THE OLDEST , AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. '
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	\
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No. 249.)
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 25 1926:
LETNIK XXXV.
FRANCOSKO LJUDSTVO N OSI ŠE ZDAJ TEŽKO BREME, KI GA MU JE NALOŽILA SVETOVNA VOJNA. — NEKI FRANCOSKI GOVORNIK JE REKEL: "GLEJTE NA NAŠA RAZDEJANA MESTA IN NAŠA POTRTA SRCA."
Rane, ki jih je svetu pustila zadnja vojna — svetovna vojna, še vedno zevajo po vseh državah, ki so bile v vojnem metežu, med katerimi je tudi francoska republika. Znano je, da je nemška vojska prodrla daleč v notranjost Francije — napovedali so že dan, kedaj "bodo imeli kosilo v Parizu. Predno je pa prišlo do tega, se je vojna sreča obrnila — Francozi so s pomočjo zaveznikov pognali napadalca preko meje, sledovi so pa ostali, ki šexdanes spominjajo na težke vojne čase.
Francosko ljudstvo trpi in nosi težko breme; a ne toži, živi v nadi, da bo Čas zacelil rane — le revno ljudstvo in delavci, ki nosijo najhujše breme, se bojijo in trepečejo, ko slišijo besedo — vojna. Pa vendar, pri vsej izkušnji in grozoti vojne, vlada v deželi vojno
razpoloženje.
EKSPLOZIJSKA NESREČA.
— Eksplozi-Pipe Line
Plin se je vnel, nastala je eksplozija, mnogo poslopij je razdejanih, ob življenje sta prišli dve osebi, več ranjenih.
Baldwin, N. Y.
ja v neki hiši na boulevardu je zahtevala dve človeški žrtvi in 12 enonad-stropnih poslopij je v razvalinah. R.azstrelba je bila strahovita, tako pravi poročilo. Žrtvi sta neka mati in njeno dete, nesreča se je zgodila v bližini železniške postaje.
Kaj je povzročilo nesrečo najbrž ne bo nikoli znano. Policija domneva dvoje. Da je puščal kje plin in prišel v doJ tiko z ognjem, .ali pa, da je kje "kotliček" razneslo in je pla-
VELIK OGENJ; 225 DELAVCEV IZGUBILO DELO.
Washington, D. C., — Ogenj je izbruhnil pri McClare Mining kompaniji in napravil $100,000 škode; 225 delavcev je'prišlo ob delo, kar je pač žalostno darilo za praznike. Z delom začnejo spomladi.
POVOLJNA ŽETEV V RUSIJI.
Mnogo bo pomagalo sovjetski vladi v Rusiji, da si bo zbolj-šala gospodarske razmere, ker je žito dobro obrodilo.
Moskva, Rusija. — Kakor znano-, polje v Rusiji je last kmeta, dokler g,a obdeluje, ko pa pride čas žetve, je pa last sovjetske židovske vlade.
Iz Moskve prihaja poročilo, da so vladni kolektorji pokupili od kmetov 7 milijonov ton žita do 1*5. dec. Lansko leto so v istem razdobju kupili le 5
men vžgal plin v glavni cevi. ! miiij0hov ton. Ako se reče ku-Poleg mrtvih je tudi večje pili _ se mora tukaj vazUmeti v splošnem le malo govorijo število ranjenih, Skoda je o- tako> dia je tam kmet primoran Francbzi o svojem trpljenju. \ gromna; razdejane hiše so bi
a-
prodati kolikor
Kako pa čutijo, je dal razume- le vse enonadstropne. Okno ni genti) pa tudi nima 0n pravice 11 '"•!<' 1 i pičen francoski govor- ostalo nobeno celo daleč i.u- določati ™ svoje blago, nik, ki je rekel v odgovor, za- okrog; detonacijo je bilo sliša- temveč kupci _ ki so državni
MALA DEBELUHARICA.
Slika nam predstavlja Edith Markus iz New Yorka, ki je stara osem mesecev. Sodijo, da je najdebelejši otrok na svetu v njegovi starosti. Mala debe-luharica tehta 30 funtov in deset unč.
KRIŽEM SVETA.
ČEHOSLOVAŠKI GENERAL DEGRADIRAN.
Dunaj, Avstrija. — General Rudolf Gaida, bivši šef generalnega štaba, ki je bil voditelj čeških fašistov, je degradiran in je izgubil pravico do pokojnine. Gaida je bil velik nasprotnik komunistov.
Iz neodrešene domovine.
TERORIZIRANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ISTRI.— ŽUPNIKA PRIMORALI, DA JE PRIDIGOVAL V ITALIJANŠČINI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
PODROBNOSTI 0 LETALSKI NESREČI.
kaj ne pripoznajo vojnega dol ga Ameriki: "Glejte naša razdejana mesta in naša ^potrta srca."
Spričo vseh težav, pa vendar delo rekonštrukcije v Franciji napreduje. Deset severno-vzhodnih provinc je bilo opu-stošenih po vojni. Čudom1 se čudijo nekateri, ki so videli te kraje preje in sedaj. Iz razva-lih so nastala mesta in v.asi — malo katera hiša priprostega l udarjja v premogovnem okrožju Lensa, je brez električne luči. Vse je moderno, industrija in privatne hiše.
Militarizem in imperializem v Franciji ne obstoji. T.ako se je izrazil nedavno neki ameriški politik, ki se je vrnil iz Francije, kjer je bil na obisku Pravi — Francija je prosta imperialističnih in militarističnih
ambicij.
kupci
ti več milj daleč. Pomoč je koiektorji žita. prišla iz bližnjih krajev. Gasilci so ogenj imeli kmalu pod kontrolo, da se ni razširil.
-o-T—
NEMŠKO-FRANCOSKI ODNOŠAJI.
ŽENE, KI SE BOJIJO SVOJIH MOŽ.
Chicago, 111. — Sodnik Francis Borelli, je dal ponudbo! nalo vse mirnim potom štiriinpetdesetim ženam, kate- V Franciji, kakor znano, je
Berlin, Nemčija. — Med
Nemčijo in Francijo so se poostrili odnošaji. Vsa Nemčija zahteva, da se zavezniški vojaki umaknejo takoj iz' njenega ozemlja. Pa tudi je nastalo ogorčenje, ker je francosko sodišče oprostilo francoskega poročnika Rousier-ja, ki je u-moril enega Nemca in dva ranil. Nemca, katerega je poročnik težko ranil, je sodišče obsodilo v zapor. Ta dogodek je vsa mfrovna dela, ki so se med obema državama doslej dogo-tovila uničil. Upajmo, da so v obeh državah le še možje, ki so obdržali hladno kri, in bodo vplivali na to, da se bo porav-
Takoj se je pokazal lep napredek pri ruski zunanji trgovini z inozemstvom, ko se je objavilo o rezultatu žetve. S tem se je dobila protiutež, kakor se vidi iz sledečega. Oktobra meseca se je izvozilo v vrednosti za 65,500,000 rub-Ijev, uvozilo pa za 58 milijonov. Novembra se je pa izvozilo za 66,200,000 rubljev, do-čim se je importiralo le v vrednosti 39 milijonov rubljev. Tukaj se zaznamuje precejšen napredek. V detajlni trgovini v Rusiji so cene nekoliko poskočile, a je tudi plača toraz-merno, ki je prejqjnajo delavci ,višja. Družina v Odesi, ki je pred .letom zaslužila povprečno 80 rubljev mesečno, zasluži sedaj 117 rubljev.
n ROPARSKIH NAPADOV V 6. URAH.
rih možje se nahajajo v Bride-Well jetnišnici, če hočejo svoje ftiože za praznike. Kako se je Pa začudil, ko se jih je le deset oglasilo, ki bi rade imele svoje soproge doma o božičnih praznikih. Ostale so pa dale sodni ku različne odgovore — nekatere tukaj navedemo. "Prav lahko živim brez njega!" Ali "Imejte ga kjer je; mu bo dobro storilo!" Ena je odgovorila : "Vesela sem, da g.a ni do-ttia!" Najbolj se je pa odreza-!a tista, ki je odgovorila sledeče : "Kaj! K meni naj bi prišel za praznike, da bi mi pokvaril j morilca Rousier-ja, pravi neki
mnogo rojalistov, ki ne odo-brujejo zunanjo politiko Bri-anda. Največ radi tega, ker je Nemčiji naklonjen, oziroma, ker išče z Nemčijo prijateljskih stikov, ki bi bili garancija za mir v Evropi. Tudi nemški zunanji minister Stresemann je take vrste mož. A kaj, ko imajo v vsaki državi bojevite elemente, ki mečejo pod noge polena tistim, ki se potegujejo za mir — za sporazum med državami, da bi se mogle v miru razvijati.
Trgovec postal žrtev banditov v svoji trgovini, kjer sta ga napadla dva črnca. — Štirje banditi napadli karo na ulici.
Chicago, 111. — Nedavno 'je bilo poročano, da je načelnik policije izdal ukaz kapitanom policijskih postaj, naj sami vodijo svoje ljudi na pohodih in lovijo zločince. Takoj prvi dan so imeli velik uspeh, privlekli so jih precejšni število pred načelnika — ta pravi so se pa
—	Denver, Colo. — Jackie Henley, stara 10 let, je odklonila ponudbo bogataša, ki bi jo vzel rad za svojo. Rekla je, da je raje zaposlena pri domačem delu, kakor pa da bi postala napihnjena adoptirana hči bogataša.
—	Pariz. Francija, V sredo-so začeli voziti na 120 milj dolgi progi od Pariza do Vier-zon z vlaki z električnem pogonom. Nameravajo vse železnice v Franciji, vozeče s paro, na'domestiti z električnimi. Samo na progi Pariz-Vierzon, bo električna železnica prihranila 250,000 ton premoga'letno.
—	Berlin, Nemčija. — List, ki izhaja v Berlinu in je glasilo zunanjega ministra Strese-manna, namiguje na pan-evropski blok proti Zedinjenim državam. Eksperti pravijo, ako se to vresniči, je za Ameriko velika nevarnost. Že samo nemško-francoski blok, bi tvoril najsilnejšo združeno politično silo na celem svetu.
A
—	Dunaj, Avstrija. — Iz Južne Tirolske poročajo, da je italijanska vlada izdala ukaz, da se ne sme na Tirolskem, kjer je pod italijansko upravo, dostavljati pisma, ki niso naslovljena v italijanskem jeziku.
