Pedagogični pogovori. (Spisuje Jos. Ciperle.) (3. del.) 6. Napačno pri odgoji je posebno to, da stariši ali odgojitelji imajo vedno kaj popravljati na svoji bčeri. Zdaj si ni stisnila prav svojih persi, zdaj si ni nakopičila prav svojih )asi, zdaj ni prav prepasana i. t. d. To večno popravljanje in kritikovanje mora na posled jeziti deklico. S tem popravljanjem se ji pa tudi vzame vse veselje do dela. Čemu bi pa tudi delala, čemii bi se trudila, ako ne zna niCesa narediti dobro? In kaj je nasledek temu? To, da se odteguje delu, kjer je mogoče, ter je navali ua mater. Kdo bi bil tako prederzen, da bi zahteval od štiriletne deklice, da si razčeše lase tako, kakor njena mati! In še drugo vprašanje: ali je ravno najlepše tako, kakor ima vredjene lase mati? Nikakor ne. Le poglejmo one mogočne, visoke frizure, koje nosijo sedanji čas ženske, ktcrih podlaga je žima iz konjskega repa. Kako smešno veličastne so te frizure! Io vendar pravijo ženske, da so lepe. Gorje oni, ki bi se prikazala le z lastnimi lasmi v kaki omikani družbi! Ako pa ima vložen konjski rep v lase, potem se pa sme že prištevati k omikanim. V kolikem nasprotji je to z naravo! Konj ima žimo na zadnjem koncu svojega trupla, in je le konj. Ženska si jih pa devlje na glavo, ktero ima za to, da misli; ali ne pomisli, kako napačno je to. Nobenemu dekletu bi ne prišlo na um, vtikati si konjski rep v lase, ter jih skopičiti in obračati na vse strani, ako bi ne videla tega pri odraslih. Deklo ima vedno večji čut za lepo, nego odrasli; kajti ti so si ga že izpridili v življenji. Kaj je pa lepše, nego ravno to, kar je naravno. Komu ne prija pogled na prosto naravo, ki se ozaljša v spomladi! Naj si bode še tako izbirčen v stvareh, ki so za oči, natora ga vendar zanima nad vse. Ali poglejmo naravo, ali se ona tudi našopiri, kakor kaka gosposka ženska? Gotovo ne. Narava ne dene na sebe nič več, kakor kar ravno potrebuje; in vendar je tako lepa, tako veličastna. Ali rai ljudje naj bi ravnali drugače, mi, ki smo tako odvisni od nje. Mi pravimo, da smo gospodarji narave, oj kaka ironija! Mi si upamo graditi vode, ter jim odkazovati nove toke; ali kako se maščujejo one za našo prevzetnost! Mi si upamo, imenovati vode meje naših dežela; ali voda si napravi drugje svoj tok, in meja je prenešena. In takoše več enacega. Ravno tako napačno je, oblačiti otroke v prav dragoceno obleko. Resnično je, da otrok naj dopada, ali nikdar ne z obleko. Ta naj mu služi samo v to, da skriva svojo nagoto, in da se varuje ž njo mraza in prebude vročine. To je namen obleke. Ali rabiti jo v to, da bolje do- Kranjski deželni odbor je bil naprošen, da dovoli dotično pripomoč pri zidanji šolskega poslopja. — Šola vVelesovem se ima premestiti in pozvediti se ima tehniško izvedenje. — Pritožbe zarad všolanja se odpravljajo. •— Da se umesti v Rudolfovem služba učitelja za filologijo, razpisati se ima natečaj. — Poročilo deželnega nadzornika za ljudske in meščanske šole o učiteljski deželni konferenci mesca septembra 1. 