DECEMBER 3« S EvzebIJ 17 N 3. Adventna 18 P Vinebold 19 T Timotej 20 S Kv.-Peter Kl. + 21 č Tomaž 22 P Kv.-Servul + 23 H Kv.-Emilija •» 24 N 4. Adventna 25 P Božič 20 T Štefan Q 27 S Janez Evans. 28 č Nedolžni otroci 29 P Tomaž. Škof + 30 S Kolumba,_ dev. 31~N Nedelja po B. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI JSetlo: 5?« vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do rmagej GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJX V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 242. CHICAGO, ILL., SREDA, 20. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Nemci bili prepričani, da se bo ladja Graf Spee izmuznila skozi angleško in francosko stražo. — Velika potrtost, ko se je izvedelo, da je mofralo ladjo potopiti njenoi lastho moštvo. — Povelje za potopitev dal Hitler. Berlin, Nemčija. — Ta ponedeljek je bil za Nemce nekak dan žalovanja, kajti globoko jih je pretresla žalostna usoda ene njenih velikih bojnih ladij, katero je lastna po-saslka potopila večer prej v južnoameriških vodah. Nemčija je bila tem bolj razočarana nad tem poročilom, ker je prišlo do dogodka popolnoma nepričakovano. Prevladovalo je namreč nekako čezna-ravno zaupanje v zmožnosti nemškega mornariškega osob-ja, češ, ako je moglo to tako srečno pripeljati domov velik parnik Bremen, se bo gotovo izmuznil tudi "G raf Spee," kakor se je omenjena* bojna ladja imenovala. Vedelo se je, da preže na njo angleške in francoske ladje, da jo napadejo, ko se prikaže iz pristanišča Montevideo,kamor se je po boju poškodovana za> tekla, toda zaupanje je bilo veliko, zato je bil pretres tem bolj silen. Nazijsko časopisje je bilo po pomorski bitiki, katero je vodila ta ladja proti trem angleškim zadnjo sredo, polno proslavljanja o izredni hrabrosti, ki jo je ob bitki pokazalo ladjino moštvo in, da je bila zmaga pravzaprav na njih strani, četudi je bila ladja poškodovana. V nedeljo je ta hvala) utihnila, kakor bi se nekako hotelo prebivalstvo pripraviti na nadaljnje neugodne vesti, in te so v resnici bile priobčene v ponedeljek zjutraj. V poročilu se na kratko objavlja, da je ukazal ladjo potopiti Hitler sam. Vzrok za to povelje se ne omenja in zato se o njem lahko le domneva. Nekateri trdijo, da je hotel s tem Hitler odstraniti nevarnost, aa bi druge države izvedele za tajne motorje, ki so jih iznašli Nemci za svoje ladje. Drugi pravijo, da se je hotela s tem činom pokazati odločnost Nemčije, češ, da rajši sami uničijo ladjo kakor pa, da bi privoščili Angliji to veselje. Zopet drugi pa so mnenja, da bi ladja, ako bi ostala internirana v IJruguaju, itak Nemčiji celi čas vojne nič ne koristila; po vojni pa bo itak dobila Nemčija vse angleške brodovje in bo to izgubo lahko pogrešala: Hitler je na'mreč prepričan, da bo Anglijo premagal. Dramatični dogodek potopitve ladje Graf Spee se je izvršil tri milje dalleč od uru-guajskega obrežja. Predno so jo razstrelili, jo je cela posadka zapustila. Še prej pa je njen kapitan v razdraženem tonu objavil, da Uruguaj ni dal ladji dovolj časa za popravila in, da mu zato ne preostaja drugega kakor, da jo potopi. Od Uruguaja je namreč dobila ladja obvestilo, da mora v nedeljo zapustiti pristanišče, ali pa bo internirana. Ko se je moštvo bližalo obrežju, se je zasliša- SILEN PRI TISKNAFINCE Na severnem delu Rusi uspešno prodirajo. Svanvik, Norveška. — Rusi so podvzeli ta ponedeljek v severnem delu Finske izredno ostro ofenzivo in so pritisnili na Fince istočasno z artilerijo, aeroplani in s pehoto. Pod srditim napadom so se morale finske vrste podati in Rusi so napredovali tako, da so bili po nekaterih poročilih v ponedeljek le še devet milj oddaljeni od skrajne južne točke Norveške, katere pas sega tukaj v Finsko. Nasprotno pa Rusi niso tako uspešni na južnih bojiščih; kakor trdijo Finci, so podvzeli tamkaj več napadov, a so bili z velikimi izgubami -vsakokrat odbiti. NOVI IZGREDI V JUGOSLAVIJI Belgrad, Jugoslavija.— Podobni izgredi kakor zadnji teden v Belgradu, so zadnjo nedeljo izbruhnili v dalmatinskem mestu Splitu. Množica kakih 2000 delavcev je napadla policijo s kamenjem in streli, j pri čemer je bilo ra njenihj šest policistov. Ubit pa je bil v spopadih neki Mile Buljanovič, o katerem se trdi, da je bil eden komunističnih voditeljev. Policijska sila je bila tamkaj izredno močna in to je pomagalo, da se je' moglo izgrednike v kratkem času razgnati. Kaj je dalo povod tem nemirom, se ne more z gotovostjo dognati. Trdi pa se, da rapidno naraščanje cen življenjskim potrebščinam razburja ' ljudi in jih goni v nepremišljene čine ter, da imajo zato agitatorji lahko delo. ■Vlada ukrepa načrte, da zaustavi porast cen, zlasti tistih, ki izviraj Q iz dobičkarstva. ■-o- KARDINAL SE BO BAJE UMAKNIL Vatikan. — Iz tukajšnjih krogov prihajajo nepotrjene vesti, da se bodo v kratkem izvršile znatne premembe med voditelji katoliške : cerkve v Nemčiji. Predvsem, pravijo, da bo kardinal Faulhaber zapustil nadškofijo v Monako-vem ter zaradi svojih visokih let, — ima jih 71 — ter slabotnega zdravja odšel v pokoj. Njegovo mesto ima po teh poročilih zasesti sedanji škof v Berlinu, Msgr. Prey-sing, dočim pride na Preysin-govo mesto Msgr. Bernig, škof v Osnabi-ucku. Ker je Faulhaber znan kot nasprotnik nazijev, se domneva, da so te premembe znamenje izboljšanih odnošajev med Va!-tikanom in naziji. TURČIJA PROTI NAZIJEM Izgnati dala Nemce, ki so vodili propagando. Istanbul, Turčija. — Turška vlada je ponovno pokazala, da bo vsaka snubitev nazijev pri njej brezuspešna. Šla je namreč tako daleč, da je odredila silo proti vsaki nemški propagandi. Tako je koncem zadnjega tedna policija izvršila preiskavo pri nekem nemškem listu, zaplenila množino propagandnega materijala in aretirala več oseb. V nedeljo pa je bil izdan ukaz, da se izžene iz države 107 Nemcev, ki so bili osumljeni nedovoljene aktivnosti. Kakor znano,se je Turčija pred par meseci postavila na stran Anglije in Francije ter je sklenila z ' njimai medsebojni obrambni pakt. -o- KONGRESNIKA POBRALA NAGLA SMRT New |York, N. Y. — Na svojem i domu je umrl tukaj nagle smrti vsled srčne kapi zadnjo nedeljo kongresnik Wm. I. Sirovich. Pokojni je bil star 57 let, sin nekega judovskega rabija in po poklicu zdravnik. Ze od svojih mladih let pa se je zanimal za politiko in je sedel v kongresu od 1'926 naprej. ŠTORKLJA IMELA DOSTI SITNOSTI Moskva, Rusija. — Iz sibirskega mesta Irkutsk prihaja poročilo, o nenavadnem dogodku. V neki samotni vasi je imela neka ženska poroditi. Ker pa ni tamkaj zdravnika, so ji poslali aeroplan, da jo odpelje semkaj v bolnico. Ko so leteli kakih sto milj, je ženska zahtevala, da letalo pristane, kar se je tudi zgodilo, in sicer v nekem gozdu. Tamkaj je ženska porodila dva otroka. Nadaljevali so vožnjo, toda ženska je kmalu zahtevala ponovni pristanek in točasno je prišel na svet še en otrok. Trojčki in mati so bili srečno pripeljani semkaj v bolnico in je njih stanje ugodno, toda pilota je baje nenavadni doživljaj precej pretresel. SONČNI ŽAREK POVZROČIL POŽAR Santa Monica, Cal. — Neka električna žarnica je koncentrirala sončni žarek zadnji petek v Douglas aeroplanski tovarni. Žarišče je padlo na neko gorljivo blago in iz tega se je razvnel požar, ki je povzročil $25,-000 škode. IZ ALUMINIJA DELAJO DENAR 1 Berlin, Nemčija. — Državna banka je objavila, da bo v kratkem pričela izdajati novce po 50 pfenigov iz aluminija, da z njimi nadomesti sedanje kovance iz niklja. Niklja-sti novci po eno, dve in pet mark so bili že prej vzeti iz prometa ter nadomeščeni s papirnatimi bankovci. la eksplozija in tri minute pozneje je bila ta 10,000 ton-! ska ladja že na dnu. MR. LEO JURJOVEC BO GOVORIL NA RADIO PRIHODNJO NEDELJO Chicago, III. — Prihodnjo nedeljo, dne 24. dec., med 9. in 10. uro bo govoril med programom jugoslovanske radio ure na postaji WGES v Chica gi Mr. Leo Jurjovec. Njegov govor bo za Slovence zelo zanimiv, na kar se Radio poslu šalce še posebno opozarja. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — V nekih poročilih iz Moskve se izraža ugotovitev, da so naziji prijeli angleškega diplomata G. Verekerja. Ta je bil prej nastavljen pri poslaništvu v Moskvi in se je vračal domov, da odide na neko drugo službeno mesto. Baje so ga naziji ugrabili z neke estonske ladje. — Amsterdam, Nizozemska. — Nad vzhodno in srednjo Nizozemsko so se zadnjo nedeljo pojavili nfeki tujezem-ski aeroplani. Nizozemska ar-tilerija je streljali proti njim ter jih pregnala, m;, da bi bila katerega zadela. — Praga, Češka, — Od božiča naprej bodo stopile na Češkem enake omejitve glede živil v veljavo, kakoršne so v Nemčiji, namreč da bo treba imett tudi za obed v resta-vrantu živilsko karto, od.Novega leta dalje pa bo prava kava morala izginiti. VOHUNE BAJE SPUŠČAJO S PADALI Pariz, Francija. — Ker se je dognalo, da so Nemci skuhali spraviti svoje vohune preko -lieje v Francijo potom padal >'z aeroplanov }n so nekaj takih špijonov tudi ujeli za daj Maginotovo linijo,so francoski listi zadnjo nedeljo opozorili podeželsko prebivalstvo, naj bo na preži za taki mi poizkusi. Predvsem se mu zabičuje, naj ujame vsakogar, ki bi pristal na zemljo s padalom, če bi tudi morda bil oblečen v francosko vojaško uniformo, ter ga izroči vojaškim oblastem; te bodo potem ugotovile, ali je bil to francoski letalec, ali kak špi-jon. DIESOV ODBOR UTEGNE POVABITI TROTSKIJA Mexico City, Mehika. — Izgnani bivši boljševiški vodja v Rusiji, Leon Trotsky, k prebiva v Mehiki, se je zad njo nedeljo izrazil, da nimr sicer nikakih zvez z voditelj'-Diesovega odbora za preisko vanje neameriških aktivnosti \ Zed. državah in, da ni pri pravljen, sprejeti njih povabi la za razmotrivanje za zapr timi vrati o Stalinovih aktivnostih, vendar pa 'bi bil pri volji, nastopiti pred celokupnim odborom. Pripravljen je. pravi, dati ameriški javnosti raizne informacije o zadevah, ki so njemu bolj znane kot komu drugemu. Diesov odbor ima namen, da povabi Trot-skija preko meje in ga zasliši v Austinu, Tex. PREDLOGI ZA KONGRES CIO odbor predložil kongresu zahteve, da se poostrijo določbe v Wagner jevem delavskem zakonu. Washington, D. C. — Proti Wagnerjevemu delavskemu zakonu in proti odboru za uravnavanje delavskih odnošajev, ki posluje po določbah tega zakona, se je zdaj prvikrat slišala kritika iz vrst CIO del. organizacije. Izrekla se je od posebnega CIO odbora, ki je bil sestavljen, da izdela program, kateri se bo predložil kongresu v prihodnjem zasedanju in kateremu načeluje predsednik John Lewis, sam. V objavi, ki je bila od tega odbora izdana zadnjo nedeljo, se je povdarjalo, da je vladni odbor za del. odnoša-je, da "pomiri reakcijonarne interese, vključno amer. del. federacijo, izdal odločitve, ki ogrožajo obstoj industrijalnih unij CIO, ker je v in d».< stri jaških podjetjih, organiziranih od CIO, izločil rokodelce." Zahteva se sprejem zakona,ki bo kaj takega v bodoče onemogočil. Dalje ste v CIO programu še dve drugi zahtevi glede Wagnerjevegal zakona. Prva je ta, da se morajo določiti kazni za delodajalce, ki bi ta zakon kršili. V sedanjem zakonu ni določena nl-kaka kazen, marveč se lahko delodajalca v slučaju kršitve samo pred sodišče pozove. Po drugi zahtevi pa bi se mora-lo prepovedati vladi, sklepati kontrakte s takimi podjetji, ki so kršila delavski zakon. Obenem je CIO odbor tudi zahteval, da se ima nemudoma kaj ukreniti za odpravo brezposelnosti, češ, da je ta oroblem pred nami še vedno v taki ostrosti, kakor je bil ored leti, kajti v Ameriki imamo še vedno brez dela devet in , pol milijonov dela-zmožnih oseb. GARNER BO KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA Uvalde, Tex. — Sedanji podpredsednik Zed. držav, John N. Garner, je objavil koncem zadnjega tedna, da bo prihodnje leto kandidiral za predsedniško nominacijo na demokratski listi. Ker ni pri tem dodal nikake pripombe, da bo preklical svojo kandidaturo v slučaju, ako bo Vloosevelt ponovno kundidiral, se je pojavila dvojna domneva: Ali ima Garner kake informacije, da se bo Roosevelt umaknil, ali pa je pripravljen kandidirati proti njemu. PRAVI AVTO SI JE IZBRAL Meyersdale, Md. — Neki Emerson Snyder si je kupil rabljen avto in pri tem ga je tako pogodil, da je dobil svoj denar z velikimi obrestmi nazaj. Pod zadnjim sedežem je namreč našel šop endolarskih bankovcev; 500 jih je naštel. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Iz Jugoslavije Prvi transport sezonskih delavcev, ki so se vrnili iz Nemčije, je prav veselo pozdravil domovino. — Viharji in sneg po hrvatskih in dalmatinskih krajih. — Smrtna kosa in drugo. "Živijo beli kruh. . Maribor, 22. nov. — Sinoči je prispel v Maribor prvi transport delavcev, ki so se letos nahajjali na sezonskem delu v Nemčiji. Transport je štel 540 delavcev in je prispel iz kraja Scheidemiihle od Berlina. Prihodnji transport pride v soboto in potem vsaki dan do božiča,dokler ne bodo vsi sezonski delavci in delavke doma. Na mariborski postaji je čakalo sezonce veselo, nepi*i-čakovano presenečenje. Najprej so bili zadovoljni, ker so lahko zamenjali marke po u-godnem kurzu. Povprečno je imel vsa|k izseljenec pri sebi 7—8 srebrnih mark. Več kot 10 'mark itak ne sme vzeti po strogih nemških deviznih predpisih čez mejo. Te marke jim je menjalnica "Putni-ka" žamenjala po 13.30 din, tako da so dobili kar lep denar na roko za nadaljevanje vožnje. Nato so pi'ejeli od organov Borze dela objave za znižano vožnjo po naših železnicah. Oni, ki so iz oddaljenejših krajev, so dobili če-trtinsko, bližnji—iz Prekmur-ia — pa polovično vožnjo. Potem jim je "Putnik" spet izstavil vozovnice. Končno pa jih je presenetil delegat izseljenskega komisarijata, ki jih je vse skupaj povabil v kolodvorsko restavracijo. Tam je dobil vsak izseljenec velik krožnik guljaževe juhe. Juha je bilo zelo točno pripravljena. ;v vsaki porciji je bilo pre-.cej lepih kosov mesa. Poleg juhe pa je prejel vsak štručko