"FLU" vlSlp^t OSEB UMRLO V ENEM DNEVU..
Preganjanje slovenskih duhov-1 bo dobro ali slabo, kadar se
Stotnik in trije poročniki so postali žrtve letalske nesreče. — Sunek je bil tako silen, da sta bila oba letala v trenutku v plamenu.
Rantoul, 111. — Včeraj je že bilo na kratko poročano o strašni letalski nesreči, pri kateri je prišel ob življenje en stotnik in trije poročniki.
Nesreča se je zgodila nad Chanute letalnem poljem. V dveh letalih so se letalci dvignili v zrak in krožili nad pokrajino v visočini 500 čevljev. Ko sta letala pospešila hitrost, je nesreča hotela, da sta trčila skupaj. Sunek je bil silen. Piloti na aviatičnem polju, ki je bilo od mesta nesreče oddalje-noi dve milji, so slišali ko sta 'letala trčila skupaj. Trenutek zatem, so'videli plamen v visočini — motor enega letala je razneslo in oba stroja sta v plamenih treščila na zemljo. Trije letalci so bili pri priči mrtvi, eden je pa izdihnil ko so prišli ljudje do njih. Ne srečni .stotnik je doma iz Chicago, piše se Capt. H.arold G. Foster. On kakor tudi eden izmed mrtvih poročnikov sta bila poročena.
Preiskava o nesreči je v polnem teku. Častniki, ki so videli nesrečo, ne morejo podati nobene izjave, kaj _ bi bilo vzrok nesreči.
nikov v Istri.
Mnogo pišejo o strahovladi fašistovskih glavarjev po Istri, ki so se v zadnjem času z vso silo vrgli proti slovanski duhovščini. Vse kaže, da nameravaja fašisti v Istri onemogočiti bivanje slovenskih in hrvatskih duhovnikov. V svoj namen porabijo vsako priliko in iščejo incidentov s slovansko duhovščino. Sedaj so se spravili na duhovnika Božo Si Ivani j o v Kr-kavcih. V "Popolo di Trieste" so ga napadli, češ, da se ni hotel na dan proslave zrnate (4. novembra) udeležiti slovesnosti in da ni'hotel moliti v italijanščini. To obtožbo je vseboval dopis omenjenemu listu iz Krkavcev. "Popolo di Trieste" pa je, napisal na račun omenjenega duhovnika še posebno notico v kurzivnem tisku z velikim naslovom: "Religiosi si . . . ma Italiani (verni da ... a Italijani). "'Popolo" pravi, da g. Silvaniju prihajajo vsak dan
ustavi, dolgo časa tako ostaja; če poprime suho vreme, hoče vse zgoreti, če pa prime deževje, pa hoče vse segniti. Le redka leta so za kmeta res ugodna. Pri nas štejemo vendar letošnjo letino med boljše, ker smo vsega razmeroma obilno pridelali; pa še več bi bilo, ako ne bi bilo jesenske suše. Bilo je 40 toplih in vetrovnih dni zapored brez najmanjšega dežja. Poznojesenski dež nam je pa kratil pašo ter nam zaloge sena zelo skrčil, ker* je živina o-stajala v hlevu. — Smrtna nesreča. Dne 3. novembra pa je povodenj zahtevala svojo žrtev. Ob eni popoldne je začelo deževati z vso silo in deževalo je nepretrgoma pet ur. Potoki so narasli in se razlili na mnogih krajih, da so travniki izgledali kot morje. Otročad je imela svoje veselje nad divjanjem prirodnih sil. Šli so k potoku in poslušali šum vode. Pa so rekli bolj veliki: Alo, kdo se
ti/r i• .„ .■ , , . , . . upa čez vodo, da ga ne odne-Mah list' in drugi slovanski F .. x.. . 1 , ...
Trije večji so brz planili
mlajši, Roman Kuret iz
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA; 30 MRTVIH.
Glede dogodka o razsodbi znali Opiti m vršijo sedaj
Tokio, Japonsko. — Influen-ca v Tokio strašno razsaja in se širi. V pondeljek je bilo 51 smrtnih slučajev. Od l._do 20 decembra jih je podleglo tej zavratni bolezni v Tokio 591.
Pr.aznike in veselje, ki ga že ttisem imela par let? I should say not!"
— Washington, D. C. — ^lada Zed. drž. ne bo dala Fi ^Pinam neodvisnosti, pač pa ttinogo več svobode v njihovi Notranji politiki. Coolidge je ^kel, naj se jim dovoli svobodo, a do gotove meje.
nemški list sledeče: "Ta krivda bo poravnana, ko bo Nemčija zopet oborožena. Kri kliče po krvi."
— Washington, D. C.—Mrs. Coolidge je obiskala bolane o-troke v bolnišnicah, katere je obdarovala z igračami in drugimi dobrotami.
svoj posel, za kar je najbolj u-goden čas. Chicago ne prepusti, da bi ji kakšno drugo mesto vzelo to slavo, da ima najbolj drzne — .pa tudi. največ rokomavharjev.-
V šestih urah je bilo v sredo naznanjenih 22 roparskih napadov. Dva črnca sta napadla v trgovini 25 letnega trgovca Robert-a Levy«a, na 1245 So. Sawyer ave. Za dot v srce od
la-ogle bandita se je Levy zgrugil na tla. Bandita sta plenom pobegnila. Napadeni zapušča vdo<vo in štirletno hčerko; ubožice boste praznovale Božič v žalosti.
Na 119. in Wood Cjesti so štirje roparji napadli voz poulične železnice, odvzeli so sprevodniku $8.00.
Rockmart, Ga. — V četrtek zvečer sta trčila skupaj dva vlaka v tukajšni bližini, kolikor je znano, je 30 oseb prišlo ob življenje. Vlak z zdravniki in strežriičami je takoj od vozil na mesto nesreče. Poleg mrtvih je tudi veliko število ranjenih,. Vsi tisti, ki so prišli ob življenje, so se vozili v smeri proti severu iz Miami. Nesreča se je zgodila, ko je dež lil, kakor že dolgo ne pomnijo. Največ nesrečnežev je bilo na poti domu na počitnice za praznike. Vlaka sta vozila, ko sta trčila skupaj, po 50 milj na uro.
AMERIŠKA JAMBORNICA S POSADKO DEVET MOŽ SE JE POTOPILA.
London, Anglija.
Ameri
Dva oborožena bandita sta ška jambornica Eleonor F napadla klerka Central želez- Bartram, katere kapitan je bi nice, olajšala sta ga za $5.00 -Perry, ki je z osmimi možmi iiv uro. Eden izmed roparjev peljal premog V Anglijo,' se je mu je rekel: "Ako se bo naš potopila. Jambornica je bila posel dobro obnesel, bova ti po last Boston Ship Brokerage pošti vrnila uro."	1 konfpanije.
listi, o italijanskih pa ni sledu. "S tega mesta smo pozdravili č. g. Božo Silvanija," piše "Popolo," "ob njegovem prihodu v občino : nikdo nas torej ne more sumničiti, da preganjamo duhovščino." Popolo zaključuje, da imajo fašisti najboljše razpoloženje proti vsakemu duhovniku, ki razume, da je potrebno uravnati svoje delovanje z državnimi smernicami, ki jih daje vlada in vsi fašisti. Ž drugimi besedami povedano: duhovnik mora biti na razpolago zadnjemu fašistu tudi v cerkvi. S svojo notico je "Popolo" dal oficielno sankcijo divjanju fašistovske druhali proti duhovščini v Istri. — Zakaj so fašisti pozdravili g. Silvanija, ko je prišel v Krkavce? Po njegovem priimku sodeč so fašisti mislili, da je Italijan in da bo na njihovo zahtevo uvedel italijanski jezik v cerkev v čisto hrvatski občini. G. Silvani pa je Hrvat. K njemu so prišli fašisti in zahtevali, da mora biti ob 10. maša z italijansko pridigo. G. župnik jim je odgovoril, da tega nikakor ne more storiti, ker je bila pridiga vedno v hrvatskem jeziku; vendar pa je pripravljen pridigovati v italijanskem jeziku pri prvi maši, ako pride v cerkev vsaj 30 Italijanov. Fašisti pa so zbobnali sjtupaj le 12 Italijanov in g. župnik je tudi tem 12 pridigoval v italijanščini, samo da se izogne incidentom. A fašisti se tudi s tem nočejo zadovoljiti in rujejo proti gospodu župniku. To je ozadje napada v "Popolo di Trieste" in vsi iz govori s proslavo zmage so napisani le zato, da se slovanski duhovnik očrni pri političnih oblastih. Z dogodki v Krkav-cih smo se dalje pobavili, ker vsaj deloma osvetljuje težak položaj slovanskega duhovnika
se. čez,
jjoga št. 18 se ni upal takoj; toda bal se je sramote, prisilil se je in šel" v vodo; široka je bila 4 metre, globoka le pol metra. Brž je fantiča spodnes,-lo. Pomoči ni bilo in je "utonil.
Dekani. Po leti nam je toča uničila eno četrtino vinskega pridelka; a ne vsem, samo tistim, ki imajo vinograde od postaje do pod vas. Nekateri smo bili zavarovani proti toči, a bolje bi bilo, če ne bi bili. Jaz bi bil moral dobiti od zavarovalnine škodo povrnjeno, sem pa še moral doplačati. — V Gospodu je zaspal naš bivši župan Ivan Grižon. Pretreslo nas je, ko smo zaslišali mrtvaški zvon in glas: župan je umrl. Kako je bil mož priljubljen, dokazuje to, kakšen je bil pogreb. Iz 14 katastralnih občin in šest duhovnij so prihajali ljudje k pogrebu.
"Am^rikanski jest result«!
Slovenec," get
v Istri.
Novice z dežele. Ricmanje. Letina. Naša dežela je že.taka, da vreme, naj
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
._..$ 9.45
.....$ 18.60
.....$ 46.25
.....$ 92.00 .....$183.00
100 lir ..............................$ 5.20
200 lir ..............................$10.10
500 lir ..............................$24.25
1000 lir ..............................$47.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & CESAR-; 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N.*.
AMERIKANSKX SLOVENEC
Prvi in najstarejši sjovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto _________________________________$5.00
Za pol leta .....................................2.S0
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________________ 6.00
Za po! leta .................................... 3.00.