1878 se ima vgojno rešiti. Nekaterim gojencem na učiteljišču se ukratijo deržavne štipendije. Prošnja pomožnega učitelja za učiteljski izpit je bila predložena sl. ministerstvu za uk in bogočastje. — 0 disciplinarni preiskavi, ki se je zveršila proti nadučitelju, se sklepno razsoja. — Pritožbe o kazni zarad šolskih zamud, potetn prošnje za nagrado in denarno pripomoč, so bile razrešene. — Od Save. (Nasledki učiteljskega preseljevanja na Kranjsko ali iz Kranjske. — Pristojbine pri dobljenji nove službe.) Naši učitelji se sicer v poslednjih letih niso veliko preseljevali, posebno vi naše ožje domovine so se le posamezni v sosednje kronovine premaknili, tudi v bodočnosti utegne prostovoljno preseljevanje redko postajati, redko v domači deželi iz kraja v kraj; ali proseljevanja se bodo vendav še vedno vršila, še sem ter tje se bode učitelj iz lastnega nagiba skušal pridobiti drugo elužbo, še sem ter tje se bodo najšel učitelj, kojega bode mikalo preseliti se, recitno iz Kranjske na Štirsko, ali iz Koroške na Kranjsko. Takim učiteljem bi si jaz dovolil dati nekoliko razjasnil o tem, kakošne nasledke ima tako preseljevanje, kajti v tej zadovi imam teoretično in praktično znanje (žalibog! pravi moja mošnja). — Daljno preseljevanje stane vprvič mnogo novcev, in združeno je, zlasti pri rodbini z raznimi nemalirai neprilikami. Stroške preseljevanja mu seveda pri prostovoljni presclitvi nobeden ne povrne. Ali to ni nič novega, seveda, to je tudi pri uradnikih in pri vseh stanovih v teh okoliščinah. Druga neugodnost, katera je pri tem, je pa zelo važna za tiste učitelje, kateri se presele iz Kranjske, ali pa si iz druge kronovine na Kranjsko pomagajo. Ta neugodnost je pomanjkanje deželne postave zaKranjsko, kakoršno imajo pa že skoro vse druge cislajtanske kronovine, namreč: Istra, Goriška, Koroška, Štajerska, Salcburška, Česka, Moravska, Šlezka in Dalmacija. Po postavi od 18. februarja 1873 je namreč mej naštetimi deželami vzajemnost ali reciprociteta v zadevi učiteljskega plačevanja za pokojnino vpeljana. Ako si v eni teh dežel plačal svojih 10$ od prve plače za mirovino, ni tega treba ni z nova plaCevati v drugi deželi, v katero si se preselil. Kranjski deželni zbor pa te postave še ni sklenil, zato je pa kranjsko učiteljstvo izključeno od te vzajemnosti. Zatorej, tovariš, dobro premisli, predno se preseliš! Akoravno si v prejšnji kronovini plačal že svojih 40, 50, 60 gld. v pokojninsko blagajnico, ne bode ti v ntm službi to všteto, plačati bodeš moral z nova 10^ od tiste svoje prve plače, ki ti za mirovino šteje. — Tretji nepovoljni stroški pri prostovoljnem preseljevanji so takse imenovanja, katere je treba tolikokrat plačati, kolikorkrat si iz lastnega nagiba novo službo dobil; v isti ali drugi deželi, v tem ni razločka. Ta pristojbina se računi po posebni skali pristojbinske postave od 13. decembra 1862. Plačati se mora od vseh dohodkov, od stalne in začasne plače, od opravilne in starostne doklade ter od stanovanjske vrednosti. Plačati moraš, ko postaneš začasni učitelj, nekoliki znesek, plačati moraš pa tudi, kedar iz provizoričnega definitivno mesto dobiš, in tedaj 2'/3krat več, nego si že plačal. Naj navedemo v razjasnenje nekoliko izgledov. Ako to imenujejo začasnega učitelja s 400 gld., plačaš takse 7 gld. 50 kr. Kedar postaneš z isto plačo definiten, bi moral plačati 25 gld.; ker si pa 7 gld. 50 kr. že plačal, odrajtati ti je saino 17 gld. 50 kr. Provisoričen učitelj z 450 gld. plača 10 gld., definitiven 28 gld. 75 kr. manj plačanih 10 gld. = 18 gld. 75 kr. Začasni učitelj s 500 gl. plača tudi 10 gl. Stalno postali Zaiasni Stalno postali Zacasni Definitivno post. Od » » » » » » ¦» » » 550 » » » T> » » » 600 » » » » » staiostne doklade » » zacasne opravilne » » » » » 31 » » 12 » » 35 » » 12 » » 