J Telefon št. 74. JPosamna številka 10 h. 4, J Po pošti projeman: za celo leto napri •' K — h pol leta » 1 » — » četrt . » 6 » 50 » mesec » 2 » 20 » V upravništvu prejeman: za celo leto naprej '0K — h pol leta » 1» — » četrt meaec 6 „ — » 1 > 70 » Za p03 1;r n i c na dom 20 ii i a mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinino in inssrata .sprejema upravniStvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- ciskib ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. V S rev. 27. V Ljubljani, v sredo, 4. februvarija 1903. Letnik XXXI Zločin in pravica. Dm slučaja BU značilna za naS« sedanjo razmere, »slovenski Narod« rto orede . .\ Liberalna stranka pa napoveduje, da če propade, potem objavi svojo (oprostite!) pre-šičjo pečenko v državnem zboru ter jo raz širi pod plaščem imunitete v oblliki interpelacije. So lahko zgodi. Svet bo strmel, ko bo videl, kaka je stranka, b katero je naša de žel n a vlada toliko časa bila k o a l i r a n a ! Mi pa danes damo na razmišljanje, ne le nedoraslim, »m pa k tudi doraslim ljudem: Kdo jo hudodelec: Ali goški kurat ali pa liberalni pam-f 1 e t 1 h t ? Zahteve parlamentarne večine v zadevi vojne predloge. Na povabilo ktačanskosocialne stranke ib ..mli, k'.t :•».«♦./>. r«m$kih lihj ralcev, nacionalcav in socialnih demokratov zastopniki vseh parlamentarnih strank v posvet, da formulirajo zahteve na voino upravo povodom razprave o znani vladni predlogi. Te zahtevo so sostavljene v spomenici, ki jo jo po podanih nasvetih so^tivil dvorni svetnik Ploj. V spomenici so formulirana naslednje zahteve: orožno vaje naj se ne vrša cb žetvi in največjem delu v vinogradih; rodbinam rezervistov naj se za dobo orožnih vaj dovolijo podpore; odpravijo naj se zastarele kazni; vojna uprava naj skliče enketo, ki naj so pasvetuje o načinu dobave vojaških potrebščin; pravična preosnova vojaškega kazenskega pravdnega reda; preme-njenim razmeram in finančnemu staniu dežel primeren zakon o vojaški pripregi in na stanitvi vojakov; za uvrstitev v nadomestno rezervo naj ne bo merodajen izključno le žreb; 13. in 14. stopinja vojaško takso naj se odpravi in izpadek dohodkov pokrije s porazdelitvijo na višje razrede. — Glede uvedbo dveletne vojaške prezentne službe ni v spomenici nobene zahteve, ker njen finančni efokt šo ni pojašnjen. Na te točko bo povodom glavne raz prave odgovarjal, kot je obljubil, domo- brambni minister, ter brfkone načelno tudi pritrdil njih opravičenosti, a na izvedbo v sedanjih razmerah pač šo ni misliti. »Slovanska zveza" in nemiri v Makedoniji. V svoji zadnji seji je »Slovanska zveza" mej drugim naročila svojemu članu dvornemu svetniku V u k o v i č u, naj v zadevi nemirov v Makedoniji in potovanja grofa L a m s d o r f f a interpelira ministerskega predsednika. V tej interpelaciji naj poslanec stavi na vlado naslednja vprašanja: rJe-li ministerski predsednik enako ogrskemu ministerskemu predsedniku in zunanjemu ministru poučen redno o vseh nemirih na Balkanu, ter v položaju, zagotoviti avstrijski državi kot nositcljici največjega dela skupnih stroškov primeren vpliv na zunajno politiko? So-li bili povodom bivanja grofa Lamsdorlla na Dunaju mej tem in našim zunajnim ministrom dogovorjeni kaki koraki, ki segajo preko avstrijsko-ru-skega dogovora iz 1. 