The first and the oldest Slovenian newspaper in America,
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after Holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, lil.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ..................................$5.00
For half i year.................................... 2.S0
Ch,ica(jo, Canada and Europe:
For one year ................................. 6.00
For half a year.....u........................._ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je1 čps do četrtka dopoldne.—Na dopise brež podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—-Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the ,post office at Chicago, Illinois, under the. Act .of March 3, 1879.
resnici, so veliko glasnejši od framasonskih leži. To pa kajpada svobodomiselcem ni po godu, zato kriče na vso moč, da bi zopet svetlo resnice zatemnili, da bi potem zopet lahko za svobodomiselnimi kulisami farbali javnost in svet. To se jim pa ne bo spet tako zlepa posrečilo. V toliko so lahko po-trostani.—y_,
-o-
Problemi katoliškega tiska.
/ *
V državi New York, v Albany, je začel te dni izhajati nov katoliški tednik po imenu "Evangelist" in je uradno škofijsko glasilo tamošnje škofije. Na prvi strani je v posebnem okvirju prinesel.v svoji prvi številki ta-le dva stavka: "Ustavite vaše katoliške listd, pa vaša družina preneha dobivati duhovno čtivo, ki je v današnjih dneh tako potrebno, ko vse sovražne osti merijo na katoliško cerkev. Ustavite vaše katoliške liste, pa razbijete s tem vse šipe- vaših duhovnih oken in vetrovi nasprotnega duha bodo vlekli skozi in to ne brez pogube in skodČ."
Ali čitatelj razumeš te besede? Preberi jih še enkrat in misli. Poglej samo, kako je bilo med nami Slovenci, ko še nismo imeli močnega katoliškega dnevnika? In kaj bi bilo, če bi ga ne imeli? Ali ne vlečejo z vso silo tudi skozi okna slovenskih duš vsakovrstni vetrovi nasprotnih struj? Ne vidiš tega? Če vidiš, tedaj zdrami se! Zavihaj rokave in pri vsaki priliki agitiraj in delaj za večji in močnejši katoliški tisk!-----
T"\ V • V
Bozic.
Danes, 25. decembra, slavi vesoljni svet božični dan. Ni ga dneva v letu, ki bi bil tako dobrodošel, tako blažile^, tako .blagodejen človeškemu srcu, kakor je božični dan.
Ni je zabave, pa naj bo še tako privlačna; ni jo predstave, pa naj bo še tako krasna; ni je ceremonije, pa naj bo še tak-o veličastna; ni je pesmi, pa naj bo še tako ritmična; ni ga petja, pa naj bo še tako blagoglasno; ni je povestnice, pa naj bo še tako zanimiva, ki bi nudila človeku in njegovi duši tako radost in veselje, tako čistih in sladkih notranjih dušnih občutkov, kakor mu to nudi božični dan ...
Zato nezapopadljivo nebeško dobroto je človeški rod dolžan zahvale Božjemu Detetu, prečisti Devici Mariji, Materi Božjega Deteta, ter Božji DoforOti, ki je poslala svojega sina na zemljo na današnji dan, da reši in dvigne človeka iz grešnih'nižin nazaj k sebi v nebeške višave. Zato pojmo danes z angeljci angeljsko himno: Slava Gospodu na "višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . .—
-o---
GLASOVI
Z WILLARDSKIH
FARM.
Deficit poštnega urada.
Poštni urad Združenih držav je naredil v prvi polovici leta, ki konča 30. junija 1926 blizu 20 milijonov deficita — primanjkljaja. Velik deficit pri poslovanju poštnega urada se jte pokaral tudi prejšnje leto, a vendar polovico manjši.
Strokovnjaki pravijo, da temu ni vzrok to, da so zadnje leto povečali nekoliki plače poštnim gradnikom, temveč to, ker čez pošto gre veliko preveč takih .pošiljatev, ki so poštnine proste, kot ii. pr. zasebhit pošta kongresnikov in drugih državnikov. Primanjkljaj pa plačajo davkoplačevalci. Tako jo vedno, drugi ga pijejo, davkoplačevalec pa plačaj ceho!—
•-o--
Mehikanski frarnasoni perejo zamorca.
O IZIDU VOLITEV ZA SERI-FA V LA SAL:.E.
Že večkrat smo trdili, da so otroci teme, v kolikor "Se tiče tiska, modrtijši od otrok luči. Nasprotniki vedo ceniti moč časopisja, dočim ga katoličani ne. To se je zopet prav jasno pokazalo v Mehiki, kjer vlada s pomočjo krutega nasilja svobodomiselni Calles s svojimi pomagači.
Mesece in mesece so trosili posebni Callesovi poročevalci, kajpada nalašč najeti od svobodomiselne mehikanske vlade, zavite, v korist svobodomiselstva pripravljene vesti. Svobodomiselno časopisje je pisalo na vso moč proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini, jih kazalo ameriški in vsej svetovni, javnosti kot nekake tirane, provokaterje javnih nemirov itd. Kako so pisali še naši slovenski protiverski listi, kot Prosveta- e tutti quanti, kako da je katoliška cerkev zadrževala napredek v Mehiki ter da je bila proti vsaki naprednosti- v državi, kako katoliški duhovniki šuntajo ljudstvo v Mehiki k uporu itd. Vse skupaj pa je bila pripravljena laž, s kq}ero je bil namen javnost preslepiti in med svetom ustvariti svobodomiselstvu naklonjeno iii! prikladno javno mnenje.
Te dni pa so nastopili proti temu mehikanskemu svbbodo-( miselnemu farbanju ameriški katoliški kardinali, nadškofje in škofje in so sestavili dolgo in obširno pismo, v katerem so ves položaj pojasnili tako, kakoršmi je. Kajpada, da je to pismo postavilo svobodomiselne mehikanske lažnjive vladni poročevalce v čisto jasno luč, da jih narod sedaj vidi prav tako, ka-koršni so, to je, patentirane, profesijonairic lažnjivce in zavi-jaice resnice. Zdaj se zvijajo in kriče na vso moč. Toda resnici se upirati ne morejo. Zgodovinski fakti, ki temeljijo na
Tioga, Wis.
V	nedeljo, dne 5. decembra, je imelo društvo sv. Družine .št. 136 KSKJ. volitev društvenega odbora. Izvoljen je ves dosedanji odbor.
Vreme je bilo zadnje dni v naši okolici salamensko mrzlo. Danes, 16. decembra, ko to pišem, imamo „ 26 pod ničlo. Malo preveč za ta čas.
V	bolnišnico v Eau Claire je odšla Mrs. E. Bogdanovič. Bolezen ima pri srcu in ledvicah. Tukaj okoli gospodari neke vrste bolezen, ki nas vznemirja. Bolnik začne hudo kašljati ijn čuti bolečine v glavi. Tudi piscu.teh vrstic se tako godi, kajti celi teden je že v postelji. Tu-* di njega je obiskala ta bolezen, upa pa, cla bo kmalu bolje.
Rojaku iz Willarda pa svetujem, da kadar pride na Tio-go v šolo med poukom, naj potrka na vrata in sname klobuk z glave, da s tem pokaže, da je amerikanski gentleman, drugače se mu lahko zgodi nekaj, kar bi mu ne bilo po volji. Tako se je izrazila učiteljica.
Mr. Frank Hren, ki je s svojo obrtjo zaposlen v Cliicagi, je moral radi bolezni v bolnišnico. Soproga je bila o tem brzojavno obveščena in se je takoj s prvim vlakom odpeljala v Chicago.
Rojaki iz Willard, Gorman in okolice! Kadar potrebujete kovača, vam povem, da je na Tiogi prav izvrsten in izkušen kovač, tudi za podkovan je konj je eden prve vrste. On je prvi sosed od Mr. A. Tolenija.
Naročnikom in čitatelj em Amei^. Slovenca prav vesele praznike in blagoslovljeno Novo. leto.
Ludvik Perušek, zastop.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA.'
La Salle, 111. [
Počasi a sigurno, je stari pregovor. Tako tudi prihajajo dopisi iz naše naselbine, čeprav se dogajajo razne stvari pri nas, ki so vredne, da se jih zabeleži. Nedavno smo imeli hudo zimo, toplome'r je kazal 2 stop. pod ničlo.
Najvažnejša zadeva, katera daje mnogo gradiva za časo-pisje, je v našem okraju ponovno štetje volilnih glasov za šerifa La Salle okraja. Zadnji mesec je suhač, Klan in republikanec porazil pri volitvah za šerifa, demokrata, prijatelja dobre kapljice, za 11 glasov. Demokrat se" je pritožil na okr, sodišče, da je bil osleparjen za glasove. Okrajni sodnik mu je dovolil ponovno štetje, a stroške mora on sam plačati, ki pa ne bodo majhni, kajti tukaj je 81 volivnih okrajev in naš o-; kraj je tretji največji v državi Illinois.^ Rezultat štetja bomo mogoče -zvedeli že o božičnih praznikih. Kakor zdaj izgleda, bodo zmagali prijatelji dobre kapljice — nekateri se že vadijo v petju, in sicer tisto: — "Naj teče, naj teče, da se bo videlo dno."
Dne 5. januarja prihodnje leto pa imamo v našem mestu volitev za izpremembo v mestni upravi. Zdaj imamo "Commission form of government" že 6 let. Ker pa vsem ne dopa-de ta 'uprava, so s peticijo zah tevali za izvanredno volitev Priporočati je vsemu sloven skemu narodu v mestu, da se udeleži te volitve in glasuje za Staro mestno upravo, to je za aldermane. Če to ne storijo, Slovenci ne bodo več zastopani v mestnem odboru. Pod staro upravo smo imeli že tri'sloven-ske aldermane, zdaj imamo pa samo slovenskega policaja.
ni ft	^	______—
Na društvenem polju smo pa še zmeraj aktivni. Večkrat kakšno društvo priredi kakšen "party" ali veselico. Na Štefanov dan, 26. decembra, priredi tukajšno samostojno podporno društvo' Edinost igro in veselico s plesom. Igrali bodo igro "Tihotapec," ki je v petih dejanjih. Zabava se vrši v prostorih Slov. Nar. Doma. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Na programu za veselico vidimo, da bomo imeli zabavo, da se bo nam nehote vrinila tista pesem: "Pred pa ne gremo dam, da se bo delov dan, da se bo delov dan, ke prot Leblan."
