Kaf vse pišejo o aCUeltmtvu, šoll, prosvtsa tn JUV —1 Češkoslovaška prosveta. Malokje se kmetje tako zelo zavedajo pomena izobrazbe, kot vprav na Češkoslovaškem. Ne le, da omogoča svojim otrokom šolanje, češkoslovaški kmet je tudi s svojim nastopom dosegel, da je prilagodila država šolstvo potrebam kmetskega ljudstva. Kajti ni dovolj sama šola, važno je, kakšnemu namenu služi in kako je urejena. Ljudsko šolstvo je na zelo visoki stopnji; najbolj pa je viden uspeh čeških in slovaških kmetov v tem, da imajo danes že čez 2000 kmetijsko nadaljevalnih šol, 263 kmetijskih in lepo število srednjih in visokih strokovnih šol, ki so vse namenjene izobrazbi kmetske mladine. V teh šolah se kmetski fant in dekle učita za umnega, naprednega in dobrega gospodarja in gospodinjo. i(»Gruda« št. 9.) —1 Narodnosti v CSR. V ČSR republiki prebiva: 7,480.000 Cehov, 2,345.000 Slovakov, 3.400.000 Nemccv, 720.000 Madžarov, 568.000 Podkarpatskih Rusov, 200.000 Zidov, 100.000 Poljakov in 20.000 Jugoslovanov in Romunov. Čehi in Slovaki skupaj tvorijo 63 odstotkov od celotnega prebivalstva, Nemci sami 23 odstotkov. (»Edinost« 24. IX.) —1 Veliki načrti — majhne skupine! Zagrebške »Novosti« od 25. septembra prinašajo sledeče obvestilo banovinskega odbora učiteljskih klubov J. R. Z. za savsko bano- vmo: 20. t. m. so se sestali učitelji zagrebških osnovnih šol, pristaši J. R. Z. in na tem svo jem sestanku sklenili: 1. Od 1. oktobra t. 1. bodo izdajali učitelji(ce), pristaši J. R. Z., svoj list z imenom »Učiteljske Novine«. List bo obravnaval učiteljska in prosvetna, šofska in narodno državna vprašanja s stališča narodno državnega edinstva. 2. »Učiteljske Novine« in klubi učiteljstva J. R. Z. nimajo nikake zveze in tudi ne želijo vplivati na stanovsko borbo, ki jo danes vodita z ene strani »Jugoslovensko u3iteljsko udruženje«, a z druge strani »Novi učiteljski pokret«. 3. Za vsak srez so določeni poverjeniki, v kolikor že niso organizirani učiteljski klubi. Prav tako so določeni poverjeniki za zagrebške osnovne in meščanske šole. 4. V vseh delih savske banovine se bodo prirejali taki učiteljski sestanki, na katerih s.e bodo pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo šole, učiteljstva in s tem v zvezi naroda in države. 5. 29. oktobra t. 1. se priredi v Zagrebu veliko zborovanje učiteljstva in ostalih prosvetnih delavcev, ki bodo počasttli zgodovinski dan, ko je bila proglašena odcepitev od Avstro-Ogrske v obliki proslave 20 letnice osvobojenja in zedinjenja. 6. List bo izhajal mesečno, a po potrebi tudi večkrat. Razpečavali ga bodo poverjeniki J. R. Z. med učiteljstvom. Solski radio —r I. teden. Torek, 4. oktobra: Oktober doma in v prirodi; dialog vodi g. Miroslav Zor. Pomen 4. oktobra kot svetovnega dneva za varstvo živali. Prve jesenske spremembe v naravi. Živali, rastline, vreme. Kakšno delo nas čaka doma v oktobru. II.—III. Petek, 7. oktobra: Po Carigradu; gdč. Julija Šušteršič. Razpored: 1. Pot do Carigrada. 2. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. (Odlomek). 3. Po Carigradu. 4. Fr. Finžgar: Pod svobodnim soncem: Cerkev sv. Modrosti. (Odlomek). 5. Po Bosporu do Črnega morja. II.—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri predaval g. Priol Josip: Pomen izdelovanja sladosoka v kmečkem gospodarstvu. Mlattnska maiica —mm Druga številka »Našega roda« je izšla. Ekspedicija se je začela 28. t. m. Do 1. oktobra bo list na vseh šolah. Prosimo poverjenike, da nakažejo čimprej naročnino. —mm Vsebina 2. številke »Našega roda«: Albert Širok: Ob dvajsetletnici. Janko Samec: Ob dvajsetletnici (pesein). Anton Ingolič: Sirote (nadaljevanje). * * *: Prepir. Gustav Strniša: Trije labodi. France Bevk: Pikapolonica in Čimbarabara. Albert Sirk: Murter. Pavel Kunaver: Polmesec vzhaja. Anton Ingolič: Zakaj so haloški otroci lačni. Janez Samota: Dar srca (pesem). Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike. * * *: Ko fantek vstane, kraljevski otroci. * * *: Kjer se prepirata dva. Mirko Kunčič: Metka ziblje (pesem). Po Disneyu: Noetova barka. Leopold Pajk: Mali zimski pedic. * * *: Tri zgodbe brez konca in kraja. Drobne zanimivosti. — Mladina piše. — Križanke itd. Od ilustratorjev so zastopani v tej številki: Fran Tratnik, Fran Mihelič, Franc Golob, Albert Sirk, Hinko Smrekar, Oton Gaspari, France Podrekar in drugi. Številka, ki je posvečena dvajsetletnici osvobojenja, je vsebinsko in ilustrativno izredno bogata. —mm Poverjenlke prosi uprava, da vrnejo nerazprodane številke »Našega roda«, da lahko z njimi potreže novim naročnikom. —mm Popravljamo. V seznamu naročnikov je bilo zadnjič objavljeno, da je bilo v Sv. Juriju v Slov. goricah lani 10, letos 0 naročnikov. V resnici pa je letos 23, in je torej število narastlo za 13. —mm Še nekaj statistike naročnikov. Šola lani letos Dovje 90 100 Dravograd 33 34 Dvor pri Žuž 1 16 Gorje 64 61 Horjul 38 56 Kamnik 105 101 Krčevina 70 98 Koroška Bela 193 215 Krka . . : 91 66 Laško 62 69 Ljubljana, II. dekl 201 171 Log pri Brezovici .... 35 40 Mala Nedelja 33 47 Maribor, II. dekl 151 201 Maribor, IV. dekl 104 105 Sv. Marjeta niže Ptuja . . 47 73 Naklo 44 46 —mm Prva številka »Našega roda«, ki je izšla v nakladi 25.000 izvodov, je pošla in jo bomo morali ponatisniti. Zaradi določitve naklade prosimo cenj. poverjenike, da pošljejo čimprej naročila. Ufiteliska tiskarna Na podlagi določil zakona o tisku naprošam naslov, da z ozirom na oglas »Knjigarna Učiteljske tiskarne obvešča šol. upraviteljstva« na 4. strani št. 5. z dne 1. septembra 1938., v bodoči številki »Učiteljskega tovariša« kakor je po zakonu predpisano, objavite sledeči uradni popravek: Okrožnica kraljevske banske uprave v Ljubljani IV. No. 1975/1 z dne 1. avgusta 1938. velja za vse državne ljudske šole in ni mišljena samo za banovinske šole. Zato se bodo po 1. oktobru t. 1. odobravali le računi za one tiskovine in pisarniške potrebščine, ki so bile nabavljene pri banovinski zalogi šol. knjig in učil v Ljubljani. Po pooblastilu bana za načelnika prosvetnega oddelka: Ferjan s. r. —t V Knjigarni Učiteljske tlskarne do- bite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. —t Nikoli ne pozabite, da najbolje služijo vsem Kutis svinčniki, peresa in kreda. Nikdo ne more dobro vršiti svojega poklica brez njih. —t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča glasbenim učiteljem in goslarskim učencem Karla Pahorja 100 slovenskih narodnih pesmi za dvoje gosli. —t Menda še do danes niste naročili knjige Emil Adamič, ki stane 125 din. Plačate jo lahko v mesečnih obrokih. Ne sme biti učiteljice (-a) brez te knjige moža našega stanu in največjega sloveriskega skladatelja. Ta knjiga spada v vsako knjižnico. Spoštujmo svoje velike ljudi! —t Konec meseca izide II. čitanka »Za vse leto«, ki so jo sestavili na osnovi novih učnih načrtov Flere, Jurančič, Skulj in. Vranc. Onim, ki so jo že naročili, naznaniamo, da se bo njihovo naročilo izvršilo konec septembra. —t Ročni katalog za 1938./39. je izšel. V njem dobite mnogo zelo potrebnih navodil in pojasnil. Vsaka učiteljica in vsak učitelj bi ga morala imeti. —t Janka Polaka Zgodovina in zemljenis za III. in IV. razred osnovnih šol se že dobi v Knjigarni Učiteljske tiskarne. —t Učiteljski pripravniki dobe v knjižici Venceslava Čopiča Praktični učiteljski, veroučiteljiski izpit in izpit za otroške vrtnarice vse, kar morajo znati, da ta izpit dobro dovrše. —t Ko boste poučevali zemljepis Ljubljane in sreza ljubljanske okolice, pomnite, da dobite v Učiteljski tiskarni izvrsten zemljevid, ki vam bo najbolje služil kot nazorilo. Zemljevid je izšel meseca avgusta 1938. Poiasnilo in zahvala Okrutnež me je obdolžil, da sem osnoval umor Franca Grabnarja, gozdnega čuvaja grofa Thurna v Rakovcu pri Vitanju. To svojo zlobno trditev je naslonil na domnevo, da