1897. in so primerni, da zboljšajo neznosni položaj v Makedoniji in ondomemu prebivalstvu zagotove vsaj varnost življenja in imetja? Kaj se je sklenilo za slučaj, da turška vlada nc izvede zahtevanih reform? Kongregaeijska razprava v frane. parlamentu se prične v pleriumu zadme dni tekočega 'n bc s e,'.;; izpadla povjwu laku, Hakor zahteva Combcsova vlada. Odsekov poročevalec Rabier sicer še ni predložil bvo-jega poročila, a ve so žo sedaj, da bo predlagal en bloc odklonitev vseh 53 prošenj moških kongfegacij za avtorižacijo. — Senatu jo vlada predložila sest prošenj moških kongregacij. O teh razpravlja stdaj posebna komisija, ki jo z osmimi proti sedmim gladom izvolila svojim načelnikom znanega židovsketra tVamasona Clemencesu-a. To pove dovolj. Berangcr je dobil štiri glasove, trijo člani so ae pa zdržali volitve. Ta komisija se je razdelila m*to v šest pododsekov po tri člane. Vsak odsek bo dobil v presojo po eno prošnjo, zanimivo pri tem jo posebno to, da bo o prošnji trapistov razsojal žid Cremieux. — V ministerekem svetu minulega petka je bilo na dnevnem redu vprašanje o kongregacijskih šolah, ki so že zatvor-jene ali pa jih vlada še namerava zatvoriti. Ministri so določili, da pride v zbornici to vprašanje na dnevni red povodom razprave o prošnjah za avtorizacijo in ne pri budge-tni razpravi. S tem je bržkone v zvezi znana zadrega C mbosova glede nadomestitve raz-puščeii.h šo1. Combes sam je doslej odklonil 2200 prošenj za zopetno otvoritev ali novo LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) Štelan je komaj poznal mlado devo, vedel je jtoliko, da živi, vedel je, da je poslušna hčerka stare Barbare. Njegova mlada, ognjevita duša, razplemenjena od narodnih idealov, se je oprijela Ladislava Kralovskega, nekoliko starejšega tovariša. Prijateljstvo mladih ljudij je bilo skoro nerazvezljivo. Stelan je hotel, da se Kralovsky k njemu preseli na stanovanje. »No!« odvrnil je Lacko. »Če se hočeš apreti b tovarišem, stanuj skupaj ž njim. Prijatelj ne sme biti nadležen!« »Torej niti take majhne žrtve nočeš prinesti našemu prijateljstvu V« začudil se jo Štefan. »Veliko prav rad, majhne ni treba 1« Ladislav Kralovsky ni bil sanjavec. Presojal je trezno, mrzlo, lahko rečemo Buho. Bil je takorekoč priglednik mlade družbe! Njegova ostra beseda je velikokrat zavezala mladeničem peroti, da niso vzleteli v nevar nem, bujnem letu, njegova smešna opazka je prekucnila marsikatero nepraktično namero. Zato pa, kjer je bilo treba kaj energičnega postopanja, takoj je bil Lacko tu. Biagajnica je bila izročona njegovim rokam; pod njegovim vodstvom je cvela primeroma sijajno. Vsakemu, kdor je vrnil v določenem času posojeni donar, je rad posodil, kdor ga pa ni prinesel, je zastonj prosil drugokrat podpore. Zato se je nanj jezil Miklavž stražnik, skoro najstarejši član dijaškega kroga. Ilotel jo Kralovskega vreči iz blagaj-ništva — pa njegov napad se mu ni posrečil. Stražniku niso tovariši več zaupali ter naročili Janezu Pinkavku, nepokojnežu, ša-ljivcu in nedolžnemu kovarnilu, naj ga pridno opazuje. Pinkavek je bil vesel te naloge, bila jo izcela po njegovem godu; njegovo bistro, sivo očesce je na skrivnem skrbno pazilo na vsak njegov korak. V Štefanovi duši je bila tajna bol, -ker je moral skrivati pred očetom, kako da živi; oče je bil namreč pod vplivom mažaron-skega advokata Lutcga in bi nikoli ne dovolil svojemu sinu, da bi bil Slovak. Štefan sedi v svoji sobici. Večerje. Ladislav Kralovsky so naslanja nemarno ob pult. Oba mladeniča sta malobesedna. Tu privre v sobo, ne da bi trkal, Janez Pinkavek. »Bratje, slabe novice,« reče, hitro sopeč. Štefan skoči s stola kakor blisk, Lacko &e ozre s pogledom, polnim strahu, na pri-šlega. »No !