, Frank Struna.
-o-
NAZNANILO.
Waukegan, No. Chicago, 111.
Tem potom naznanjam vsem članom društva Vitezi sv. Jurija, da bo naša prihodnja seja v nedeljo, 26. decembra.
Ker je to letna ali glavna seja, zato vabim vse člane, da se gotovo udeleže in vsak posebej se prosi, da poravna svoje mesečne prispevke, da mi bo lož-je urediti knjige in predložiti n&dzornikom in novoizvoljenemu tajniku ob zaključku leta. Zraven tega imamo več važnih stvari za razmotrivati. Zato še enkrat 6pozarjam vse člane, da se gotovo udeleže prihodnje seje.
Ob zaključku pa voščim vsem čitateljein in čitateljicam tega lista vesele božične praznike in veselo in srečno novo leto! — S pozdravom,
L. Zalar, tajnik. -o-
zaveden rojak (inja). To clru-štVo skrbi tudi za petje v naši cerkvi poleg koncertnih in dramatičnih prireditev. Vrši torej dvojno dolžnost. Versko in kulturno. Stariši, kateri hočete, da vaši otroci ne pozabijo svoj narod, zapišite jih v to društvo. Mislim namreč že bolj odra-ščene fante in dekleta.
Pri Mr. in Mrs. Joseph Hiti na 147 Center St. bodo imeli letos posebno kratkočasne božične praznike. Miklavž je tja prinesel pred par dnevi malo hčerko. Joe, petje sicer ne bo po notah, pa bo vseeno lepo. Posebno še, ker "pevka" je pr-vorojenka.
Miklavž se je nadalje spomnil delavcev v tovarni tukaj, poznani pod 'Soda Ash' (Pittsburgh Plate Glass Co.). Žene mož, kateri so zaposleni v tej tovarni, katere imajo male o-troke, dobe vsaka ček za $50 ali več.
Davke v našem mestu hočejo znižati za .06 mil. Davkov pa
Eno pa le vem. Da je bil p.
Ambrožič obsojen, iti za Trun-kom, tega doslej še nisem vedel. Povedal je Molek, torej bo stvar verjetna.
Da se je Trunk zagovoril, tega doslej še nisem slišal. Kaj je dosegel, to pa dobro vem. Rojaki po vseh naselbinah ga spoštujejo in so mu hvaležni za njegovo delo. Če je p. Ambrožič obsojen, iti za Trunkom, dragi Mimogrede, čestitaj mu v mojem imenu. Ako Molek pravi, bo že res.
Kadar bo pa toliko dosegel, kot je Trunk, naj pa magari utihne, če se mu bo tako prav zdelo. Če bo kedaj, tega seveda ne vem.
Eno pa le vem: Ko je Molek prvič dobil od njega po kremp-

TO IN ONO EZ BARBER-TONA.
tSarberton, O.
Ako imate mnogo, dela in pripovedujete, da ste "busy," vedite, da so tudi drugi "busy" in eden izmed najbolj marlji vih ljudi v našem mestu je Rev. Anton Bombach, naš župnik. V poletnem času ima dosti o-pravka s pikniki, izleti. Uči o troke brati slovenščino. Hodi poučevat krščangki nauk v sosedno naselbino Kenmorc, v -Snydertown, Sherman in na
v , , v	. ,l.]ih, je umolknil (namreč* Mo-najbrz ne boste plačali manj,I, , . T , . ,	, , ___ j„„s„„ ____..„ ilek). In ko se je drugič nehote
zaletel vanj (namreč Molek),
ker davčno vrednost so zvišali po novi cenitvi v našem mestu za $1,744:199.00.
Kako je s pogodbo narejeno med našim mestom in kompa-nijo cestne železnice? Potem, ko so volilci pogodbo» zavrgli pri novemberskihx volitvah, se je isto amendiralo (malo spremenilo) in sicer v toliko, da bi vožnja v mejah našega mesta še nadalje bila 5c za dobo enega leta, potem pa 7c. George Platt, mestni solicitor, se ,je izjavil, da mestni odborniki ne bi smeli sprejeti to drugo amen-dirano pogodbo, ker volilci so jasno pokazali potom volitev, kaj žele. Zupan se ni hotel jasno izraziti glede te pogodbe Predsednik mestne zbornice, Victor Lucas, se je izrazil, da male spremembe v pogodbi ne garantirajo, da se naj bi pogodba sprejela. V slučaju, da mestna zbornica sprejme to pogodbo, se pričakuje zopetne-ga boja meščanov proti tej po godbi. Slovenci v našem mestu imamo svoj državljanski klub. Dobro bi bilo, da bi istega obu dili ne samo pred volitvami,
in ko je dobil, kar mu je šlo (namreč Molek), je takoj zopet umolknil (namreč Molek). Ker ga pa jezi (namreč Mole-ka), da ne more govoriti (namreč Molek), zato sicer molči (namreč Molek), vendar pa skuša vsaj sikati v Žarkometu zoper p. Ambrožiča (namreč Molek). — Dragi Žarkomet (namreč Molek), tole pa torej le vem.—Opazovalec.
Neke noči opazi navaden ameriški vojak v strelskem jarki^ temnp postavo. Ravno je brskal po žepih, da si prižge cigareto. Ker jo najde, zakliče mimoidočemu: "Ti, slišiš, daj mi ogenj!" Neznanec mu da rad^volje žveplenko. Ko ga vojak opazuje, opazi zvezdo bri-gadnega generala. "Tisočkrat prosim odpuščanja," jeclja zmedeno, "nisem mislil , nič hu-
fllOTllWHPln; dšliF;
neral." — "Nič ne de," meni general, "zahvali le Boga, da nisem kak kaprol!"
1
East Hill. Sodeluje pri pevskem |ampak vselej, kadar pridejo na
in rlrflmnti^nom klnhti "Dani- , i i	v	,	, .-,_ . •
in dramatičnem klubu "Dani ca." Sedaj pripravlja zopet našo mladino za igro, katera se bo vršila na Silvestrov večer in to je, kar sem hotel povedati. Kaj vse bo ta večer? Mali dečki in male deklice bodo peli narodne pesmice,katerih morebiti še niste slišali, odkar ste odšli iz starega kraja. Poleg tega bodo ti omenjeni tudi proizvajali na odru proste vaje. Dekleta Marijine Družbe pa bodo igrale veseloigro: "Pri Gospodi." Po igri bo ples. Vse to se seveda vrši tam kot po navadi in to je v dvorani društva "Domovina" na Mulberry Streetu. Pridite vsi in posebno naj pridejo še tisti, kateri jokajo nad našo mladino, češ, da bo pozabila naš jezik. Vsa ta prireditev bo v korist naši fari.
Slov. pevsko dram. društvo "Danica" pa bo imelo veselico dne 15. januarja. To društvo bo priredilo tudi igro enkrat v mesecu februarju. V to društvo bi moral spadati vsak katoliško
red kake važne zadeve, tikajoče se nas volilcev. Ko1 smo postali ameriški državljani, smo obljubili s prisego, da bomo dobri državljani in to se pravi, da se moramo zanimati za stvari, katere se tičejo nas kot državljanov, posebno za mestne zadeve, ker te se bolj direktno tičejo nas.
Anton Okolish.
PERSHINGOV STREŽNIK REŠEN SMRTNE KAZNI.
Birmingham, Ala. — John Umbles, črne, kije bil v svetovni vojni strežnik pri generalu Pershingu, je po vojni, ko se je vrnil v Ameriko, usmrtil svojo ženo in svakinjo, zakar so mu prisodili smrtno kazen. Državni odsek za pomiloščenje je pa enoglasno bil zato, da se smrtna kazen spremeni v dosmrtno ječo.
-o—-—
Trgovci in obrtniki, oglašajte v "Amer. Slovencu!"
Korist vode. — Učitelj je v šoli otrokom modro razlagal korist vode. Konečno je vprašal, če kdo ve še kakšno .korist vode. Pa je vstal Jurček in rekel: "Če bi ne bilo vode, bi se mi ne naučili plavati, pa bi vSi potonili!" Seveda so se mu smejali. Najbolj se je režal Jo-žek, pa ga je učitelj vprašal, naj pa,on pove še kakšno korist. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je rekel: "Če bi ne bilo vode, bi mi ne mogli na otok bleski!" Seveda so se mu vsi smejali. Le eden se je resno držal ves čas. Učitelj ga je vprašal, kaj mu je, deček pa je odgovoril: "Moj oče pa večkrat pravi, da voda še v čevljih ni dobra!"
-o-
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z veli* I kimi stroški.
MOČAN LES.
m z i
HRIBOVSKI vasi Ograja vlada navidezno mir med sosedi, skrivaj pa se radi obirajo in popravljajo napake drug diru->-fmu'. Na prvi pogled ni opa-siti med njimi nikake posebnosti, pozneje pa se odkrije da jim manjka spoštovanja do'tuje lastnine. Velike tatvine se sicer ne dogajajo, samo'kaj malega včasih izgine, o Čemer večkrat ni vredno govoriti.
Takrat je veljal Cizelj za pryega kmeta v Ograji. Imel je lepo nezadolženo kmetijo in izdatno hranilno knjižico. Vrhu tega je bil zidar in strokovnjak v postavljanju - peči. Nekateri so ga Spoštovali, drugi pa so , ga imeli za stiskača. Ti se niso motili, zakaj mož je desetkrat obrnil vsak dinar, preden ga .je izdal. Kar tresel se je: za vsako bilko, ki mu jo je kdo odnesel z zemljišča. ■
Ves razjarjen je .prijel nekega večera domov iz gozda. Ugotovil je, da mu nekdo
odnaša drva. Dolgo časa je besnel v strašni je-'<i, nenadoma pa se.mu je spremenilo za-paljeno lice.-
"Čakajte, Cizelj Vam bo že pokazal," se je zasmejal in si mel roke. "Pri tem bom
imel dvojni dobiček."
Obrnil se je 'in krenil nazaj proti gozdu. S seboj je nesel sveder in volovski rog, skrbno zavit v papir. Nabral je najlepših polen, jih navrtal, natresel vanje smodnika iz roga in zabil luknjo s klinom tako, da se/ veselja, zakaj vsak dan mu je prinesel'nov ni poznalo, kje je bilo poleno navrtano. Za- zaslužek in množil imetje.
stavil. "Kajneda, zdaj bi rada, da' jo.; pridem popravit."