37 » 40 i. t. 45, 50, doklade » » ] 25 50   50   d. 60 50 75 LOO kr. ¦» 7> gl- -10gl — 12 » — 12 » placas 5 2 3 1 2 2 -kr — 3» 0 » gl. » » » » . — — —~~~ 50 75 25 50 50 21 gl. 23 » 25 » kr. » » » » 25 kr. 50 » 50 » Ako postaneš deflnitiven nadučitclj, moraš d o p 1 ačati toliko, da bode vsa taksa od 50 gl. oprav. doklade 3 » 75 » »75» » » 5» — » » 100 » » » 6 » 25 » Stanovanje se računi na Kranjskem 20^, na Štajerskem 25%; od učiteljske plače. Ako stanovanje začasno uživaš, plačaš od 80 gl. (toliko se na Kranjskcm računi) 2 » 50 » od 137 gl. 50 kr. (na Štajerskem) 3 » 75 » » 150 » — » » » 3 » 75 » Ako bodeš stanovanje stalno užival, bodo se ti takse povišale i. t. d. Te račune srao navcdli zaradi tega, ker so mnogo učiteljov pri tem nc spozna, nemajo dotično postav« in si no znajo ponuigati. Z;ito pa se zgodi, ker finančne gosposke uvitoljskih pravnih razmer dostikrat na tanko ne poznajo, da se učiteljem nehotd krivičuo prevelike pristojbino zaiačunijo. Marsikdo je n. pr. definitiven kot učitelj, ali začasen kot nadučitelj. Gosposka pa mu opravilno doklado in stanovanje zaračuni, kakor da bi bil tudi v svoji nadučiteljski službi stalno nameščen. Ako pa jo iz svojega voditeljskega prestola postavljen v navadno učiteljsko kategorijo, plačal je bil precojšnji iznesck preveč. Ako je bil zač. nadučitelj s 100 gl. doklade, plačal je od tega zneska zbog degradiranja in nevednosti namesto samo 2 gl. 50 kr. — 6 gl. 25 kr., in od stanovanjske vrednosti 80 gl. (20^ od 400 gl., najnižje postavne plače, fie tudi je imel 450, 500 ali 600 gl.) namesto samo 2 gl. 50 kr. — 5 gl. — Kdor potrebuje v posebnili slučajih več razjasnila, poda mu ga rad pisatelj tega dopisa, čegar ime mu g. urednik rad pove. — Iz Doljenske^a. Večkrat sem že premišljoval, in se tudi z raznimi učitelji potnenkoval o tem, zakaj sc nektere šolske postave, katere bi bile ne le šoli, ampak tudi ljudstvu sploh v veliko korist, vendar le ne spolnujejo; pa do zdaj še nisem zvedel pravega vzroka. — Tako pravi §. 9. postave o napravi in vzderževanji ljudskih šol mod drugim: »Za meje šolskili krajev naj se jemljejo občinski, oziroraa podobčinski kraji, ako no kažo šolskega obiskovanja zlajšati s tem, da se všolajo posamezni občinski deli v šolo sosedne občine«. — In zopet na drugem kraji se naročuje c. k. okrajnim šl. svetom, da morajo nove šolske kraje napraviti saj v treh letih potem, ko je bila nova šolska postava oklicana. No zdaj je preteklo že 5 lot in pol od tiste dobe poglejmo toraj, kako se je postava spolnovala, in se še spolnuje. — Poznam po Doljenskem več šolskih krajev, kjer so vasi še zdaj po stari navadi vsolane; to je, kolikor vasi spada k fari, toliko tudi v šolski kraj. Ker so pa fare razprostrene, so nektere vasi tako daleč od šole, da nobeden pameten človek ne more zahtevati, da bi otroci po 2 uri daleč in še več, v šolo hodili. In ravno take, od domače šole naj bolj oddaljene vasi, so po navadi blizo sosedne šole. Zakaj bi toraj otroci ne hodili kje v šolo, kamor jim je bližje. Ali ni škoda, da se tako ninogo mladine šoli odteguje, vklub dobri postavi? — Ko to pišem, imam pred očmi faio,~ ki ima silno raztresene vasi; tako, da jih je mnogo od šole, ki je v sredini, saj kar se dolžine tiče te fare, po poldrugo uro, tudi nektere več ko 2 uri oddaljenib. Te so pa blizo sosednih fara in šol, kamor bi otrokom ne bilo tcžavno hoditi. Poznam doljensko