« »Stražnik hodi vsak dan zvečar k So-šotku, k temu suhemu hrtu, katerega ujeda strast kakor jetika.« »No ?« »Več ne vem.« btefan je gledal vedno na Pinkavka, ne umevaje nevarnosti. Lackovo lice so jo za-temnilo. »Dovolj,« dejal je s svojim globokim, jasnim glasom, vzel klobuk ter odšel. Štefan je povesil glavo. Težke, žalostne misli so ga prevzele. Šošotek je bil učitelj na gimnaziji, po rodu Slovak, pa besno, zlobno goreč mažaron. »Kaj dobrega more tedaj iskati Stražnik pri onem hudobnem človeku ? Kaj pa išče pri njem uprav zvečer? Zakaj ne govori tovarišem o svojih obiskih?« Najbližjo soboto zvečer se je zbrala dijaška družba zopet pri Štefanu. Živo kramljanje je kmalu razvnelo duhove. Mladeniči so spretno bojevali duševni boj. Misli so se križale kakor bliski. Ue je pa prehajal pogovor v divji ogenj, opomnil jih je Lacko k miru. Tu so so hipoma odprlo stranske, vedno zaprte duri, in med durmi b« je prikazala Ilelena. Vsi so umolknili ter srpo gledali nenavadno prikazen. »Gospod profesor gre!« zaklicala je deva. Dijaki so poskakali s postelj in stolov. Pa svarilo je prišlo že prepozno. Komaj so se zavedli, odpro so že duri. Šolski sluga vstopi, za Blugo pa profosor Šošotek. Nastal je mučni prizor. Mežikave oči starega ničemnika Sošotka so se svetile zlobne radosti. S tresočo roko je konfiseiral na mizi ležeče liste in knjige — corpora delieti. Štefan je bil bled kot smrt Lacko si je grizel ustnice. Njegova močna mlada roka se je krčevito trosla. Pazljivi Pinkavek je pristopil k njemu: ustanovitev krščanskih zasebnih iol. — S tem Combesovim delovanjem ie zadovoljen tudi Jaures, ki vsled tega izraža vladi zau panje, čeravno izjavlja nje načelnik, da je verska ideja sedaj še potrebna. Poljska razprava v pruskem državnem zboru. V pruskem državnem zboru so te dni zatirani Poljaki iznova dvignili glas proti nečuvenim krivicam, ki se gode poljskemu narodu z vednostjo in najizdatnejo podporo pruske vlade. Vložili so interpelacijo, v kateri odločno zahtevajo, da se jim da v verskem in narodnostnem oziru vsaj to, kar uživajo narodi v najbolj divjih pokrajinah. Zanimivo je, da so interpelacijo podpirali tudi člani nemškega katoliškega centra ter da je njegov član Uoeren z vso odločnostjo zahteval od vlade, naj s svojim brutalnim postopanjem ne sramoti nemškega imena. — V ime vlade je odgovarjal državni tajnik, poljski renegat grof P o s a d o \v s k y. Izjavil je, da Nemčija ne priznava poljskega vprašanja ter da ostanejo poljske dežele tako dolgo združene s prusko monarhijo, dokler bo imela Nemčija na razpolago lc še enega vojaka. Vojni minister Gossler je pa zajahal že tolikrat pogretega „iredenti-stiškega" konja. Tako odgovarja pruska vlada na zahteve glede najprimitivnejih pravic, ter posega v stvari, na katere poljski voditelji niti ne mislijo. Jako efektno je proti pruski poljski politiki govoril tudi drugi poljski govornik knez Radziwil, ki je svoj govor zaključil z besedami: Mi verujemo na kraljestvo po božji milosti, a vemo, da so tudi ljudske pravice po božji milosti, in teh si ne bomo puščali jemati." Položaj v ital. parlamentu. Italijanska poslanska zbornica je minule dni zopet pričela z rednim delom, a položaj v parlamentu je Se vedno skrajno nejasen. Ministerstvo Zanardelli- Giolitti ima sicer za seboj precej močno večino, toda na dnevnem redu jo toliko