"Pridi, če si tako prijazen. Saj ti bom plačala." Cizelj je videl, da je ženica po zadnjih besedah skrila obraz pod ruto; katero je potegnila globoko doli na čelo.|
"Bomo že napravili, Metka," ji je obljubil, zadovoljen z uspehi svoje zvijačeJ
Tako je šlo dan za dnevom. Razdejanje peči se je množilo, kakor da se jih prijemlje nalezljiva bolezen. Cizelj je skaka od
p^ljivo jih je nastavil na vrh skladahice za skušnjavo in poželjenje po tujem blagu.
"Zdaj naj pa Je kradejo!" je mrmral škodoželjno. "Čim bolj bodo jemali drva, tem bolj bom zadovoljen."
Z-radostjo je zapazil, da je že drugi dan izginilo nekaj nastavljenih polen. Proti večeru pa je prilezla k njemu kočarica Meta
V Ograji pa je živel tudi mož Trčet, ki je veljal za velikega navihanca. Vsakogar je rad potegnil. Posebno ga je veselilo, nagajati Cizelju radi njegove skoposti ife to tembolj, ker je sosed zameril njegovim burkam.
\Kljub svoji zvijačnosti pa se je Tijček ujel v nastavljeno past. Poleno na zlaže-
z novico, da se je podrla peč, ki je bila se-7 niči ga je zapeljalo, da je podlegel izfcuš-
veda že - del j časa vsa razpokami.
"Aha!" se je namuznil, ne da bi kaj do-
njavi. Vzel ga je'spotoma, ko se je vri,,Čal
s* polja ter ga je stisnil pod jopič. Priš
dši
domov ga je vrgel na ogenj, kjer se je kuhala večerja. Niso še povečerjali, ko je po-* čilo v peči ter jo razgnalo.
Bolj kakor škoda je Trčka grizla zavest, da se bo moral ponižati pred sosedom ter ga prositi, naj mu peč nanovo sezida. Ve-, del je, da'ga je ujel v zanjko, brž pa se je spomnil, da mora sosedu to šalo pošteno vrniti.
Odpravil se je k skladanici, nabral ne* kaj sumljivih polen ter jih nesel v Cizelje-vo drvarnico. Sem so hodili domači po drva za vsakdanjo kurjavo. •
Mirno, kakor da se ni nič zgodilo, je stopil drugi dan Trček pred soseda. Pričel je z navadnimi razgovori in šele nazadnje je prišel na to,, da mu je razneslo peč, ker je hlapec preveč zakuril. Zdaj jo je treba seveda popraviti.
"Gotovo, gotovo," se je Cizelj porogljivo muzal. "Da, da, preveč drv je naložil,\ morda celo tujih drv. Moj l«s je* posebno,-dober ter ima močno žerjavico."
"Ne vem, odkod so bila prav za prav ta drva," je. mežikal Trček, videč, da je domača hči pravkar prinesla polena iz drvarnice ter je potisnila najlepšega na ogenj.
"Ne veš, odkod so bila, praviš? Kaj pa, če so prišla z moje skladanice? Vse je lahko mogoče; noči so temne, človek se lahko zmoti ..."
"Eh, kaj še! Tvoj les ni tako močen, drugače bi ti bilo peč že davno razgnalo."
"Niso vsa polena enaka." Komaj je Cizelj to izgovoril, je zagrmelo kakor ob nevihti -in vrglo pepel in žerjavico na vseh straneh iz peči.
"Pa'bodo nazadnje 1-" enaka," se je režal Trček, videč, da se je obneslo njegovo delo.
"Hudirja!" je robantil Cizelj in ko se je natogotil, je prosil soseda: "Pa molči 0 tem; saj ti bom peč zastonj popravil."
Cizelj je držal besedo ter mu je sezidal peč, kljub temu pa zgovorni Trček o dogodku ni mogel molčati.

...............................
rnrnf.TTr.TnT7mT^r:iiiiim.iiNniiii),n.iiiiii)iiuiiim
Prva adventna nedelja
pričenja
Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. januarjem, koledar, ki nam pokaže vse dneve,,njih ime in pomen, tako spadn v vsako katoliško hišo drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi pomenljivi dnevi v cerkvenem smislu.
Da zadostipo mnogobrojnemu povpraševanju, smo tudi letos naročili knjigo z naslovom
Razlaganje cerkv.eeega leia
ali SLOVENSKI GOFFINE
V njej je natančni popis vseh važnejših dni, praznikov in nedelj in njih pomen, popis in razlaga cerkvenih obredov, berila in evangeliji vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svetnikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila.
Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli smo jih le pičlo in omejeno število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno dobiti to knjigo, ki stane samo
naj piše takoj po njo in priloži pismu Money Order ali Bank Draft za omenjeno svoto.
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.

Slovenska Ženska Zveza ustanovljena!
V	nedeljo popoldne, 19. decembra, se je v Chicagi ustanovila za nas ženske toliko zaželjena in potrebna Ženska Zveza. Zbrane so bile žene in dekleta iz Chicage in še iz štirih drugih naselbin. Velika šolska dvorana sv. Štefana je kar mrgolela naših zavednih žen in deklet. V resnici nisem pričakovala tako dobrega obiska in takega navdušenja:
Ker bo zapisnik tega prvega ženskega sestanka itak v* celoti priobčen enkrat prihodnjič, bom tukaj podala samo glavne točke, da se bodo vedele naše ženske po drugih naselbinah ravnati pri ustanavljanju podružnic. Torej:
Ime je: "Slovenska Ženska Zveza."
Namen: Združiti- slpvenske žene in dekleta, širiti med njimi izobrazbo in kulturo, vzgajati naše ženstvo v slovensko-ameriškem duhu, pomagati jim do ameriškega državljanstva ter jih opozarjati, da ne zanemarjajo svojih volilnih dolžnosti.
Skrbeti svojim članicam za primeren pogreb.
Članstvo: V Žensko Zvezo se sprejemajo žene in dekleta jugoslovanske narodnosti od 16 let starosti naprej, ki so pri dobrem zdravju in lepega moralnega vedenja. Podružnice se lahko ustanovijo v vsaki naselbini z osmimi članicami. — Mesečni prispevki so 25c, pristopnina pa za vsako članico 50c. Ta pristopnina spada v sklad za pogrebne stroške.
Za vsako umrlo članico plača organizacija za pogrebne stroške po preteku enega leta $50.00, po preteku dveh let od časa pristopa pa $100.00.
Glavni odbor* obstoji iz predsednice, podpredsednice, tajnice, blagajničarke in treh nadzornic. Poleg teh imamo še prosvetni in publicijski odsek in svetovalke. Društveni odbor obstoji iz predsednice, podpredsednice, tajnice in blagajničarke, dveh nadzornic,- organizatorke in zastopnice, ki je ob epem članica gl. odbora.
Zvezino glasilo je list "Amerikanski Slovenec."
Prihodnja konvencija se vrši v Chicagi drugo leto (1928) meseca januarja.
Tu sem podala glavne točke, da bodo ženske vedele, kako in kaj. Da se je vzelo mesto Chicago za prihodnjo konvencijo, je radi tega, ker je v središču in ne bo toliko stroškov. Pozneje pa bo, kjer boste hotele — Imena glavnih odbornic bodo priobčena prihodnjič radi tega razloga: Ker smo hotele dati zastopstvo v glavnem odboru našim zavednim ženam po bolj oddaljenih naselbinah, zato se ni cel odbor, izvolil iz navzočih, ampak je zbornica imenovala več glavnih odbornic, ki radi oddaljenosti niso mogle biti navzoče, dasi so s celim srcem z nami. Kakor "hitro dobimo odgovore od teh, da so urade sprejele, bodo imena gl. odbornic objavljena.
V	gl. odbor so bila odbrana tudi tri naša brhka dekleta,
žile, nam pa pomagajte, da dosežemo, za kar stremimo.
Me
žene in dekleta pa z združenimi močmi ža Žensko Zvezo!
Narodni pozdrav!	Marie Prisland, predsednica.
NA DELO, ZAVEDNA AMERIŠKA SLOVENKA!
V nedeljo, dne 19. decembra 1926, smo postavile ameriške Slovenke temelj Slovenski Ženski Zvezi. Ne bom na tem mestu opisovala podrobnosti zborovanja, na srcu imam nekaj drugega.
Temelj stoji — trden kakor skala! Na ta temelj je pa treba stavbe, ki bo tudi trdna in kljubovala vsem vetrovom. Prvo naše delo zdaj obstoji v tem, da nabiramo članice — vsaka podružnica naj skrbi za svoje. Podružnica v Chicagi št. 2 S.Z.Z. bo imela kmalu po Novem letu — dan bo še objavljen — svojo sejo. Na to sejo naj vsaka zavedna Slovenka v naši naselbini pripelje kar največ more prijateljic, da bodo pristopile k S.Ž.Z. Zakaj rečem, zavedna Slovenka? Zato, ker le zavedna Slovenka bo storila svojo dolžnost in širila idejo enakopravnosti med slovenskimi ameriškimi ženami.
Vstanimo in skupno kot ena stopimo naprej — nk plan. Dohitimo, kjer smo zaostale. Izobrazba in prosveta slovenskega ženstva je naš cilj. Prvo zborovanje je pokazalo, da nas je veliko število, ki smo se zavedle', ki smo se zdramile iz spanja. Naša dolžnost je sedaj, da budimo še druge in ne mirujemo, dokler ne bo sleherna zavedna Slovenka pri S.Z.Z.
Da se nekatere, ki gledajo postrani — še malo muzajo in celo posmehujejo, to vem. Tem pa odgov-vim: "Kdor se zadnji smeje, smeje se najbolje." Zveza j^ tukaj — na delo sestre!	Fanny Jazbec, urednica publ. odseka.
o—--
Parjena kokoš na drug način. Osnaženo ter dobro sprano, če mogoče malo uležano kokoš podrgni od zunaj in znotraj s soljo in stolčenim maje-ronom ter jo pretakni prav gosto s slanino. Potem jo daj v kožico, prideni košček presnega masla in nekaj koleščkov čebule. Nato jo dobro pokrij ter tako pari toliko časa, da se precej zmehča. Potem jo deni v pečico, da se speče do dobrega, in jo polivaj s smetano, da lepo zarumeni. Nazadnje pobe-ri preobilno maščobo, pa prilij malo juhe. Kokoš razreži in oblij s sokom. Zraven na mizo lahko daš s presnim maslom zabeljene male krompirčke ali solato.