občino, ktere veliki del je pod sosedno faro, od koder imajo otroci do svoje šole po 3/4 do 2 uri hoda. Nasproti bi pa imcli, ko bi se všolali v bližnji šolski kraj, ki je ob enem tudi središče politične občine, li kteri te vasi spadajo, po '/4 ul'e do 1 uro hoda; tedaj nikakor ne čez pol milje. Kjo je toraj vzrok, da se vasi, ki so celo v isti občini, kakor njim najbližna šola, vendar v ta šnlski kiaj ne všolajo? Trume otrok ostaja brez šolskega poduka, ki imajo vendar šolo primerno dovolj blizo. — In neka druga fara ima zopet svoje vasi prav blizo sosedne; treba bi bilo otrokom iz teb vasi le malo korakov in bili bi v šoli; tako pa imajo do svoje šole dobri dve uri, pa še ne vem, če bi otrok tje prišel. Kako taki otroci v šolo hodijo, mi ni treba praviti. Cul sem, da so nekteri učitelji dotični okrajni šolski svot že pred več časom na te napake opozorili, pa je do danes še vender vso pri starem ostalo. Vem, da imajo gospodje okrajni poglavarji druzega posla dovolj, in da laliko na take reči pozabijo, ali gospodje c. k. okrajni šolski nadzorniki, kterim morajo biti razmere njim podredjenih šol dobro znane, bi jih mogli na take nepriličnosti spominjati, tako dolgo, da se odstranijo. Vsakojako pa bi ne bilo napak v tej reči g. učitelje za njihovo mnenje poprašati; oui gotovo naj bolj poznajo okolico in vedo", kje bi bilo treba pomoči. Znabiti bo kdo rekel, zakaj, če je tako, krajni šolski svcti nič ne store, zakaj oni 110 sporočajo, in ne stavijo nasveta c. k. okrajnemu šolskemu svctu? (Tako vprašanje se lože stavi, kakor dostojno reši. V dveh krajih razmera ni jednaka, tu nekaj, drugej kaj drugega ovira delavnost krajnega šolskega sveta. Naj bolj kočljiva stvar je pa tam, kjer mora učitelj sam biti predsednik krajnemu šolskemu svetu, ker tam vse odiozne zadeve navale učitelju, in po smislu nekaterih učitelj le sam za se, in svojevoljno (?) dela. — Naj bo to uže, kakor more biti, toliko je gotovo, da se bodo srenjčani odsihmal še manj poganjali za čast krajnega šolskega svetovalca, kakor do sedaj, ako bode poterjena prenarejena šolska postava, kakor se sploh govori. Vr.) — Učiteljske preskušnje bodo to spomlad od 28. aprila naprej. Čas za razglaševanje je do 19. aprila pri ravnateljstvu spraševalne komisije (Direkzion der Prufungskommission). — Odbor slovenskega učiteljskega društva se je snidel 6. t. m. Razgovor je bil: 1. 0 »Hartingerjevih« kmetijsko - gospodarskih tablah; polovica njih je uže poslovenjena, ostale table so bile med navzočne odbornike in unanje društvenike razdeljene; delo enkrat zgotovljcno se bode pregledalo in uredilo. 2. Tajnik jame poroCati: Ravnokar je izšel zemljevid Kranjskega, ki posebno čversto izraža gorovje in ima povsod absolutno (nadmorsko) višavo naznanjeno, potrebovali bi zemljepisja Kranjskega, ker ga sedaj nimamo in ni mogoče sestaviti je tako urno, nasvetuje, naj društvo izda ponatis iz »Učit. Tov.«, da bode služilo učiteljem v poljubno porabo. »Koroško in Kranjsko« je sestavljeno po »Erben-u«, samo močno okrajšano; pervi del »Svetopisje« in drugi del »Zemljepisje« t. j. vvodne pojmove v prirodno zemljepisje je pisatelj sara sestavil in podaja v popularni besedi prijateljem domače besede; morda da bi se ta knjižica podala tudi šolskim bukvarnicam. (Glej spodej naznanilo.) Po prijaznem pomenkovanji se razidejo unanji odborniki, in prihodnja seja ima biti 3. aprila, drugo po navadi.