najraznovrstnejih vprašanj. da je kriza mogoča vsak trenotek. — Pred vsem treba omeniti načrt znanega ministra L.occu Ortu o ločitvi zakonske zveze. Razun tficielnih krogov ni nikogar, ki bi trdil, da postane ta načrt zakon. Ze v zbornici bo vlada silno težko dobila zanj potrebno večino, v Benatu pa le tedaj, če bi vlada imenovala toliko potrebnih senatorjev; v tem slučaju bi pa bil razpor mej vlado in gornjo zbornico gotova stvar. Vladi torej ne bo preostalo prav nič drugega, nego zadevo odložiti tja do maja meseca. Dotlej se pa ie tudi marsikaj lahko premeni v vladi sami in pokoplje ves načrt. Makedonija. Uradno se poroča iz Carigrada, da so bila na turškem dvoru minole dni važna vojaška posvetovanja, katerib namen je bil utrditi turške postojanke v Makedoniji za slučaj, da se prično kake operacije proti Turčiji. Krvavi dogodki v Makedoniji ee množe. Vstaški odbor je neumorno pri delu. Make donski vstaški odbor je poslal svojim pododborom oklic, v katerem jih poziva, da prično spomladi z ustankom. Srbska propaganda v Bosni in Hercegovini vedno bolj poskuša svojo srečo. V Bdlemgradu so srbske dame imele te dni shod, na katerem so sklenile ustanoviti ženski odbor, ki bode nabiral sredstva za srbsko agitacijo v Bosni in Hercegovini in pomagal ^zatiranim bratom in sestram". Podružni odbori se bodo uatano- »Še ni čas za te,« Šepetal mu je t uho, »po-čakajmo, kako se razmota stvar.« bošotek si je zapisoval imena navzočih. Sluga je stal pri vratih. »Le napredujte v izdajstvu domovine, ki nam daje duševnega in telesnega kruha,« začel je jezno profesor. »Vam pa, pridni gospod Bogaty, častitam k narodnemu junaštvu! Kdor hoče biti junak, temu ni treba ustanove! Narodni junak pa ustanova, kdo jo tc slišal kdaj? Pojdite z menoj!« Sošotek je odšel s Štefanom. »Fantje!« rekel je Lacko, »da Be mi trdno, moško zadržite! Nobene bojazljivosti! To bi nas malo častilo! Naša stvar je sveta in nedolžna!« Začele so se dolge, važne preiskave, kakor bi šlo sa devetdeset pogorelih vasij. Njibov izid je bil uprav žalosten. Štefan je bil izključen, Kralovsky paPinkavek sta dobila „consilium abeundi", druge so kaznovali po očetovsko z zaporom. Pa kaj so zagrešili oni mladeniči? Brali so slovaike časopise, predavali so pesmi ter ocenjevali slovaška dela. Kakor znano, šteje se kaj takega pri nas za hudodelstvo. (Dalje.) vili tudi v Zadru, Dubrovniku, Splitu in Ko-toru. Ta pravoslavna agitacija, ki je naperjena proti Avstriji, bode pač našla primernega odpora. Iz brzojavk. Volitve v češki deželni kulturni svet so se zavrfiile včeraj s porazom Mladočehov. Ker so ti odklonili kompromis agrarcev in Staro-čehov, je bilo v kulturni svet izvoljenih 19 agrarcev, 4 Mladočehi, 1 Staročeh in en zastopnik manjšin. Dosedanji predsednik J a n d a je izjavil, da Mladočehi ne sprejmo izvolitve, in so nato ostavili posvetovalnico. Predsednikom češkega oddelka je bil nato izvoljen agrarec Prašek, podpredsednikom pa Staročeh Pleva. — Reka potrebuje novega posojila. Posebna reška deputacija se je mudila včeraj v Budimpešti, da izposluje pri vladi 20 milijonov posojila za javne naprave. Szell in Lukacs sta poslušnim mažaronom obljubila svojo pomoč. — Banffy o volivni reformi. V svojem listu »Magyar Ko zelet« Be ogreva Banffy sicer za splošno vo-livno pravico, a iz strahu pred nemadjar-Bkimi narodi zahteva, da mora v tem slu-čaju vsak volivec znati madjarščino v govoru in pisavi. Tako umeva mažarski šovinizem »splošno« volivno pravico. — Zopetna revizij a Dreylusove afere. Na shodu minule nedelje je naznanil soc. podpredsednik Jaures, da bo povodom razprave o volitvi nacionalista Syvetona zahteval pojasnil o zlorabah pri vojne in sodišču v Rennesu, ki je baje po krivici obsodilo sedaj oproščenega Dreyfusa. Razprava se prične sredi tega meseca. — Poraz m a r o k a n -skih vstašev. O porazu pretendenta BuIIamara se še poroča, da so sultanove Čete ujele tudi njega ter v kletki dovedle v Fez, kjer ga je ljudstvo mučilo do smrti. Z druge strani se trdi, da to ni bil pravi Bu-Himara, marveč nekdo drugi izmej vstašev. — Nov vspeh Angleške. Angleška je pričela zasedati Jemen. S tem dobi v posest eno najboljših arabskih provincij. Francoska in Italija jo pri tem menda ne bo-deta ovirali, Turčija si pa ničesar ne upa. Dnevne novice. V Ljubljani 4. tebruvarija. Sijajni shod v Mirni peči je seveda novomeško komando popolnoma zbegal. Kaj delajo zdaj ti »naprednjaki« ? Napadli so v »Narodu« na neslan in podel način — gospo Košakovo. To je pa vendar impertinentno! Saj so na shodu govorili možje; proti njim se bojujte! Na shodu se ; e očitno in odkrito govorilo. Ovržite, če kaj ni bilo res! A da ne veste nič drugega, ka-tor da napadate gospo Košakovo, to je pa žalostno in obupno znamenje za slabo stvar, tatero zastopate. Sioer pa je liberalna jeta čisto neškodljiva. Gospod Košak bo zaradi nje ravno toliko ali pa še več vina iztočil, in ljudje bodo imeli veliko veselje, kadar bodo novomeškega generala izpraševali, kdo je tisti, ki je tako neumno pisal v »Narod« o mirnopeškem shodu. Se njegovo kljuse se mu bo smejalo! Grdo zabavljanje čez nedolžne ljudi je vselej znamenje slabe vesti in onemogle jeze. Mi gremo naprej! Kako Štajerski deželni odbor skrbi za Slovence. Vedno trdijo nemški poslanci, da skrbi dežela tudi za Slovence na Stajarskem, če pridejo slovenski poslanci v deželno zbornico, ali ne. To so nemški očetje pri deželnem odboru pokazali posebno pri oddaji del za novo deželno železnico iz Gro-belnega do deželne meje. Podjetnik je Oger, vsi inženerji so Ogri, vsi pazniki Ogri in skoraj vsi delavci vozniki Ogri, Če se kje napravi pogodba o oddaji železniških del, se izgovori, da ima podjetnik v prvi vrsti ozirati se na domače delavce. To dela tudi štajerski deželni odbor, če zida železnico v nemškem delu dežele, pri nas na Spodnjem Štajerskem pa tega seveda ni treba. Podjetnik pri gori imenovani železnici ima sicer nekaj domačih delavcev, toda ogrske plačuje 50 % višje. Če zahteva domač delavec povišanje plače oziroma tako plačo, kakoršno imajo Ogri, mu odgovorijo, da za tisti denar dobijo lahko Ogra. Domačina nato odpustijo in naročijo Ogre. Vsak dan prinese južna železnica Ogrov obojega spola in vsake starosti na Grobelno, kjer domačinom kruh iz-podjedajo. — Je pač občudovanja vredna skrb štajerskega deželnega odbora za slovenski del dežele! Edina pomoč zoper tako »skrb« je: Proč od Gradcal Novomeški vodovod. Iz Novega mesta se nam poroča: Hvala Bogu! Imamo vodovod! A v nedeljo zvečer je voda izo- stala in na praznik zjutraj je še ni bilo, v višjih krajih pa še celo opoludne ne, in danes 3. febr. je še nimajo v nekaterih hišah v I. nadstropju. Nekateri so rekli, da je cev počila, a kasneje se je izvedelo, da je g. strojevodja šel na »bal« in popolnoma pozabil na svojo službo in na Novomeščane. Zaspanec ga je potem tako mučil, da ga g. župan ni mogel sklicati, akoravno mu je