četrt kilografria belega kruha. Te štručke so pekli posebej za izseljence. Juha in beli kruh, to je bilo za sezonce takšno presenečenje, da so se čuli po kolodvorski restavraciji veseli vzkliki "Živijo beli kruh in jugoslovanska juha." Ponoči so bili potem sestavljeni posebni vlaki, s katerimi so sezonci nadaljevali vožnjo domov. Vsi so bili izredno - veseli, da jim je naša država na meji pripravila tako lep sprejem ter jih pogostila. Za prislužen denar, kar ga niso poslali domov, so si nakupili raznih reči. Obleke letos niso kupovali, ker dobijo doma boljšo kakovost blaga, pač pa so imeli s seboj izredno veliko koles, nekateri tudi šivalno aii pisalne stroje. O prehrani pravijo, da so jo kot delavci dobili v največjih obrokih, toda vse je na karte. -o- Sneg in viharji Ljubljana, 23. nov. — Iz dalmatinskih krajev poročajo o silnem neurju, ki razsaja tam že nekaj dni. Vihar divja s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Pri otoku Mljetu je vihar vrgel na pečino motorno jadrnico "Sv. Vlaho," ki je vozila balvane iz Boke Kotor-ske v Polačo na Mljetu. Ladja se je v nekaj minutah potopila. Vseh 13 oseb, ki so bile na ladji, se je rešilo. Zaradi silnih viharjev, ki divjajo tudi v notranjosti Dalmacije, je začasno ukinjen železniški promet med Splitom in Sinjem. Vlak na sinj-ski progi je v času viharjev izpostavljen nevarnosti, da ga vihar prevrne sredi proge. Promet na liški progi se odvija z velikimi zamudami. Vsi parniki se morajo na morju boriti z velikimi težava'mi in zato prihajajo v pristanišča z občutnimi zakasnitvami. Po mnogih bosanskih krajih je zapadlo že pol metra snega, zlasti v okolici Travnika in Barja-luke. Vsi bosanski hribi m planine" so ■/<■ nekaj dni pokriti s snegom. Sneg je zapadel tudi v Medjimurju in Prekmurju. Povsod pa vlada zelo hud mraz, ki ga še bolj ostri ledena burja. -o- Postaviti se je hotel V Maribor je prispel neki trgovski potnik, doma isfi Domžal in se v neki kavarni seznanil z dvema gospodičnama,katere je povabil na avtomobilsko vožnjo z izvošče-kom. Ustavljali so se v raznih lokalih, pili in jedli, nazadnje se odpeljali v neko gostilno na Pobrežje, na žalosten konec. Najprej se je ena gospo-dičen oprostila in odšla, za, njo je pa kmalu izginila druga. Ko se je Domžalčan prebudil in hotel plačati račun, je videl da mu je zmanjkala denarnica z 1500 din. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Zore, nadzornik državnih železnic v pokoju. — V Gorici v zasedenem ozemlju je umrl Leopold Mužulin, doma iz Medane v Brdih, ki je bil v službi tvrdke Teodor Hribar še pred vojno. Star je bil 66 let. — V Mariboru je umrla Marija Sirk.posestnica in vdova po trgovcu stara 62 let. Razbojniki napadli samostan V pravoslavni samostan Du-ži blizu Trebinja je neko noč vdrlo sedem maskiranih razbojnikov. Napadalci so morali dobro poznati razmere, kajti prišli so v noč tistega dne, ko je iguman Nikolaj dobil ravno večjo svoto denarja za drva iz samostanskega gozda. Poznali so dobro tudi samostan in prišli naravnost k Nikolaju ter ga s samokresi prisilili, da bi jim izročil denar. Ta je pa planil na hodnik in sklical še ostale menihe, pet po številu in vnel se je pravcati boj. Vratar je k sreči sklical še nekatere vaščane in tako se je posrečilo razbojnike pregnati. Nemčijo pretresla izguba ladje -CIO kritizira del. zakon Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 20. decembra 1939 Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Jeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStva in uprave: 184® W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina* Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta___________1.75 Posamezna številka _______________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year , ,...................$6.00 For half a year - 3.00 For three months - 1-75 Single copy----,.--------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. —• Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Komaj sem naredil piko Na Finskem je začelo hudo pokati. Vidim tudi že mnogo ogorčenja in klevet na Rusijo. Dosti bi se dalo pisati že kar pri začetku. Kdor ostaja le na zunanjosti dogodkov, bo ogorčen, ne morda ravno iz neke politične hinavščme: nasilni Stalin, grda Rusija, moč mesto pravice, kakor Hitler pri Poljakih, o miru govorijo, pa napadejo, tak orjak se ne obotavlja napasti palčka itd. itd. Vse res in niti pretirano ni pri vsem tem ogorčenju. Nisem za avtokrata Stalina, niti ne za ateistično Rusijo, ali za ruski komunizem, vsako nasilje mi je zoperno, sem za ohranitev najmanjšega naroda, zoper vsako raznarodovanje, nadvlado, sem za svobodo kulturnega, narodnega razvitka, za svobodo verskega udejstvovanja, za samostojno vlado vsakega naroda ... ampak tu pri Finski in baltiških državicah, in še marsikje drugje imam svoje posebne nazore, pa jih nočem drugim vsiliti. Pred vsem trdim, da je lastna vlada na mestu, kjer je pač mogoča. Recimo, da bi mesto Jugoslavije bile nastale tri samostojne narodne države: Slovenija, Hrvaška, Srbija. Po vsakem koraku druga državna meja. Saj nismo več v dobi, ko je šel kdo prej k spovedi, ako je iz Ljubljane potoval v Trst, ker se lahko ne bi bil več vrnil. Pri sedanjem prometu, navezanosti drug na drugega, povezanosti vsega sveta pri življenjskih potrebah ... vendar ne gre, da bi bil vsak plot že državna meja. Pri vsi individualnosti vsakega naroda se more danes gledati na svet iz malo bolj Širšega stališča in vidika. Ali je bilo res ustreženo Čeho-slovakiji, ko je po komaj dvajsetletnem obstanku in po večnih notranjih prepirih ni več? Enako pri Poljski. V Jugoslaviji so vsaj tri plemena skupaj, pa smo videli le dvajsetletni prepir. Na to opozarjam, da postane ravnanje Rusije napram baltiškim državam s Finsko vred vsaj nekako razumljivo, in se ne presoja ie iz vidika golega nasilja močnejšega zoper slabe j šega. Rusija taka ali taka, prej caristična, tiranska, avto-kratična, zdaj avtokratična ali "demokratična", komunistična, ateistična- To je pri Rusiji le zunanja oblika, danes taka, jutri drugačna, ampak že evropejska Rusija se mora vzeti kot največja tvorba politične ediniee, ki je polagoma zadobila sedanjo, pred zadnjo vojsko malo drugačno obliko. Morja so za moderne države pljuča. 