KUHINJA.
DIVJAČINA.
Srnine zarebrnice. Razdeli podolgem hrbet srne. Potem nareži posamezne zarebrnice, potolči in pretakni jih s slanino, posoli in povaljal v moki, potem pa jih speci precej hitro v vroči masti. Nato odlij maščobo, prideni par žlic presnega masla, in ko malo prevre, prilij še par žlic črnega vina in malo juhe. Lahko prideneš tudi malo dišave. Potem zloži zarebrnice na krožnik, vlij nanje sok in daj zraven limonove koleščke in solato.
Srna ali zajec v obari. Dem
v kožico 2 žlici prekajene, drobno sesekane slanine ali masti. Ko zarumeni, prideni žlico drobno zrezane čebule;
ko še ta zarumeni, pa na košc-
d»dacuat no zastopstvonašim mladim devojkam, katere že- ke zrezano meso od srninega limo in vabimo, da se pridružijo naŽi Zvezi.	ali zajčjega ' plečeta. Potem
Brzojavne častitke k uspehu zborovanja so bile poslane meso posoli, potresi s poprom od Mrs. Jennie Ožbolt iz Barberton, O., in od Mi*. Mary Go- in ribanim muškatovim orešč-dee iz Sheboygana, Wis. Pismeno so nam častitale zavedne kom;. dobro pokrij in pari, da žene Mrs. Kozjan in Mrs. Kocman iz oddaljene Pueble, Colo, se meso zmehča. Ko je meso že Tudi tam so imeli zborovanje za ustanovitev podružnice rav- mehko in se je mokrota posu-iio isti čas, ko smo me imele prvi ženski sestanek v Chicagi.
Vse poslane častitke je zbornica z veseljem in hvaležnostjo sprejela.
Sedaj pa žene in dekleta po širni Ameriki, na delo za Žensko Zvezo! Hitite ustanavljati podružnice, kjer vas je le osem žensk ene misli. Ne odlašajte na poznejši čas. Ako vam je treba kakih pojasnil, kar pišite na gl. tajnico: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 West 22nd St., Chicago, 111., ali pa na mene. Vse vam bomo drage volje pomagale. Samo s korajžo naprej in nasprotnike ne poslušati, pa bo šlo Temu programu ali poti, ki si jo je Zveza začrtala, ne more nihče, kdor ima le količkaj pravičnosti in narodne zavednosti v sebi, nasprotovati. Kdor bi pa nam vkljub temu delal zapreke in nagajal, pa sploh ni vreden, da nosi slovensko ime.
Govorila sem z več odličnimi možmi, ki so že res nekaj storili za naš narod, ki so pa vsi mnenja, da ta Zveza prihaja Iže kakih deset let prepozno na dan. Že poprej bi je bilo treba; ker se je pa rodila šele sedaj, torej že pozno, zato napni-Kno vsj2 moči in ji rahlajmo polje, da bo hitrejše rastla. Kdor ham pa nikakor neče pomagati, ga v imenu narodnosti in izobrazbe prosimo, da naj vsaj ne nasprotuje. In onim možem, ki'se jim morda za malo zdi, da se ženske drznemo poskušati nekaj novega in svojega, bodi povedano, da bo to, oziroma ta naša organizacija, ako bo lepo uspevala, tudi možem v čast. Ali ni to žena, kar je mož? Ali ni čast žene tudi moževa čast? In če bi se slučajno zgodilo, da bi se kak mož zavzel za žensko stvar, ali ga to ponižuje? Gotovo ne Dolžnost moških je, kot močnejših, pomagati nam, ki smo slabejše. Poglejte Amerikance! Oni se ponašajo z ženskim napredkom. Večkrat mi je že kateri s ponosom pripovedoval, koliko organiza cij imajo ameriške žene
TORTE.
šila, potresi pri kraju v kožico dve žlici moke ali pa žlico moke in žlico drobtin. Ko se moka malo prepraži, prilij zajemalko juhe in malo kisa, prideni tudi lorberjev listič, malo limonove lupinice in za nožev vrh zribanega limburgarja. Pušti še nekaj časa skupaj vreti, potem pa daj na mizo s krompirjevimi rezanci.
Ali pa prilij že k mehkemu in z moko potresenemu mesu namesto -juhe zajemalko kvaše in en četrt kvorta kisle smetane. Ko še malo prevre, deni v skledo. Zraven daš lahko tudi krompirjeve rezance ali makarone.
DOMAČA PERUTNINA.
Parjena kokoš. Dobro osnaženo kokoš podrgni s soljo in majeronom in jo deni v kožico, prilij par žlic vode, dobro po-kri in pari počasi poldrugo do dve uri. Potem jo postavi v vročo pečico, polij z razbeljeno mastjo ali maslom ter peci še Slovenski možje! Ali ste tudi vi lah-(nekaj časa. Nato jo razreži,
Mandeljnova torta. Vzemi devet unč presnega masla, 3 rumenjake, 2 jajci in mešaj to Pol ure. Potem prideni polagoma devet unč sladkorja in limonove lupine in primešaj rahlo devet unč fino zrezanih ne-olupljenih mandeljnov, treh beljakov sneg in 5 unč moke. Deni v dva modela in peci v Srednji vročini eno uro. Ohlajene nadeni z ribezovo marme-ado in oblij z limonovim ledom.
ZDRAVSTVO.
Arthur McGovern:
TELOVADBA POMAGA OHRANJENJU LEPOTE.
K
Da razpolagate s Krezovim bogastvom, ali se ne čutite dobro, kaj bi napravili, da si pridobite novo silo in zdravje? —
Vam rekli, da z Vami prav za prav ni nič narobe, da <^ni nič ne morejo storiti za Vas in da morate Vi sami z lastnim naporom izvršiti spremembo. In ako je Vaša izčrpanost le posledica nerabljenih mišic in telesne lenobe, potem je tak nasvet tudi dober za Vas, vseeno, da-li ste delavka v tovarni, pisarica ali bogata dedična.
' Ljudje, ki se nahajajo v neprestanem trenju družabnih aktivnosti, ravno kakor oni, ki delajo dan za dnem, uvidevajo, da morajo varčevati s svojimi silami, ako hočejo z uspehom prenašati vsakdanji napor. Človek mora imeti odporno silo, ako hoče plesati do poznih jutranjih ur in biti svež po kratkem spanju; mora imeti zadosti življenske moči, da zamflre dobiti nazaj svojo svežost v najkrajšem času.
Tajnost te življenske moči je v posesti nekaterih telesnih organov, ki delujejo z največjo natančnostjo, v zvezi z dobro razvitimi mišicami in z obilno zalogo dobre krvi in svežega zraka. Vsak izmed teh činite-ljev je absolutno potreben za celoto. Ni zdravja, ako eden izmed njih zmanjka.
Vsakdanja vadba pravilne vrste je neobhodno potrebna, da se telo vzdrži v popolni sili. To takoj občutite, kadar storite nekaj posebno napornega. Prav zlahka se utrudite; zdi se kot da vas vsak napor izčrpa. Vzame vas mnogo časa, predno popolnoma okrevate. To so znaki pomanjkanja življenske sile.
Moja dvajsetletna izkušnja v zdravljenju ljudi, ki so bili fizično pod normalo, me je naučila, da so lena čreva temeljni vzrok za -večino bolezni, toliko duševnih kolikor telesnih. , Zlasti ženske trpijo na tej vznemirjajoči bolezni. Nobena ženska ne more biti mikavna ali ohranjati svojo lepoto, aKo trpi na pomanjkljivem- izločevanju čreves. Pravijo, da petindvajset milijonov Amerikan-cev ima navado vzemati odvajalna sredstva, dasi vzemanje čistil ki. t zdravilo proti zaprtju je redkokdaj na mestu. Izredni slučaji opravičujejo njihovo rabo, ali ako se raba istih stalno pc ^vlja, bodo oslabša-ta, mesto da bi zboljšala zdravstveno stanje.
Pravilno zdravilo je kombinacija pravilne hrane, reda, normalnih navad in telovadbe.
Moj načrt za dvajset vadb je predolg, da bi ga navedel v kratkem članku, ali pošljem ga vsakemu čitatelju brezplačno, ako mi pošlje povratno kuverto s svojim naslovom in s prilepljeno znamko.
Prehrana za dobro zdravje.
Zajutrek: Sadje, kot pomaranče, črešnje, rozine, grape-
fruit, češplje itd. Kuhana žitna jed (cereal) sama ali s smetano. Opražen vsepšenični ali Graham kruh, pečenpi (muffins) iz otrobov ali koruze, z maslom. Čaša kakao 'ali čokolade, ali kavnega nadomestka. Dva kozarca vode med zajutr-kom in kosilom.
Kosilo. Kozarec kislega mleka, fermillac ali sladkega mleka. Vsaka sadna, zelena ali mešana solata. Otrobni, vsepšenični ali rjav kruh z maslom. Puding riža, tapioke ali farine. Izpij dva kozarca vode med kosilom in večerjo.
Večerja. Mala porcija juhe, kot od fižola, paradajza ali zelenjave. Opraženo meso, kokoš ali riba. Dve vrsti zelenjave —-zelje, grah, čebula, korenje, vrhi od pese, lima fižol, karfi-jola in ena skrobna jed, kot riž, makaroni, narezanci, krompir, koruzna kaša. Solata iz zelenjave s francosko zabelo. Za desert kuhano sadje, jagode ali puding od sadja. Redek čaj ali kavni nadomestek.
-o-
Dostavljanje slovenskih listov.
Znano je, da ne pustijo italijanska oblastva nobenega lista redno na Primorsko. Pa tudi slovenski in hrvatski listi, ki izhajajo na Primorskem, ne prihajajo redno naročnikom v roke. Po cele mesece jih naročniki ne prejmejo. Tu pa tam prispe katera številka, ki je vsa zamazana. To se dogaja posebno v Istri in na Krasu, kjer gospodarijo posamezni fašistov-ski glavarji brez vsake odgovornosti.1 Vsi protesti na poštna ravnateljstva ne izdajo nič. -o--
Naš STENSKI KOLEDAR in list "AMERIKANSKI SLOVENEC" je primerno božično darilo za svojce v starem kraju!