opetovano telefoniral. Kdo pa je ta strojevodja? Prav navaden krojač, brez vBake sposobnosti zata posel. Neki hudomušnež je celo trdil, da je dobil z Dunaja pismo in povelje, d a mora s tamošnjimi krojači solidarno postopati in štraj-k a t i, in da je tako iz svoje sedanje »role« padel. Kdaj bo pa slavno županstvo začelo proti njemu štrajkati? Čis je že! Kaj bi bilo v slučaju ognja? O drugih higijeničnih nedostatkih še nočemo govoriti, Kako so se mogli navadnemu krojaču zaupati taki dragi stroji? Pričakujemo, da bo gosp. župan storil svojo dolžnost; vodovod ni oskrbova-lišCe nesposobnih ljudi, tudi nesposobnih domačinov ne! Prestavljen je iz Celja v Mokronog izprašani avskultant g. dr. Mule j. Nemiko sleparstvo v Vojniku. »Domovina« poroča: Se le pred kratkim smo opozorili na sramotno obsodbo nem-čurske stranke zaradi volivnih sleparstev v L,elju (zadeva Schmidt). Ni Be še prav posušilo črnilo, s katerim smo to zapisali, in že smo izvedeli o gorostasnih sleparijah, katere je uprizorila ravno ista propala stranka v občini vojniški, kjer si na sleparski način hoče pritihotapiti kar naenkrat kakih trideset nemčurskih glasov. Zoper to lumparijo bo-demo na pristojnem mestu odločno nastopili, in če se nam ne ugodi, doživela bode vlada na Sp. Štajerskem burjo, kakoršne doslej še ni bilo v naši deželi. Nemškutarska stranka propadla je pri občinskih volitvah v Bučah pri Kozjem. Nemškutarskemu županstvu je ondi za vedno odzvonilo. — Občinsko gospodarstvo v Celovcu ZHznamuie neuostatka 40.000 K. — Poskušeni samomor. V Brucku na Muri se je ustrelil okrajni tajnik Jožef Erjavec. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — Tajnik kluba združenih opozicijskih strank, g. Stjepan Radič, je bil dne 24. jan. izpuščen iz zapora. Praški list „IIIas Naroda" poroča, da se je tri dni potem odpovedal tajništvu pri klubu združene hrvaške opozicije zaradi spora z dr. Frankom. — Zlato poroko sta obhajala 31. t. m. pri Sv. Heleni zakonska 751etni Peter Lap in 701etna Marija Lap iz vasi Dolsko. — Iz Aleksandrije. Naši popotniki srečno došli v Aleksandrijo 26. januarija, kjer so jih v luki navdušeno pozdravili tukajšnji Slovenci, takoj pri prihodu, popoldan pa v čitalnici. 27. januarija sem se pridružil tudi jaz, da odpotujem proti Kairi. P. Benigen. — Umrl je v Vipavi cerkvenik Fr. Gerljevič. Dolgo vrsto let je prav zvesto opravljal svojo službo in je bil vsled svoje postrežljivosti priljubljen pri vseh Vipavcih. Gg. duhovnikom, ki so tu službovali, priporoča se v molitev. Blagemu pokojniku na sveti večna luč! — Grozna nesreča v Trtu. O nesreči, ki je v nedeljo v Trstu zadela gospo Ano Križaj, sopzogo trgovca g. Fran Križaja iz Št. Petra, in o kateri smo včeraj sporočili, ima »Edinost« obširno poročilo, iz katerega posnemamo : »Gospa Ana Križaj se je prišla v Trst nekoliko porazvedrit. V nedeljo popoldne bo jej Mankočevi hoteli pokazati gradMiramar in so se odpeljali tjeka v Mankočevi kočiji: gospa Karlota Manko-čeva, soproga g. Josipa Mankoča, gospica Milka Mankočeva, gospa Križajeva in gospoc Josip Mankoč. Ko je kočija pasirala ulico Tor s. Pietro, prvo ulico dalje od ceste v Rojan, jej je prišel nasproti tramvajski voz in se je morala torej kočija izogniti v stran ceste. Ker pa bo tu železniške tračnice nekoliko vzvišene nad zemljo, in ker so ko lesa zašla v žleb in se ni mogel zadnji de lahko dvigniti iz žleba šine, je kočija tekla nekoliko časa po istem. Ko pa je zadnji de slednjič