2e pred vojsko Rusija ni mogla dihati, dasi je imela precej Baltika. Prišlo je do yojske, in po vojski je nastala v Rusiji revolucija. Revolucija je prišla morda res le radi no tranjih razmer, radi avtokratičnega carizma in pomanjkanja svobode, ampak vojska in revolucija sta Rusijo iz ločili iz evropejskega političnega koncerta. Mir v Ver-saillesu se je sklepal brez Rusije, ker je bila zaposlena pri notranjih homatijah revolucije. Mir je upostavil baltiške državice, kar štiri. Lepo, ako so dobili Litvinci, Lati, Estonci in Finci lastne države. Lepo in sem za narodno samostojnost. Ampak kdo je upostavil te državice? Lahko trdim, da le Anglija. In ali je bilo Angležem res za narodno švobodo teh narodičev? Bežte, bežte ... Če kdo kaj takega trdi, ne pozna Angležev. Angleži so hoteli v prvi vrsti Rusiji vzeti Še ta mala pljuča za dihanje, in drugič so hoteli te državice pridobiti za svoj kramarski ža-kelj, za svojo trgovino in svoj politični vpliv. Ogromni Rusiji so pustili radi lepšega le okence pri Leningradu, pa je še to okence mesece zaprto, ker zamrznjeno. Ali ni bilo tudi prej? Seve. Ampak prej so imeli Rusi nekaj odprtih pristanišč in tam ledolomce, in s temi so držali Leningrad odprt. Zdaj je zamrznilo okence in zamrznili so tudi ledolomci. Ali ne vidite prav zlobne prekane? Rusija je dozdaj morala molčati radi notranjih homatij. In Finsko mejo so postavili komaj 20 milj od tri in pol miljonske-ga Leningrada. Vrv pri Črnem morju je ostala, kakršna je bila skozi stoletja, ampak v Baltiku so na prav perfiden način zadrgnili vso ogromno Rusijo. Rusija taka ali taka. Ogromna država zaprta kakor v ječi. Stalin ali Rus, država mora dihati, če se noče zadušiti. Ko je prišel na površje Hitler, in je postalo Angležem in Francozom vi'oče, so prišli v Moskvo, da bi šla Rusija zoper Hitlera. Dobili so korbco. Ogorčenje. Še več. Ali res mislite, da sta Stalin in Hitler prijatelja? Ste naivni. Ampak kazalo je tako obema, oportuno je bilo za oba. Strahovito ogorčenje po vsem svetu:,Komunizem in hitle-rizem skupaj. Skupaj, skupaj.. he .. he. Kazalo je Hit-leru in še bolj je kazalo Stalinu, bolj pravilno Rusiji, da se iznebi vrvi okoli vratu. In to je Rusija izpeljala. Trije baltiški petelinčki sase takoj podali. Mislite, da Hitler ni bil ves prestrašen? Le pomagati si ni mogel, ker med tem je dobil Angleže na vrat, in Angleži Hitlera. Finska se je dva meseca postavljala po robu. Umevno, nihče ne zameri, še junaško je, ampak Rusija potrebuje zraka, in na sebi ji nihče ne more zameriti, da je udarila, ko ji je Finska zapirala zrak. Tu smo, ko tam poka. Finska se ni hotela pobotati za Rusiji potreben zrak, bržkone se bo morala. Ampak še nikakor nismo pri koncu. Morda se marsikdo prime za glavo, češ, ali je ta gorski fajmošter, in katoliški fajmošter izgubil še to trohico slame, katero je imel v svoji buči. Nezaslišano. Stalina hoče pripeljati prav do črte Gdansk—Trst. Vseslavijo hoče, vse slovanske države hoče požreti. Ali ne vidi komunizma, ateizma, nasilstva boljševikov, tiranstva, absolutizma? Pravcati Stalinov agent. Pred Diesa z njim. In ko je Stalin požrl baltiške države in požira zdaj Finsko, to nečedno početje in nasilje še nekako opravičuje, govori o zraku, toraj o imperializmu. Nezaslišano, noro. Skakajte, če hočete! Radi moje malenkosti Stalin ne bo prišel, jaz ga ne vabim, bi bilo smešno, ampak če bi prišel, ne bo nikogar vprašal, kakor nikogar ni vprašal, ko je šel na Baltik. In dozdaj, se zdi, le nekaj špega tudi na jug. Previden ie ta Stalin in počasi nastopa. Dva meseca je obravnaval s Finci, zdaj je udaril bliskovito. Kako to? Saj, bi lahko še počakal! Ce je udaril, mora se mu le nekaj muditi na — jug. Ali ne mislite tako? Moramo pa počakati, če ostane le na severu, ali pride gledat tudi na jug. Nervozni so tam, klamafajo na nekem bloku in Mussolini hudo zmirja in govori o nasilju pri Finski. Pomislite Mussolini koine radi nasilja, kakor bi bil pozabil na Abesinijo in na Albanijo in na našo Goriško. Počakajmo. Vsaj dozdaj Stalin ni nikogar vprašal, če je kam šel. Nekaj lahko že danes zapišem. Vsak narodič ne more imeti lastne države in imeti svoje meje. Ampak tudi v okviru večje države se mora vsakemu narodu pustiti narodna bitnost, možnost, da razvija lastno kulturo in vsem se mora pustiti verska svoboda. Vsaj tri baltiške državice niso ravno izginile; kako Stalin tam postopa, je težko izyedeti, pritožb ne bo rjdkoli zmanjkalo ... ampak odločno sem za to, da se niti najmanjšega naroda ne sme zatirati, in verska svoboda mora biti, da vsak moli svojega Boga, kakor hoče, ali da postane ateist, če tako hoče. Ali Stalin to izpelje, vejo le bogovi, nekaj pa vem tudi jaz in trdim, če bi Hitler prišel nad Slovane mesto Stalina, so Slovani tudi narodno izgubljeni. Poglejte na Koroško zdaj! Že cuciji morajo nemško blebetati. Ne vabim, ne želim Stalina, bojim se ga pa tudi ne, pač pa se bojim Hitlera, če mu Stalin ne zastavi pota, in zastaviti pot mu more le Stalin. g. župniku Rev. Roitzu obrača na bolje, kar nas zelo veseli, ker smo se zelo bali za njih. Bog jim daj zopetnega zdravja. —Še nekaj bom napisala in sicer to, da kot se čuje, ^bodo zopet ponovili igro "Vaška Venera," ki je vzbudila splošno zanimanje. Ponovitev bo menda 14. januarja prihodnjega leta. Vsem se lepo zahvalim za glasove po naselbinah v kampanji Novega Sveta, čeprav nisem prišla do glavne zmage. Bog vas živi dragi naročniki! Vesele božične praznike. J. M. RAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI IH EN O Lš SMRTNA KOSA NA ZAPA-DU IN DRUGO Pueblo, Colo. Danes ko to pišem, smo položili k večnemu počitku Mr. George Tomash, ki je bil bolan leto dni. Pokojni je bil lepo pripravljen za pot v večnost. Bil je dober faran cerkve Marije Pomagaj in večkrat tudi cerkveni nadzornik ter bivši nadzornik KSKJ. Bil je trgovec z zlatenino, zato je močno poznan po naselbinah. Bil je član društva sv. Jožefa, sv. Trojice in Kolumbovih vitezov, ki so ga lepo spretnili na zadnji poti. Rev. Ciril Zupan so imeli sv. mašo zadušni-co in lep govor, društvo Preši-ren mu je pa lepo zapelo v zadnje slovo. Bil je naročnik Amerikanskega Slovenca že mnogo let in tudi naročnik Novega Sveta. Zapušča žalujočo soprogo, 4 sinovp in tri hčere ter enega brata. Naj mu sveti večna luč, ostalim pa naše iskrene sožalje. Kakor se sliši, se našemu č. Steel ton, Pa. Se bom neko;liko oglasila, da ne bote mislili, da res ni več Slovencev v tukajšnji naselbini. — Z delom gre vedno na 'boljše, toda kljub temu je še veliko mladine, ki še ni zaposlena. — Vreme imamo lepo, kakor da je jesen. Snega še nismo videli. Vedno je bolj suho. — Bolezen pa ne prizanaša in je veliko ljudi bolnih. Pravijo, da je 'morebiti tista stara "flu.". Menda bo jai enkrat vzela od nas za vedno slovo,ker je itak nihče ne mara. —Vesele božične praznike ter srečno Novo leto vsem prijateljem ter naročnikom Amer. Slovenca. Mrs. D. Dermeš, zast. -o- NA OBISKU V KALIFORNIJI Fontana, Calif. Mrs. Horžen in sin \Frank in Mrs. Maček iz DePue, 111., so obiskale Mr. Frank Kuk-mana v Fontani. Tam so se prav dobro imeli. Dalje so šli obiskat tudi Mr. in Mrs. G. Rupar v Santa Monika, dalje tudi Mr. in Mrs. Stonič v Hollywood, ki je prav dobro postregel. Potem smo šli na obisk tudi k Mrs. Finger in Franku Stušek, ki so nam tudi prav dobro postregli.' Od tam smo šli pogledat veliki sow "Movie Stars" skozi Hollywood in se ustavili pri ipilijq-narski Mary Pickfort, ki je zn^na filmska zvezdnica. Bila je vesela našega obiska in nam je prijazno segla v roko Razkazala nam je tudi dom, imenovan "Million Dollar Home," nam voščila