sem bil zaradi nekih čisto lokalnih nesoglasij Grabnarjev smrtni sovražnik. Kdor me pobliže pozna, je bil takoj prepričan, da moja mehka narava ni zmožna takega krutega dejanja, zlasti tudi zaradi tega ne, ker pač nisem nikdar in proti nikomur gojil kakršno koli sovraštvo ali maščevanje ter sem raje krivico sam trpel, kakor pa krivico delal. Toda pretrpeti sem moral kljub temu vse trdote arctacije ter večmesečnega preiskoval- nega zapora ter ogromno materialno in moralno škodo. Vsem, ki so me v teh dneh nesreče kakor koli podprli ali sočustvovali z menoj, bodi izrečena tem potom moja najlepša zahvala. Ivan Zagažen s. r., bivši šolski upravitelj v Rakovcu. Opomba uredništva. Čeprav Ivan Zagažen ni član JUU, vendar priobčujemo gornje pojasnilo in zahvalo, ker je ta zadeva povzročila tudi med učiteljstvom veliko zaprepaščenje. Novosti na Unfižnem trgu —k Franc Grivec: Slovenski knez Kocelj. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1938. Knjiga obsega 260 strani in je opremljena s številnimi inicialkami in vinjetami akad. slikarja Slavka Pengova. Cena v platno vezanemu izvodu din 120,—, bibliofilska izdaja v celo usnje din 300,—. — V tej knjigi razpravlja avtor o slovenskih apostolih sv. Cirilu in Metodu in njuni tesni in prisrčni zvezi s slovenskim knezom Kocljem, pojeg tega pa tudi o zvezi tega kneza z apostolskim in književnim delom slovanskih apostolov. — Doslej nismo imeli pravih zgodovinskih podatkov o knezu Koclju, ki je vladal panonskim Slovencem od 869 do 874. Profesor Grivec je poiskal vse obstoječe vire, a največkrat si je moral pomagati z domnevami, ker pač primanjkuje podatkov. Kljub temu pa predstavlja knjiga lep doprinos k zgodovini Slovencev, ker nam spretno očrta samostojno slovensko kneževino v Spodnji Panoniji in prizadevanje kneza Koclja, dvigniti to pokrajino do čim večjega vpliva. — Knjiga je zelo dobrodošla tudi šolam, ker je v njej zbrano gradivo o sv. Cirilu in Metodu, knezu Koclju in panonskih Slovencih. —k Podkoren. Spisal Jos. Volc, kanonik v Ljubljani. Letoviščar, ki hoče v miru in hladu prebiti vroče poletne mesece in si na- brati svežih moči za truda polno duševno delo v pisarni, šoli itd., se ne bo nikjer tako udobno počutil, kakor v čistem planinskem zraku gornje Savske doline. Zato ga bo zanimala preteklost teh tihih gorskih vasic, kjer se je vršil svoj čas živahen promet čez Korenski prelaz na Koroško in v Italijo. Vsak letoviščar in športnik, ki obiskuje Planico in gornjo Savsko dolino sploh, bo z velikim zanimanjem bral to knjižico. Stane 15 din. Dobi se v knjigarnah in v prodajalnah »Putnika«. —k Almanah kraljevine Jugoslavije. Iz tiska je izšel prvi del 5. zvezka Almanaha kraljevine Jugoslavije za leto 1938./39. Ta almanah z naslovom »Naša država« prinaša geopolitični pregled Jugoslavije za vse panoge prirodnih znanosti izpod peresa naših priznanih učenjakov in strokovnih delavcev ter obsega kratek popularen pregled naše narodne geografije, geofizike, geologije, etnografije, arheologije, umetnosti (arhitekture in slikarstva), glasbe in pregled vseh muzejev in starih mest Jugoslavije. Ta del almanaha podaja naši javnosti kratek opis vseh panog našega življenja in dela, ki izvirajo iz našega nacionalnega teritorija in vsega, kar je ustvarila priroda in narod in kar tvori bogastvo naše narodne kulture. — V tisku je statistični shematizem kraljevine Jugoslavije in važnejši podatki o svetu. — Pripravlja se drugi del »Naše državno življenje«, tretji del »Državni shematizem« in četrti del »Notranja uprava po banovinah«. —¦ Naročnina za peti zvezek almanaha 1938./39. znaša 300 din za komplet-. no izdajo, ali 175 din za posebno izdajo (dva dela) naroča se na naslov: Glavno uredništvo Almanaha kraljevine Jugoslavije, Zagreb 6, Zerjavičeva ulica 4. —k S. Dmitrijevski: Stalin. Založila Tikovna založba v Mariboru 1938. Obseg 518 strani. Delo, ki ga je spisal bivši generalni konzul Sovjetov v Stockholmu, sta prevedla dr. N. Preobraženski, lektor, in Z. Bizjak, asistent Slovanskega instituta ljubljanske univerze. Knjiga je razdeljena na šest delov, ki nosijo sledeče naslove: 1. Učenec Lenina. 