vendar skočil iz žleba in se je kočija vzravnala, je to provzročilo tak stres-ljaj, da je kočijaž Josip Frank padel s „kozla". Ko sta vsled tega konja občutila, da so vajeti odjenjali, ju je to vznemirilo, da sta začela dirjati po oesti proti Barkovljam. Gospod Josip Mankoč pa si je ohranil navzočnost duha in se v hipu vspel iz kočije na „kozla". Posrečilo se mu je vjeti vajeti in voditi konja, kolikor se je le dalo, ali ukrotiti in ustaviti ju ni mogel tako hitro. V kakem strahu so bile mej tem imenovane tri dame, tega ni treba praviti. V tem strahu je gospa Križajeva — po instinktivnem nagonu, ki je umeven v takem položaju, ne pa zavestno — odprla vrata kočije in skočila iz iste. Tu pa moramo posebno povdar-jati, da ni res, kakor poročajo nekateri tukajšnji listi, da bi bili namreč gospa Karlota in gospica Milka Mankočeva pridržavali gospo Križaj evo. Kajti ves skok te poslednje je bil dogodek enega hipa, ko sta omenjeni dve dami v strahu in grozi gledali na „kozla", kjer h kratu nista več videli g. Josipa Mankoča. Isti se je bil namreč globoko sklonil doli med konja, da bi ujel vajeti. Vedenje g. Mankoča v tem hipu je bilo naravnost občudovanja vredno, uprav junaško, vredno vsega pripoznanja. Temu vedenju se je zahvaliti, da bo se on in prvo imenovani dami rešili iz najhuje nevarnosti brez vsake poškodbe. Koliko huja bi bila lahko ta nesreča, nego je že tako bila! Tako bi se bila rešila tudi gospa Križajeva, da ni storila nesrečnega, usodnega skoka iz kočije, bkok e bil smrtonosen. Gospa je zadela ob zemljo s tako silo, da je obležala v nezavesti in z razprtima rokama. Kočijaž, dasi pobit, so je pobral hitro in je stekel na kraj nesreče. Mej tem sta konja dirjala dalje in Be je kočija bližala finančni stražnici. Tu sta ju — z novarnostjo za svoje življenje — ustavila neki trgovec s konji in neki izvoSček. Gosp. Mankoč, vedno junaški, je obrnil kon|a in zdirjal s kočijo nazaj na kraj nesrečo. G o -spa Križajeva pa ni dala znamenja življenja od sebe, Dvignili so jo v kočijo in odpeljali na zdravniško J0Btaj0. Ker pa zdravnika — obveščenega že telefonično — ni bilo več tu, ker je bil že odšel na lice meBta, je g Mankoč dal odvesti ponesrečenko v mestno bolnišnico. Tu e moral čuti pjetreBljivo sporočilo, da je sta že mrtva. Crepinja jej jo bila razbita. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvaško cer-ivico bv. Mihaela.« — Gospo Križajevo bo odpeljali v Št. Peter, kjer so jo danes na ondotnem pokopališču pokopali. Gospa Križajeva je bila v 41. letu Bvoje dobe. Sočutje do rodbin Mankoč in Križaj je splošno. — Zopet nemška tvrdka v kon-kurzu V Vojniku je prišla v konkurz nemška tvrdka J o š t. Mnoge nemške tvrdke v Celju so pri tem hudo prizadete. Samo ena nemška tvrdka v Celju je oškodovana za 12 000 K. ' — Redar po nesreči prestrelil dečka. V Trstu je redar Leskovič po nesreči, ko je zasledoval nekega lopova, ustrelil v trebuh dečka Brandolina. — Vrag v ječi. Iz Radgone se poroča: V bližni ogrski občini je neka kmetica imela dobiti od glavarstva 900 kron Naznanilo jo prišlo na župana, ki je o tem obvestil kmetico. Skoro pa je pričel župan misliti, kako bi si prilastil denar. Po noči si jo počrnil obraz, oblekel so je v kožuh in šel je h kmetici, pri kateri je renčal, da je prišel iz pekla in da jo bo vzel seboj mej vrage, ako mu ne da denarja. Kmetica se je tresla in „vraeru" dokazala, da še ni dobila denarja s pošte. »Pa pridem jutri po denar", jo