dorbro srečo, vesel Božič in srečno Novo leto. — Še nadalje smo obiskovali druge Slovence po Fontani ii* so nas povabiji v novo dvpranp, katero smo napravili vsi Slovepci skupno. Prav Ippp je bilo in navdušeno, ker je bilo tam zbranega toliko ljudstva, da se je vse trlo. Seveda, drugi dan nas je pa malo glava holela, posebno mene, ki tnjisem navajen po plesiščih hodit in sem najraje doma na svojem vrtiči}, kjer se najbolje počutim. — Hvala vsem obiskovalcem, ki so prišli tako daleč in vesele božične praznike vsem rojakom in naročnikom Amer. Slovenca! Fr. Kukman "Amerikamki Slovenec" in "Novi Svet" *ta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! ZANIMIVO ŠMIHELSKO PISMO Šmihel pri Novem mestu Šmihelskim, novomeškim, belokranjskim, dolenjskim in vsem slovenskim rojakom in rojakinjam v obljubljeni deželi Ameriki slovenski Koro-mandiji pozdrav in srečne milosti polne božične praznike pri jaslicah ter srečno novo leto 1940 v Gospodovem imenu! Že par mesec je minilo, odkar sem odložil v uredništvu Amer. Slovenca] -zadnje šmi-J helske novice. Božič prihaja. — Dragi rojaki, vem, kako je čldveku v tujini. — Mnogi izmed Vas imate lepe domove, srečne, zdrave otroke. Ničesar Vam ne manjka. Ali dom je le dom. Nikjer ne pojo zvonovi tako milo ubrano kakor v Šmi-helu. Nihče ne zna tako mojstrsko pritrkovati kakor Bele-tov očka, ki že nosi 8 križev na hrbtu, a v božični noči skače kot surna urno od oltarja do oltarja. Pri jaslicah jo treba prižgati lučke, na oltarju sv. Mihaela je ena sveča nagnjena, v zvoniku je mladi na čudovito razigrana. Stari cerkovnik miri, svetuje,gleda, posluša, če je petje bronastih pevcev pravo. Vmes pa uči: Zvonovi šmi-helski najlepše pojo. Naši A-merikanci so nam pomogli, da jih imamo. Na sveti večer 1923 so se prvič oglasili. — Najlepša Vam hvala, ljubi rojaki, za Vaše darove! Pri jaslicah bomo mislili na Vas. Saj duha ljubezni ne more uničiti nobena! moderna podmornica. Kako je v Šmihelu zdaj, ko divja v Evropi strašna vojna? Hvala Bogu, naš general sv. Mihael čuva in bdi nad svojo župnijo in oklico. Mirno nam teko dnevi. Jesen smo imeli lepo, toplo, vinogradi in vrtovi so napolnili sode in sodčke, pa tudi police so polne steklene hude slivov-ke in dobrega droževca. Drugače se ne bolno preveč pohvalili. Ajdo nam je vzela slana koj drugi dan po sv. Mi haelu. Medu za potice ne bo. Repe, korenja in zelja je za silo. Žito in moka se draži,otro-bodo mesto kruha otepali ci suhe krhlje. Reveži 'bodo prezebali, ker so drva ku. m. že 80—90 din. Tudi čevlji in blago za zimo bo siromakom predrago. Zato so pa ljudje nekam bolj resni, saj ponočnega vpitja ni toliko slišati kot prej. Cerkev je ob nedeljah štirikrat polna. Ljudje so se navadili, da zlasti bližnji tudi popoldne prihajajo k vero-nauku. Vendar je še vedno nekaj hudo bogaboječih župljanov, ki se ne upajo prestopiti pra-go župne cerkve. Boje se sv. Mihaela. Po naročilu g. .škofa dr. Rozmana se ob nedeljah moji za mir; po vsaki tihi sv. maši pa molimo: Kraljica miru, prosi za nas! Naši fantje in možje, ki so bili v sept, in okt. poklicani na orožne vaje, so se skoro že vsi vrnili. Bukovec, gospodar iz Pod ljubna je prišel v Ljubljano k svojemu polku. V strahu, da bo zopet moral iti v vojsko,je skočil v Ljubljanico in utonil. Ta teden pa so pokopali njegovega brata, ki je dasi j etičen, kar nenadoma nepričakovano izdihnil. V oktobru nas je zapustil gospod kaplan Janez. Oražem. Odšel je kot profesor verouka v Ljubljano. Zdaj imamo samo dva gospoda. Verouk na samostanski šoli meščanski uči frančiškan p. Ludovik Udovč, na deški šoli pa pomaga gospodu župniku gospod kanonik Šesek iz Novega mesta. Za organista smo dobili g. profesorja Juvanca, učitelja glazbe in petja na novomeški gimnaziji. Šmihelske sestre so odprle v septembru v Novem mestu konvikt za dijakinje tamo-šnjih šol. Hišo so za enkrat najele. Zdaj vodijo tam večerne dvomesečne kuharske tečaje za uradnice in druga dekleta, ki so čez dan v službah zaposlena. V oktobru je umrl v Novem mestu boguvdano lepo pripravljen in z Bogom spravljen g. Midofer, krojaški mojster. Bil je doma z Broda, torej Šmihelčan. Na zadnji poti na šmihelsko pokopališče ga je spremilo malo ne vse Novo mesto. Gospa Justina Lovrenčič roj.' Knafelc, hčerka letos umrlega prejšnjega cerkovnika, se je vrnila z možem iz Ljubljane v Šmihel. V prenovljeni dragi očetovi hišici upata še nekaj let preživeti v miru in pokoju. Gospa Justina je ena najagilnejših delavk v društvu za dolenjsko sirotišnico. Za praznik Vseh svetnikov je bilo šmihelsko pokopališče čudovito "lep pester vrt,'- poln cvetja in luči. Dež in mraz nista mogla pregnati ljubečih rok, ki so čistile in krasile grobove. Težko je bilo najti gomilico brez cvetje. Zvečer in vso noč je bil griček naših dragih rajnih v polni svetlobi. Meseca novembra je zabeležila šmihelska kronika nekaj prav bridkih in težkih nesreč. G. Gustav Barle predsednik novomeškega sodišča je obrezoval na vrtu vrbo žalujko. Padel je z lestve in si v členku dvakrat zlomil nogo. 21. nov. so konji z Ruperč-vrha pred vrati ^domače hiše do smrti pomandrali Veselovo mater gospodinjo z Vel. Škr-janč. Dekla ni mogla splaše-nih živali ukrotiti. Par dni prej pa je ubil električni tok na Brodu mladega fanta Fabijanovega iz Bršljina. S tovariši, je delal pri napeljavi električne žice; tok ni bil ukinjen m je kar dbvisel na drogu. V bivši Tandlerjevi hiši pa se pripravlja na odhod v boljšo domovino gospod Anton Berzin. V petek 17. nov. je prejel zakramente za umiral-(Dalje na 4. strani) TARZAN IN OGENJ V THORU 3f (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUl'OUghs "Kakor hitro se bo zdanilo in tnorda še poprej, bodo rumeni divjaki začel; nas iskati," reče-Tarzan« -t- "Toda, po. siušajte," se oglasi Jannette prestreže no; "kaj pomeni to zamolklo bobna nje?" — "To je džungelski brezžični telefon, s katerim se tukajšnja ljudstva razgovarjajo," odvrne Tarzan. "Skoro gotovo dajejo ravno rumeni divjaki naznanilo svojim sosedpm, da smo mi tukaj in naj na nas pazijo," pove Tarzan. — "Pozivam vse avtomobile!" je začel Perry, kot da govori na radio, "rujav človek je bil ubit na Jungle cesti in Divjina Ave. Pazite na lepo žensko iu njene tovariše," Na Perryjevo šalo seveda ni bilo ni-kakega odziva. Vsa družba je bila na mali postala silno resna, nikomur se ni zljubilo šale. Preveč so |>Ui .v strahu, da jih zdaj zdaj obkolijo grdi rumeni divjaki in drugega za drugim pobijejo. Molče so v temi stopali za Tarzanom, (tesno drug ob drugem'. Da bi se v temi ne izgubili drug od drugega, je Tarzan, ki je na vse mi-slil, \spletel iz trave vrv, katero si je privezal čez ramo, za daljši konec sd se pa vsi ostali držali, da se niso raz-gubili ali zašli. Naenkrat se je zopet oglasilo bobnanje, todaj sedaj od več strani naenkrat, I DA7AD 9 Pogie*M 4tevUke p°le* nmsiova s* i I I U/lUlil Imena- A*0 tt Je naročnin« poteki«, j I msmmeBsemm obnovi 3°111 UstuJ Sreda, ŽO. decembra 1939 AMERIKANSKl SLOVENEC Zapadna ! Slovanska Zveza DENVER, COLORADO || Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Pl„ Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Tenn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- J gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. < Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- J štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede j ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < in potrebne listine. J SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ! i Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto vsem cenjenim glavnim uradnikom in uradnicam ■in članstvu, naše dične ZSZ., da bi napredovali tudi v bodoče, kot v zadnjih par letih. M. POPOVICH, II. nadzornik. Prav vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto vsem gl. uradnikom(cam), kakor tudi celokupnemu članstvu ugledne Zapadne Slovanske Zveze. UREDNIŠTVO. m 13....................................................................0 0 0 17.........................................................4 7 71/2 23..................>.............................0 0 0 2 7....................................................................1 3 21/2 2 8....................................................................0 0 0 29....................................................................4 7 71/2 31....................................................................0 0 0 38....................................................................5 4 7 41....................................................................21 60 51 45....................................................................6,2 7 53..................................................................0 0 0 55......................................................................0 0 0 58....................................................................10 0 Total........................................65 111 1201/a Dopisi lokalnih j društev \_Ji m IZ URADA GL. TAJNIKA ZSZ. Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se naznanja, da so bili koledarji f,a leto 1940'razposlani na tajnike krajevnih društev. Kjer je več društev v eni naselbini, so bili koledarji poslani na največje društvo za vsa društva v enem in istem mestu. Tajnike se pa prosi, da iste razpečajo na ostale društva v njih naselbinah. Ker koledarjev smo naročili v omejenem številu, zato se prosi tajnike (ce) krajevnih društev, da pazijo, da,nobena družina ne dobi po več kot en koledar. Koledarji so jako privlačni z velikimi številkami ter pomembljivim besedilom tiskani, zato se prosi članstvo, da jih obesite po vaših kuhinjah, kjer jih boste lahko videli vsaki čas. Tekoča kampanja je v veljavi do 81. decembra. Vse prošnje za pristop, ki jih boste na pošto oddali do in vštevši 31. decembra se bo vpoštevalo ter sprejelo v tekočo kampanjo. Vsekakor pa se prosi tajnike(ce) krajevnih društev, da prošnje mladinskega oddelka nemudoma pošljete na gl. urad in prošnje aktivnega oddelka pa na vrhovnega zdravnika takoj po sprejetju. Z vašo točnostjo boste veliko pripomogli gl. uradu izvršiti ogromno delo, ki ga bomo imeli v prvih dveh mesecih prihodnjega leta, da bo isto izvršeno pravočasno. Nadalje se prosi vsa posamezne društva, da vsaj za mesec december pošljete mesečne asesmente pravočasno, in, ako je vam mogoče, en par dni poprej e kot po navadi, kajti tudi s tem boste nam veliko pripomogli, da zaključimo naše letne račune pravočasno. Vsak član in članica ZSZ je uljudno prošen(a), da v tekočem mesecu poravnate vaše mesečne prispevke pravočasno, tla bo taj-rikom(Cam) vašega društva mogoče pravočasno zaključiti letne lačune ter poslati asesmente na gl. urad, kot zgoraj pm,en j eno. Kot vse izgleda, bo tudi tekoča kampanja dobro izpadla, za kar se vam že v naprej zahvaljujem, kajti zavedam se, da brez agilnih članov in dobre volje bi ne mogli beležiti tako lepega napredka. Z najboljšimi željami iskreno voščim članstvu Zapadne Slovanske Zveze vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno leto 1940, ostaja z bratskimi pozdravi Vam udani za ZSZ, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. -o- WAKE UP SECOND DIVISION!! DECEMBER 31st IS ALMOST HERE!!! While assisting Mr. Miroslavich in compiling the records for November and the reports for the Fraternal Voice, I noticed he was in low spirits, minus his usual smile. It was plain to see that he was bothered by the figures of his division's standing to date, so I took it upon myself to "steal" the records and publish them in the hope that the lodges of his Second Division would strive to accumulate the necessary 29^ (and that is all we need) credits to make his division eligible for the $100.00 prize at least. I am making a personal appeal to you to take that worried look off Jure's face, see that his smile appears again, and that we get that $100. This is a copy of the report I "stole": Lodg1; Adults Juveniles Total Credits 3.................................. 16 22 27 4.............'..................... 7 6 10 Let's wipe out those dreadful-looking "Goose Eggs" and replace them with numbers that count. A STENO. -0- omenim tudi to, da nam je oče trojčkov, Mr. Pluth obljubil,da tudi on postane član naše dične ZSZ. Kaj pa s kampanjo, cenjeno članstvo? Zadnji mesec kampanje je bil namenjen našemu neutrudljivemu agitatorju in delavcu za ZSZ sobratu glavne'mu predsledniku. 'Naše društvo se je pa ravno ta mesec bolj slabo izkazalo. Prosil sem sobrate, da naj gredo na delo in naj pridobe čim več mogoče novih članov, ki naj bodo kot dar Zvezi v po-čast glavnemu predsedniku. Sam sem bil ravno zadnji mesec zelo zaposlen, zato sem se obrnil na druge, pa so se bolj slabo izkazali. Vidim, da moram biti skoro povsod le sam z nekaj člani, ki mi zares tudi pomagajo, drugače je res vse mrtvo. Tako smo sedaj ostali precej od zadaj, za drugimi, kar je seveda skraj^ no žalostno. Jaz sem mislil da bomo na prvem mestu, pa tak krah. Vidim, da moram zopet poprijeti in se s par agil-nimi člahi se zopet podati na delo, da popravimo kar je zamujenega. Zavihali bomo rokave in pridobili toliko novega Članstva,da se bodo vsi čudili. Še je čas,cenjeni sobratje in sosestre, ne omagajmo, anu pak krepko na delo. Malo dobre volje in nekoliko poguma, pa bomo pokazali tem, ki so sedaj ponosni, da šo pridobili toliko članstva v zadnjem mesecu. Le počakajte, bote videli ob koncu leta, kaj zmoremo mi v So. Chicagi. Torej apeliram na vse članstvo našega društva, da mi pomagate iz te zagate,da smo v zadnjem mesecu tako malo napredovali, kajti naš glavni predsednik se že smeji in meni da ima zlato kladivo že v rokah. Čuvaj se Leo, kajti je še čas, da te do-hitimo, ali pa še prehitimo. In to tudi bo, če se vsi naši člani in članice zavzamejo in gredo pogifmno na delo za nove člane. Zato, cenjeno članstvo našega društva,krepko na delo. Obenem