2. Pot do oblasti. 3. Državljanska vojna. 4. Oblast. 5. Dodatno poglavje. 6. Zaključna beseda in opombe. Dodatno poglavje in opombe je spisal dr. N. Preobraženski. — Knjiga je brez dvoma velik doprinos k spo-; znavanju osebnosti Stalina, ker jo je napisal bivši ožji njegov sodelavec Dmitrijevski, ki pripoveduje vse to kar je sam doživel in vi-^ del. Naistane samo vprašanje, ali je to delo! in v koliko je objektivno pisano, ker ga je avtor sestavil takrat, ko se je za vedno ločil' od Stalina in Moskve. UčiželfsJa pevshl stoor JVV JEmlZ Jldamič —pev. Pevski tečaj za moški zbor UPZ. Pevskega tečaja za moški zbor UPZ v septembru se je udeležilo 42 pevcev. V vrste zbora je pristopilo na novo 8 glasov. Na tečaju je študiral moški zbor skladbe za samostojne nastope in skladbe za nastop v mešanem zboru. —pev. Prihodnji pevski tečaj. Po dogovoru odbora UPZ z mariborskimi tovariši bo nastopil UPZ v Mariboru v soboto, 12. novembra t. 1. Prihodnji pevski tečaj bo za mešan zbor. Vršil se bo 10. in 11. novembra t. 1. v Ljubljani. Ker je datum koncerta v Mariboru definitivno določen, je tečaj strogo obvezen za vse članstvo. V teku prihodnjih dni bo prejelo članstvo zbora posebno okrožnico. Odbor. Naša gaspačtarsKa organiscacifa —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. V zadnjih dneh meseca septembra ste prejeli položnice za nakazilo članskih prispevkov za 468. smrtni primer. Umrla je Pogrujc Marija, Ptuj. Samski člani nakažejo po 6 din, zakonski pari pa po 11 din. Zamudnikom smo prišteli tudi vse zaostanke in jih naprošamo, da jih poravnajo. Stanovslca organiszacifa JVV Začasna prepoved shodov sprevodov in zbiranj Beograd, 24. sept. AA. Uradno se objavIja: Notranji minister je danes izdal odlok I št. 35.653, ki se glasi: V interesu javnega miru in varnosti ter reda ter v zvezi z zunanje-političnim položajem v Evropi in na podlagi členov 64. do 67. in 69. do 71. zakona o notranji upravi odrejam, da se v vsej državi prepovedo do nadaljnjega vsa žborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi zblranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi, bo kaznovan od 10 do 1500 din globe v koriist državne blagajne, a za primer, da bi ne plačal denarne kazni, z zaporom od enega do 30 dni, v kolikor njegov prestopek ne bi bil težje narave in bi spadal pod paragrafe drugih zakonov. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi radi kupoprodaje in trgovine po mestnih trgih in sejmih, dalje zbiranje zaradi opravijanja vcrskih obredov, verskih predpisov in običajev in zaradi kakšne gospodarske, kulturne ali humane akcije. Ali tudi v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršno koli politično vsebino. Ta odlok stopi v vel.javo takoj. Notranji minister: Dr. Anton Korošec s. r. JUU — SEKCIJA ZA DRAVSKO BANOVINO SPOROČA: V zvezi z gornjim odlokom so za nedoločen čas odgodena tudi vsa zborovanja sreskih učiteljskih društev. Iz izvrinega odbora —iz S svojih prvih letošnjih zborovanj so poslala izvršnemu odboru, odnosno njegovemu predsedniku brzojavne pozdravne in solidarnostne izjave JUU sresko društvo v Sjenici, JUU sresko društvo Glomoč. —iz Vplačila v sociabai fond Viteškega kralja Aleksandra I. zedinitelja: Učitelji in učiteljice sreza kičevskega v vardarski banovini so vplačali 792 din v Socialni fond in s tem postali dobrotniki Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. — Gosp. Milan Simončič, učitelj iz Kovina v dunavski banovini, je vplačal 300 din v Socialni fond JUU in s tem vpisal svojo mater pok. Jelizaveto Simončič, bivšo učiteljico v p. iz Beograda, za ustanovnika JUU. — Darovalcem izreka posebno zahvalo uprava JUU v Beogradu.