NAJBOLJŠE BOŽIČNO DARILO.
Ako hočete dati vašim prijateljem kaj pomembnega in--vrednega, spomnite se besed slovečega holandskega učenjaka Erazma (rojen leta 1467 v Rotterdamu), ki so najvišji izraz zdravega razuma (common sense): "Nobeno darilo ni več vredno, kot dober nasvet."
Povejte jim, da je Trinei*je-vo grenko vino najboljša želodčna tonika, neprekosljivo v slučajih neprebave, slabega-, okusa, zabasanosti in drugih slič-nih želodčnih neprilik; in ti prijatelji vam bodo zato hvaležni. "Manistee, Mich., 18. novembra. Jaz sem priporočal
Trinerjevo grenko vino vsem mojim prijateljem, in vsakdo izmed njih ga ima rad. Joseph Stepan." Ena steklenica $1.25; steklenička za poskušnjo se vam pošlje po prejemu 15 centov; pišite na Joseph Triner Co., 1333 Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev stenski /koledar za 1. 1927 nosi krasno sliko slovečega "Old Faithful" vodometnega vrelca v raznih barvah; to je lep okrasek za dom. Vprašajte vašega lekarnarja za en iztis, ali nam pošljite 10 centov za poštnino na gori navedeni naslov.—Adv.
ko kaj takega o nas rekli dosedaj? Niste mogli, ker nismo'oblij s sokom in daj na mizo.
Dobro me so se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Mafh Kremesee
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
OSEMNAJST LET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo!
Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj?
....Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto.
KRASEN DAR
slovenskemu, narodu dajejo še 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo.
Koledar 'Ave Maria' -a leto 1927
je že dotiskan. Krasen b^. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga r." :yj. Stane samo bore 50c.
Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER
Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naroČite ga ji. Za njo ga izdajamo!
Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu.
Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00
Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
Našim trgovcem
je dobro znana uljudna \ ■■f '	postrežba naše banke.
\ Usodnosti, ki jih pre-
^žffiSa S' M irs^ffiraL jef,ia->° od nas p°tom
•/žfljjprj <51 ^r «1 SI gifp j! svojega čekovnega ra-
f	^^ M M'Sli deležni ako imate U-
»IIIIMS BI SEJI H ra SI LOŽEN DENAR NA !	® ®»pMi, i ČEKOVNI RAČUN
lifaM BI B15I gfeteSmd ter bi nas veselilo vam tp^lfM^^fejl^^^^^ dati nadaljna ppjasni-
mP ^Mrai^ naša društva plačujejo.' E^^^PI^^^^S^^f svoje izdatke s čeki.
-".'"■	žgag: l izdelanimi na našo ban-
'"^l*	ko, istotako tudi K S.
K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnoat.
Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
ROŽA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
TATOVI SREBRNIH LISIC to je čisto gotovo. Zato nasta-
Nadenj je skočil Wulf pi tako silni so bili njegovi rudarci, da mu je odsekal s prvim roko, z drugim pa prodrl plašč in oklep in globoko v prsi; to pot se je zvrnil, ne da bi zmignil. Nato se Wulf obrne k bratu in opazi, da mu teče kri po obrazu.
"Reši se, Wulf, jaz se žal več ne morem," Jje zamrmral Godvin.
"Ni res, sicer ne bi mogel govoriti." In ob-rjel ga je, dvignil ga kot otroka teV hitel ž njim tja, kjer sta stala konja ter ga posadil v sedlo.
"Drži se dobro!" je zavpil, "za grivo. Pogum, pa drži se dobro in rešil te bom."
Wulf je vrgel brzdo okoli levice in skočil na svojega konja,ki ga je obrnil. Še malo trenutkov, in pomorski razbojniki, ki so se zbirali z vesli na najožjem kraju pota, so naenkrat videli dirjati velika konja naravnost nadnje. Na enem je jahal močno ranjeni, njegovi svitli lasje okrvavljeni, njegove roke pa ob grivi in sedlu, na drugem bojevnik Wulf, s silnimi očmi, z obrazom kot od plamena, vihtel svoj krvavi meč in drugič tistega dne kričal kot bojni krik: "D'Arcy! D'Ar-cy! Srečaj D'Arcyja! Srečaj smrt!" .
Videli so ju, vpili so, gnetli se skupaj in dvigali vesla, da se jima ustavijo. Pa Wulf je srdito vzpodbodel konja, ki sta se, vajena turnirjev, spustila v največji dir, četudi je bila pot le kratka. Vesla so odletela v stran kot dračje; okoli in okoli so'se zabliskali meči in Wulf je začutil, da je bil ranjen, a ni vedel kje. Pa njegov meč se je tudi zabliskal — en udarec — za več ni bilo časa — in en sovražnik se je zvrnil pod njim kot prazen žakelj.
Pri svetem Petru! Prodrla sta skozi in Godvin je še vedno omahoval na sedlu, in tam, vedno bliže nasprotnemu bregu, se je sivec s svojim bremenom še vedno boril s pritokom. Prodrli so skozi, prodrli! Ali Wulfu je prihajalo temno-žareče pred očmi, zemlja se mu je zdela, kakor da 9e vzdiguje proti njemu in vsepovsod je žarel ogenj.
Pa vpitje je utihnilo za njima in edini glas, ki ga je bilo slišati, je bil glas kopit njih dirjajoči konj; toda tudi to peketanje je naposled utihnilo in tišina in tema je objela Wulfa.
II. POGLAVJE. ,	Sir Andrej D'Arcy.
Godvinu se je sanjalo, da je bil mrtev in da je pred njim plaval svet v podobi žareče oble, 011 pa se je na postelji iz ebenovine dvigal po temi. Ob njem sta stala dva strežnika, in spoznal ju je kot svoja angelja varuha, dana mu pri rojstvu. Tupatam so se prikazovali še drugi in povpraševali strežnika, ki sta stala ob vzglavju in vznožju njegovega ležišča. Eden je vprašal:
"Je-li grešila ta duša?" In angelj ob yznožju je odgovoril: "Grešila je."
Zopet je vprašal glas: "Ali se je očistila
Svojih grehov?"
Angelj je odgovoril: "Umrla je neočiščena, s krvavim mečem v roki, v boju za dobro > stvar."	i
"V boju za križ Kristusov?"
"Ne, v boju za žensko."
"O, nebesa! Uboga duša, grešna in neočiščena, ki je umrla v boju za ljubezen ženske. Kako naj taka duša najde usmiljenje?" je tožil vprašajoči glas, ki se je pa vedno sla-bejši izgubljal v daljavi.
Prišel je drug obiskovavec. Bil je njegov oče — oni bojevnik, ki ga nikoli ni bil videl, ki je padel v Siriji. Godyin ga je takoj spoznal; kajti ta obraz je bil prav tisti, ki je bil uklesan na nagrobnem spomeniku v stangat-ski cerkvi, na oklepu je imel krvavo-rudeči križ, na ščitu D'Arcyjevo mrtvaško glavo, v roki pa se mu je bliskal gol meč.
"Je-li to duša mojega sina?" je vprašal strežnika v beli halji. "Ako je, kako je umrl?"
Tedaj je odgovoril angelj ob vznožju: "Umrl je, s krvavim mečem v roki, v'boju za dobro stvar."
"V boju za križ Kristusov ?"
"Ne, v boju za žensko."
"V boju za ljubezen ženske, ko bi bil moral pasti v Sveti vojski? O, nebesa! Ubogi sin! O, nebesa! Ubogi sin. O Bog, da se morava zopet ločiti za vedno!' In tudi nj'egov glas je utihnil.
Glej! Svetlo-žareč oblak se je bližal skozi temo in angelja ob vzglavju in vznožju sta vstala in pozdravila s svojima gorečima mečema.
"Kako je umrl ta otrok božji ?" je vprašal nek glas iz oblaka, govoreč z zamolklim, svečanim glasom. >
"Umrl je vsled meča," je odgovoril angelj.
"Od meča otrok satanovih, v boju vojske nebes?"
Angelja sta umolknila.
"Kaj imajo nebesa ž njim, ako se ni bojeval za nebesa?" je zopet vprašal glas.
"Milost, milost!" sta prosila angelja, "saj je bil mlad in hraber, in storil je le svojo dolžnost. Pošljite ga nazaj na zemljo, da se očisti svojih grehov in postane vnovič naš varovanec."
"Bodi toraj," je dejal glas. "Vitez, živi, pa živi kot vitez nebes, ako hočeš, da bodo nebesa tvoj delež."
"Ali se mora potem odpovedatj ženski?'' sta vprašala angelja.
"To ni bilo rečeno," pe odgovoril glas, govoreč iz žarečega oblaka. (
In vsa ta prikazen je izginila.
Temu so sledili trenutki pozabljenja in ko se je Godvin prebudil, je začul okoli sebe glasove, človeške, dobro znane, drage mu glasove in uzrl nad seboj obraz, nad vse prijazen, nad vse drag in nad vse znan obraz, obraz svoje sestrične Rozamunde. Mrmral je nekaj vprašanj, oni pa so mu prinesli jedil, in ker so mu veleli spati, je zaspal. Tako je napol bedel napol spal; naposled se je vendarle prebudil v mali sobici na gradu Steeple, kjer sta bivata z Wulfom, odkar ju je vzel stric kot siroti na svoj dom. Na postelji nasproti njemu je sedel Wulf z obvezano roko in nogo in palico poleg sebe, sicer malo bolj bled in drobnejši kot prejšnje čase, a isti veseli, brezskrbni, pa včasih vseeno silni Wulf.
"Ali se mi še vedno sanja, brat, ali si v resnici ti?"
Benton Harbor, Mich. —, Južno od St. Joseph se nahaja takozvana IIHI Top farma, katere lastnik, Norman Spong, se bavi z rejo srebrnih lisic, katerih kožuhčki so dragoceni. Nedavno so pa neznani tatoVi po noči usmrtili 28 živali, ka-'^° tere so odvlekli seboj. Kožuhčki ukradenih živali so vredni $5600.
-o-
DOBRODELJE V ST. LOUISU
St. Louis, Mo. — V tukaj-šnem mestu so dobri ljudje, kar priča, da so izdali za praznike v dobrodelne namene nad 1 milijon dolarjev. Deležne bodo dobrot ženske, ki žive v pomanjkanju in otroci, ki so sirp-te. Posnemanja vredno. -o-
Slovenački dialekat.