pa vas tudi prosim, da ne pozabite priti v četrtek 21. decembra na društveno sejo. — Vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! — Nasvide-nje v četrtek. , M. Popovich, tajnik IZ URADA DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, III. Kakor je bilo že poročano v našem glasilu, je umrl naš sobrat Vaso Laich. Zdi se mi umestno, da omenim,da je bil pokojni v svojem življenju vedno trden in zdrav. Toda, bolezen ga je položila na posteljo, s katere ni več vstal. Bil je zapuščen od vseh: svojih prijateljev, toda članstvo društva Svoboda ga ni zapustilo. Za časa njegove bolezni so ga številni obiskovali v bolnišnici in ko je umrl, so se tudi udeležili njegovega pogreba. Hvala vsem, ki ste se tako lepo pokazali in v tako lepem številu zastopali društvo, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru in se udeležili njegovega pogreba. S tem ste izkazali zadnjo čast svojemu sobratu, kakor tudi pokazali drugemu narodu, da spoštujete društvo in Zvezo. Lepo je to, cenjeno članstvo, da ste se tako pokazali. Salrio tako, bomo lahko napredovali, če se bomo vselej tako pokazali v bratski slogi. Še enkrat, cenjeno društvo, hvala vam. Pokojni sobrat pa naj se v miru odpočije od svojega truda. Prav tako je bilo tudi poročano v našem glasilu o naši društveni letni seji, ki bo v četrtek 21. decembra v dvorani pri tajniku na 9510 Ewing Ave. — Dragi sobratje in sosestre, pridite na to sejo, ker seja je velikega pomena za društvo. V prvi vrsti bomo u-krepali glede društvenega delovanja v prihodnjem letu, kar naj bo zadeva vsega članstva. Uravnali si bomo smernice, po katerih 'bomo stopali v letu 1940. Druga važna za-devaj je, volitev uradnikov. Ne mislite cenjeni sobratje in sosestre, da bi imeli vedno le ene uradnike od leta do leta, kajti nI dobro za društvo, če so vedno eni. Uradniki morajo skrbeti zai napredek društva in vse svoje moči posvetiti temu namenu. Poleg tega, pa pomislite, da so nekateri pri tem tudi finančno prizadeti. Naj jim bo društvo in ZSZ še tako pri srcu, vendar temu ali onemu ne bo mogoče toliko se žrtvovati, kot bi ta ali oni od njega pričakoval. Zato vas prosim, cenjeno članstvo, da pridete na sejo vsi brez izjeme. Seja bo končana do devete ure, po seji bomo i'meli pa malo zabave. Mi starejši, jo bomo malo po domače potegnili, ta mladi bodo pa pričakovali Miklavža, ki bo prišel z velikim žakljem, polnim daril. Obenem bo prišel ta večer med nas eden odličnih mestnih mož, ki bo povedal svoje mnenje o našem društvu, obenem tudi častital zlasti novo pristoplim članom. Ta večer bodo med nami tudi znani Plutovi trojčki iz Pull-mana, s svojimi instrqmenti, s katerimi nas bodo zabavali. Kateri jih še niste videli, pridite na to sp j o in prepričan sem, da jih bote veseli. Ti trojčki so sedaj že tudi naši Člani in bodo prav gotovo v ponos naši Zvezi in nam vsem. Veseli me, da rfmo imeli srečo jih pridobiti za naše društvo in Zvezo. Obenem naj ZSZ ENGLISH SECTION i A splendid affair is in the making for our meeting 011 January 15, 1940. The exact nature of the program has not been revealed as yet, but the important thing to remember is that you reserve the date and be there without fail. We know that movies of your self and people you know will be shown; that there will be a short program followed by dancing; that our officers will be installed and also those of our two sister lodges in Denver — it is going to be an evening that you will not want to miss. All Trail Blazers are expected to be in the large crowd intending to altund the New Year's Eve Dance and Frolic sponsored by the societies belonging to the Slovenian Home. Our lodge is a member of this group, so it is our duty to give full support to this affair. Tickets are 75c per person and entitles bearer to admission and everything free. No other charges will be made. Get your tickets from George Miroslavich or John Peketz. A fine orchestra has been engaged and the refreshments will include eats and drinks to satisfy every taste. Many other features will round out a program of a full evening of fun. Remember the date is SATURDAY, DECEMBER 30 and the PLACE IS 4468 Wash. St. I sincerely wish you and those near and dear to you a very Merry Christ mas and that your New Year will bt happy and prosperous. Your new year and every year, will indeed be happy for all you get to join our WSA. A Member. * * * It will only be a short while now that the Victory Campaign will come to a close and we still have time to do our share and bit in making this campaign a success for either our Lodge or division, so let every one put in a little more effort and work and sign up those that we have been working on. The Second Division in this campaign of which our Lodge is a member is way behind in their quota and we arc all in hopes that the Lodges that have been lagging will perk up and do their utmost between now and when the campaign closes, which is Dec. 31st and help put out division in the money, so wc appeal to all members of the division to work hard in the closing moments of the campaign. The Activity Club is progressing slowly but surely and all the Club needs is just a little more co-operation from the membership here in Denver to make it one of the outstanding Clubs in our community. There is a chance for every one who is interested in dramatics, music, sports and other social functions to do his or hei part in building up this club to where it rightfully belongs. Any member oi the Western Slavonic Ass'11 is eligible to belong. The Pinochle League of the Club wound' up their tournament Friday evening, Dec. 15th, at the home ol Bro. George Miroslavich and the members spent a very sociable evening. The next tournament will begin shortly after the first of the year and all those w-lio desire to enter the Pinochle League and play in the next tournament, will have to turn in their names not later than Dec. 30th of this vcar and no applications will be accepted after that date; those desiring to play turn in your name to Joseph Shaball, 4527 Grant St., who is secretary of the Pinochle League. As the Holidays are approaching we arc all busy doing this and that but let us pause a moment at times and see how our fellow-man is doing and if we can do a little deed for som« one that .is less fortunate than we are and bring them good cheer for the holidays. A Merry Christmas and a Happy New Year to the entire membership of the WSA and may the New Year bring all of us health, happiness and prosperity. Fraternally Yours, Joseph Shaball. OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII. "Summi Pontificatus" x TRAIL BLAZERS LODGE NO. 4) Denver, Colo. Last week the worthy president of our lodge made an appeal for all of us to do something about causing our lodge to win the first place in the Vic. tory Campaign1 which carries with it & golden gavel, a championship trophy and a cash prize if the