala čredo proti zavetišču. Kmalu so se temni oblaki spustili čisto nizko nnd zemljo; začel je padati dež, pomešan z debelo točo. Zdajci se je zabliskalo in strela je udarila v zgneteno čredo ovac. Oba ovčarja sita padla kot pokošena. Memeti se je kmalu zavedel in zagledal strašen prizor. Telo njegovega tovariša, 40-letnega Abdurahmana, je bilo poogle-nelo, okoli njega pa je ležala kopica opečenih ovc. Ko so druge ovce, ki jih je strela samo omamila, vstale in šle proti tamarju, je na kraju nesreče ostalo ntad 470 ubitih ovc in še veliko ranjenih. Po prvih ocenitvah je škode najmanj okoli 3,700.000 din. (Po »Borbi«) MODEREN GLAS Neki kanadski časopis je prinesel tale ženitveni oglas: ^■Poljedelec J. C, star 38 let, bi rad spoznal dekle od 20 do 30 let, ki mora brezpogojno imeti .traktor. Ponudbi naj priloži najnovejšo sliko trak' torja.-* DOMISLEK Ko je Krišpin že celo uro čakal na domenjenem mestu svojo prijateljico, je ' vzel list papirja, ga pritrdil na drevo in napisal: »-Draga Polonija, dolgo sem te čakal. Veš, kam stalno zahajam. Našla me boš tam pri kozarcu piva*. Malo kasneje se je na tem listku pojavil nov pripis: »-Izvrstna ideja! Klanca, tudi jaz te čakam pri pivu.* — Draga, moja.hčerkica, če bi jaz v tvojih letih nosila tako kratko krilce, bi ti zdaj imela petnajst- let več ... V Sovjetski zvezi so na kazan-skem kom p resorskem zavodu Izdelali posebno avtomatično napravo za upravljanje s plavži v železarnah. Na slMcl Je videti dva elektromonterja, kj dokončujeta montažo komandnega pulta za avtomattfno upravljanja vlnokln. pe*t. »Izstrelitev ob zori« bi lahko Imenovali gornjo sliko, ki kaže, prijprave za tako izstrelitev posebne rakete Like — Cajum. Pravzaprav je to že čisto majhen planet, majhen umetni satelit, ki je opremljen z vsemi potrebnimi napravami za rnalskovanlt Nova letošnja M|ss Evrope Je postala sedemnajstletna Francozinja Sophle Estrades, ki Je preeej podobna svoji rojakinji Brigitte Bardot — zlasti po načinu oblačenja. Na sliki vidimo novo lepotno kraljico Evrope med dvema konkurent-kama. Nezadovoljen s pomanjkanjem primernih dreves ali zidnih naipufičev v Londonu si Je gospod vrabček na gornji sliki prljpravil stanovanje kar v ulični svetilki na Fulwood Place. Na posredovanje okoliških stanovalcev je uprava mestne razsvetljave odložila njegovo izselitev vsaj toliko časa, da se izvalijo mladički... Zgodilo se Je v Ameriki. Fantek na levi. dvanajstletni Magtd Bateh. Je povzročil v laboratoriju svoje šole v San Franciscu ogenj, kt se Je razširil v vellkpožar, da Je bila vsa zgradba popolnoma uničena. Skoda: igo milijonov dinarjev, Deček Je bil slab učenec in Je zaradi tega že poprej nekoč skušal zažgati šolo, kot da bi bila ona kriva njegovih slabih redov ki pona*» IJanJa razredov. Zdaj bo moral v poseben zavod, odgovarjali pS bodo starši za njegovo dejanje. '*&tš3^ '"i mm . I tli it 4 t A i mm V Ne\v Yorku bodo v velikanski stavbi »Kollzej« dne SO. junija odprli sovjetsko razstavo, ki DO nrva taka VtvčJa razstava sovjetske zveze v ZDA in sploh ni ^ah"du. Njena naloga bo seznaniti Američane z gospodar k p 7nanrtvnn. tehnično ln kulturno rastjo Sovjetske zveze,, o i so poskrbeli za de« tet tisoč eksponati v Na sliki; »Kollzej«. 52