Tudi v Gorici se je oglasil v listu "La Voce di Gorizia" gospod, ki govori o slovenskem dialektu. Gospod "Cab" trdi, 'da je škoda, da se sedaj poučuje na goriških srednjih šolah slovenščina, ki je vendar le dialekt hrvatskega jezika. Avstri-'ja, ki je hotela ljudi deliti, je. v zadnjih 50 letih ustvarila slovenski jezik, da bi tako Jugoslovane še bolj razklala. Ven-'darle vse to ni mnogo poma-'galo", slovenščina je ostala dialekt. V Jugoslaviji bo slovenščina v dogledni dobi izginila;
ne vprašanje: čemu bi se naši otroci učili slovenskega dialekta, namesto pravega jezika, ki je hrvatski? To bi btfo/prav tako, kakor če bi se v šolah poleg italijanščine poučeval furlanski ali benečanski dialekt. Ta-modruje Cab., o katerem pravijo v Gorici, da je mlad gospod. Ta olajševalna okol-nost pač precej olajšuje neumnost, ki jo je zapisal fašistovski list.
i
-o-
Jakob Rižnar umrl.
V Radečah pri Zidanem mostu je zatisnil svoje trudne oči dne 24. m. m. g. Jakob Rižnar v 77. letu starosti. Rojen je bil 1. maja 1850 v Šmarjeti na Dolenjskem. V svojih mladih letih se je izučil mizarstva, kot pomočnik je prepotoval Nerftčijo in Švico, v katerih deželah se je izobrazil in si pridobil mnogo izkušenj za svoje poznejše življenje.
-o-
Zadlog nad Idrijo. Dne 3.
novembra je umrl tukaj Ivan Kogovšek. Zapustil je ženo in dva majhna otroka. — Dne 5. novembra ponoči ob 11. je nastal tukaj silen vihar. Večini gospodarjev je raztrgalo strehe, nekaterim prevrnilo kozolce in napravilo še drugo škodo. Voda je razkopala pota.
Veliko veselje
boste napravili za boži£ vsakemu, ako mu podarite Album za slike z godbo!
VZROK
Album je vezan v bar-žun (žamet) in s pozlačenimi okovi okrašen. Na sprednji strani ima vdelano ogledalo. V stojalu je pritrjen muzikalni aparat, ki igra dva različna ko-maOn. Darilo je lepo za pogled, koristno za shrambo slik in zabavno z milo-donečo godbo.
Cena samo $7.95
Naročilu je pridejati Money Order ali Draft za označeno svoto. Kdor pa rajši plača, ko prejme blago, naj priloži naročilu svoto $1.00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago.
Chicago Trading Company
P. o. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
Naročajte v svojem maternem jeziku. Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago!
Božično darilo.
Utrujenimi konjem nemškega socializma Več ov§a, da bodo še enkrat zarezgetali . . .
Gospodi na Lawndale debelo kost komišna, kjer se med seboj r a vsaj o in koljejo. Kdorkoli zagrabi za to kost, se počuti za parasifia ali idiota. Zato bi vsi najraje zakopali kot pes.to debelo kost v zemljo . . .
Revnim protiversko zagrizenim socialpatriotom, katerim je rdeča barva več kot pošteno gospodarstvo pri jednoti, vsakemu posebej kravjo potico (cow pancake), potreseno s ke-berčki drekobrbarji . . .
Newyorški liberalski bandi bilanco — zagospodarjenega denarja Slpv. zavetišča . . .
Milijonskemu fondu za obmejne Slovence — Good-bye Kristanovi podrepniki in slov. učenjaki, izšolani na univerzi v kravji dolini črez noč, ko so krave mukale . . .
Slov. brezverskim pogrebni-kom, cvetličarjem in kamnosekom, ki ste samo za kristijanski groš, malo manj biznesa od kri-stijanov in peč za ^mrliče seži-gati. To gre milwauškim in she-boyganskim paprikarjem . . .
Izumrli komunistični stranki tmalo več sheboyganske paprike in neobjavljenih pisem zapeljanih vaših sodrugov iz Rusije, kateri vsled "obilne pro-speritete" v Rusiji za vas molijo . . .
Narodnim socialpatrijotom priporočani svoj program za njih shode, ki sem ga priobčil zadnji teden. Malo več življenja in poštenosti . . .
Načelna izjava SNPJ. naj o-stane, da se Zavrtnikova klika obdrži na krmilu in da vas bo še za naprej farbal. . .
Glasila slov. organizacij naj bodo le v zaščito gl. odbornikov, čeprav so imela prvotni namen za v kprist celega članstva. Zato so tudi prav mrtva...'
Amer. Slovencu pa pripozna-nje, da je storil Več za katol. shode in katol. stvar kot katerikoli drugi list. Ta list se je boril in se bori za resnico in pravico. Zatorej je ta list najbolj upoštevan med vsemi slovenskimi listi v Ameriki . . .
—Rev. J. Cherne.
način dognati. Po moji sodbi je to odtod, ker ji ne verjamejo in ker vedo, da Prosveta ni list, ki bi bil branja vreden za dostojnega človeka. Ce bi bil tisti mož, ki je pisal prej omenjeni uvodni članek v isti številki Prosvete, prej prebral dopis g. Kaitnerja in bi bil zraven majčkeno mislil, bi ne bil mogel začeti svojega članka z bombastičnimi besedami: "Trda gre klerikalcem, njih zvezda tone . . ."
Druga misel je pa ta: De-troitski Slovenci veljajo za pametne ljudi in pametni so celo tisti, Sri Prosvete "ne čitajo." Ker pa po mnenju Prosvete ne more biti pameten, kdor ne bere knjig in listov, nastane vprašanje, kaj ti ljudje potemtakem berejo. Skušajmo to uganko rešiti.
Te dni se je med detroitski-mi Slovenci kolektalo za po-plavljence v starem kraju. Gotovo zelo hvale vredna misel. Kolektorji brez razlike "svetovnega naziranja" so hodili od hiše do hiše in tudi, hvala Bogu, nekaj' nabrali. Toda neki kolektor je pravil, kako so ljudje spraševali, skozi kakšne roke bo šel nabrani denar v stari kraj. Pri tem so omenjali razne kolekte v "dobre namene," ki so se po Ameriki pod-vzemale v preteklih in polpreteklih časih, o katerih so pa prišle v polsedanjem času prav čudne reči na dan.
Če se to pripovedovanje zve-.' že z logično mislijo s' prej stavljenim vprašanjem, pride na dan odgovor: Detroitski Slovenci čitajo — "Amer. Slovenca" ... * —Rev. Bern. Ambrožič, OFM.
LOUIS STRITAR
■w.....
■f<KXK><K}<X>0<K><>CXX><>T<>0^
Artistične fotografije — Najnovejši okvirji.
POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.
ILLINGTON STUDIO
of photography
J. F. Glomb, lastnik
2006 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Phone Gatial 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj.
Prinesite filme v izdelavo —• Zaloga kamer in kodakov.
. tKJOoooooooooooooooooooooo^ooooooooooooooeooeoooooo-'

ZAKAJ BI MORALI POSLOVATI Z NAMI!
Zimske suknje in obleke
\*w*wm
V m 1JI,
znaša
Največja slovanska banka v Ameriki.
Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 Imovina $19,000,000.00	«
$717„4t23,000.00	*
Smo član Federalne Rezervne Banke, katere aktiva Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Smo tudi pod nadzorstvom Chicago Clearing House Poštni hranilni oddelek nalaga pri nas denar Cook okraj ima pri nas denar naložen Naša banka je poznata to in onstran morja.
Radi teh vzrokov naša banka zasluži, da ste ji naklonjeni, ne glede nato kje stanujete, lahko pri nas začnete s hranilnimi vlogami ali čekovni polog, da kupite hipoteke (morki-če) ali bonde, da pošiljate denar v stari kraj, kupite šifkar-te ali opravljate druge bančne posle.
Drago bi nam bilo, ako bi stopili z nami v trgovsko zvezo. Največja slavenska banka zgrajena na principu opreznega in izkušenega bankarstva.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Avenue	Chicago, 111.
Kupujte nase hipotekarne bonde, ki vam prinesejo povoljne obresti.
zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM J-OBLEKAMI IN OBUVALI.
Frank Opeka
502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL.
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk!
»
M priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripeljana ba dom- Prevažam pobi* štve ob času selitev bi vse kar •pada ▼ to stroko.
Pokličite me po telefona I 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phoae: Roosevelt 8221.

V Detroitu ne čitajo Prosvete.
V isti številki "Prosvete" trdi dopisnik Chas. Caitner iz De-troit'a tako-le:' "Pri več družinah sem že zapazil, da imajo Prosveto samo zato, ker so člani. Citajo je ne."
S to trditvijo se strinjam, ker sem isto marsikje tudi sam zapazil. Težko je odstopiti od Jednote, v katero si že leta in leta plačeval prispevke, tako si misli marsikdo, in ostane pri starem. Kot član pač dobiva tudi list, ki je proti njegovi volji danes tak, kakršen je in zaradi ljubega miru dopušča, da list še prihaja v hišo, toda čita ga ne. Ne bom razpravljal o tem, 6e je tako ravnanje pravo ali nepravo, zapisal sem le kot dpdatek k besedam detroitske-ga dopisnika, čigar trditev podpišem. /
Vendar mi silita v glavo ob branju te trditve še dve misli.
Prva je ta: če se celo v Detroitu najde "več slovenskih družin," ki imajo Prosveto samo kot člani, čitajo je pa ne, kako je šele po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki! Saj je Detroit razvpit povsod kot največje kotišče rdečih, v kate-' rem samo Prosveta in njen brezverski evangelij veljata. Pa je vendar po zagotavljanju iste Prosvete "več družin, ki imajo Prosveto samo kot člani." Ako dopisniku morda ni znano, mu povem še to, da je v Detroitu več slovenskih družin, ki Prosvete sploh nimajo. Zakaj je več družin nima in zakaj je več družin, ki jo ima, ne bere, bi se morda dalo na kak
DRUŠTVO SV. DRUŽINE.
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois-Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za vse."
Predsednik........George Stonič
Podpredsed..... John Kramaric Tajnik Paul,J. Laurich.
Zapisnikar........Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana« kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta' oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj' močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnil« obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.	%