Division in which wc are situated reaches a certain quota. I feel that every Trail Blazer wjll do so. ,Sce that every member of your house joins before December 31, then call on your relations, neighbors and friends. Be sure that every child in your neighborhood becomes a metp-ber of oijr wonderful juvenile department. At this time I wish to ask the other fourteen lodges in our Division to make a grand finish. Every meujber in those lqdges must assist their Captain and officers to make a credible showing. Let us show the Supervispr of Division 2, Mr. George Miroslavich, that we have not failed him » and that wc have contributed our individual share for the Victory Campaign and the growth of our beloved Association. This is good advise for the lodges and members of the other two Divisions, because after all we are interested in the successful progress of the entire WSA. This is being loy^l and faithful. .... .......... - DENARNE POŠILJATVE sc v Jugoslaviji in Italiji doslej šc redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2. SO .............. 100 Din Za $ 4.80 ............. 200 Din Za $ 7.00 ............ 300 Din Za $ 9.20 ............. 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ........... 50 Lir ' Za $ 6.00 ............* 100 Lir Za $ 11.85 ........... 200 Lir Za $ 17.25 ........... 300 Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55.50 ............1.000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir _ Pri zgorajšnjih cenah je vključena navadna poštnina že zraven. Ako pa kdo želi, da se njegovo pošiljko pošlje potom zračne pošte, je treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsako pošiljatev $2. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. (Dalje) Krščanski nazor o razmerju med narodi Zmotni nazori, ki priznavajo državi neomejeno oblast, niso, častiti bratje, pogubni samo za notranje življenje narodov, za njihov napredek in za pospeševanje njihove blaginje, ampak škodujejo tudi razmerju naroda do naroda; ker pretrgajo skupnost nadnaravne družbe, izpod-maknejo pravu narodov tla in mu vzamejo veljavo, odpro pot kršitvam z ene in z druge strani in tako otežkočajo medsebojno razumevanje in mirno sožitje. Človeški rod pa, kakorkoli je že po naravnem, od Boga danem redu razdeljen v družabne skupine, narode ali države, ki so vse druga od druge glede njihove notranje organizacije neodvisne, ga vendar vzajemne nravne in pravne vezi družijo v veliko občestvo narodov, ki je naravnano v dobro vseh in urejeno po posebnih zakonih, ki varujejo skupnost in pospešujejo napredek. Pač ne bo nikogar, ki bi ne videl, kako je ta od nikoder odvisna oblast države v očitnem nasprotju z notranjim, naravnim zakonom; tudi je očitno, da ta nazor vse zakonito urejene zadeve, ki vežejo narode drugega na drugega, brez odgovornosti prepušča sodbi oblastnikov in tako onemogoča pravo edinost in uspešno medsebojno so delovanje. Zato, častiti bratje, je neobhodno potrebno, da narodi za čvoje skladne in trajne medsebojne stike in plodonosne zveze priznavajo in izpolnujejo tista načela naravnega mednarodnega prava, ki urejajo njihov reden potek in učinkovanje. Ta načela pa zahtevajo, da se na obe strani spoštuje pravica do neodvisnosti in do življenja in do proste poti k napredku; dalje zahtevajo, da se pogodbe, ki so bile sklenjene in potrjene po določilih mednarodnega prava, točno izpolnujejo. Ni pa dvoma, da je prvi in nepogrešljivi pogoj vsakega mirnega sožitja med narodi in duša pravnih odnosov — medsebojno zaupanje, obojestransko pričakovanje in prepričanj 6, da bo dana beseda obveljala, ker sta strani spoznali, da je "modrost božja kot orožje"{Prid 9,18,) in sta — ako bi nastale kake zakasnitve, ovire, izpremembe ali spori ,kar vse se more zgoditi ne vedno iz hudobije, ampak tudi zaradi izpremenjenih razmer in resnično nasprotujočih si koristi — pripravljeni' pogovoriti se in se ne zateči k sili ali k grožnjam s silo. Mednarodno pravo brez ozira na Boga ni varno Odtrgati mednarodno pravo s sidra božjega prava in ga dati I prosto na razpolago državam — to ni nič drugega kot oropati ga njegovih odlik in moči in ga prepustiti nepreračunljivi zasebni in javni želji po dobičku; za vsem tem pa se skriva naklep, uveljaviti svoje pravice in nasprotovati pravicam drugih. Res pa je tudi, da po preteku časa ali vsled popolnoma izpremenjenih razmer, česar pa ob sklepanju nihče ni videl vnaprej niti ni mogel videti, kaka po- godba ali kako njeno določilo more postati za enega izmed pogodbenikov krivična ali le preveč težka, ali se vsaj zdi, da je taka, ali pa ne služi več namenu. Ako se kaj takega pripeti, pač ni dvoma, da se je treba takoj iskreno pogovoriti in pogodbo ali prenarediti ali pa jo nadomestiti z drugo. Že vnaprej smatrati pogodbo za nekaj plehkega in neresnega ali si molče pridržati možnost enostransko jo kršiti, kadar bo kazalo — to pa bi zamorilo vsako medsebojno zaupanje med državami. In tako se izpodkoplje naravni red in zazijajo nepremostljivi prepadi, ki ločijo narode in ljudstva. Danes, častiti bratje, že vsi z grozo gledajo strašno zmešnjavo hudega, v katero so privedle označene zmote in kar se je iz njih rodilo. Padle so drzne sanje o neomejenem napredku in kdor se še ni ovedel, ga drami iz omotičnosti bridka sedanjost z besedami preroka: "Gluhi, poslušajte, slepi, glejte" (Iz 42, 18). Kar je bilo na zunaj videti kot red, ni bilo drugega kot grozeči prevrat: zmes moralnih pravil, ki pa so se odtrgala od dostojanstva božjega zakona in so okužila vsa polja človeške delavnosti. Toda pustimo preteklost in obrnimo pogled proti bodočnosti, ki bo prinesla — kakor obljubljajo tisti, ki imajo v rokah usodo narodov — nov red, ki bo slonel na pravici in blagostanju, da se le poležejo sedanji krvavi spopadi. Ali pa bo ta bodočnost v resnici kaj drugačna, ali bo predvsem boljša? Ali bo novi mir in novi mednarodni red po koncu te vojne, prežet pravice do vseh, ali bo dihal iz njega tisti duh, ki daje svobodo in pomirjen je, ali pa bo žalostna ponovitev starih in novih zmot 1 Pričakovati popolne preusmeritve zgolj od vojne in od njenega končnega izida, je prazno, skušnja tako uči. Dan zmage je za tistega, ki je uspel, dan veselja; hkrati pa je tudi dan preizkušnje, ko se angel pravice bori z zlim duhom sile: srce zmagovalca kaj rado zakrkne; usmerjenost in naprej gledajoča modrost sta mu slabost; naval ljudskih strasti, ki ga žene spomin na prestano trpljenje in žrtve, večkrat vzame oči tudi odgovornim in ne slišijo svarilnega klica človeštva in pravice, ki ga prevpije in zamori nečloveški; gorje premaganim. Nevarno je, da sklepi in odločitve, ki pridejo iz takega razpoloženja, niso drugega kot s pravico pokrita krivica. (Dalje prih.) --o- DRAGOCEN MEČ Španske občine so podarile vrhovnemu generalu Francu dragocen meč. Ta meč zmage je prekrasna mojstrovina španske zlatarske umetnosti in je razstavljen v neki m a dridski draguljarni. Za m