dejal »vrag" in izginil. Drugo jutro je šla kmetica vsa preplašena na pošto, kjer je zahtevala, naj ji hitro izplačajo došli denar, ker sicer jo vzame vrag, ako mu zvečer denarja ne da. Poštni uradnik je od kmetice poizvedel vso dogodbo o vragu in zndevo naznanil orožništvu. Zvečer je res prišel »vrag« h kmetici po denar. Tu ga je pa že čakal — orožnik, ki je v „vragu" spoznal vaškega župana. Sedaj sedi ta »vrag« v zaporu. — Iz Žužemberka se nam poroča: Prvokrat smo v našem trgu igrali: „Lurško paatirico«. Iijra se je izvrstno posrečila. Dekleta »Marijine družbe" in otroci bo tako dobro igrali, da je neki odličen gospod dejal, da kaj boljšega še v mestu težko zmorejo. Dasi so prostori župnijski prostrani, bila je vendar gnječa velika. Med giedavci smo opazili tudi odličnejše tržke gospode in dame, Ui so bili s predstavo povsem zadovoljni. Mnogo smeba vzbudila je »sitna« Barba. Slepa grofovska hčarka je s svojo otroško molitvico in svojim petjem Bredi angeljev mnogim privabila solze v oči. Angelji so vzbudili veliko veselja zlasti mej otroci. Neki »maličko« je presenetenja za-vpil, ko jih jo zagledal: „Mama, kje pa je Jezušček?« Imeli smo stari in mjadi mnogo nedolžnega vžitka in vesolja. Čez 14 dni priredi pa »Mladen. Marijina družba" svojo predstavo, in takrat nastopijo, ako smo prav čuli, prvokrat mladeniči tamburaši. — Tako Be učimo in zabavamo na deželi po zimi po geslu: utile in duloe. Ako Bog da in sreča junaška, tedaj v kratkem zopet kaj zveste, g. urednik. Do tedaj pa z Bogom! — Celjska plinarna se podira. Ne svečnico popoldan se je podrla kurilna peč celjske plinarne. Vsled tega je bilo na praznik zvečer celo mesto z okolico vred brez plinove luči. Po gostilnah so si pomagali s svetilkami ali pa s svečami, ki so kla-verno razsvetljevale prostore, lstotako so Bi morali pomagati po zasebnih stanovanjih. Kakor se govori, ni upanja, da bi se škoda popravila pred potekom 14 dnij, tako da bomo sedaj v Celju polnih 14 dnij v temi, ker bode težko najti nadomestilo za poulične svetilke. Vzrok nesreče ni znan. Ne ve bb, ali je bila temu kriva kaka stavbinska napaka ali kaka notranja eksplozija. — Nesreča na celjskem kolo dvom O te) nesreči se nam še poroča: Železniški uslužbenec Anton Schmidt je šel okoli pol dveh po polnoči od ponedeljka na torek čez železniško progo na celjskem kolodvoru proti svojemu domu. V tem trenutku pridrdra brzovlak iz Ljubljane in pre-vrže nesrečnika ravno tako, da mu gredo kolesa čez glavo. Bil je na mestu mrtev in so ga odnesli takoj v mrtvašnico. Pokojni je zapustil vdovo in 14 nepreskrbljenih otrok. — Ponesrečeni je tisti Scbmidt, ki se je dal od celjskih nemških hujskačev pregovoriti, da je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah dvakrat volil za Nemce in si cer enkrat kot železniški uslužbenec, drugič pa kot gostilničar. Imel je namreč tudi malo gostilno. Pri okrožnem sodišču je dobil za to volilno sleparijo 24 ur zapora, katerega bi moral po pravici presedeti nekdo drugi, ne pa Sclimidt. Ljubljanske novice. Slavnost 27 pešpolka. V petek dne 6. t. m. proslavi pešpolk št. 27. spomin na bitko pri Oversee. Ob 10. uri dopoludne bo polk prisostvoval sv. maši v ceikvi sv. Petra. Ukradena ura. Deželnemu uradniku A. M. je bila ukradena iz žepa zlata anker re montoir-ura, vredna 80 kron. Ura je imela na krovu številko 11475. Surov hlapec. Z bičem po očesu udaril je lijakarski hlapec Prano Ljubič mesarskega pomočniku Ivana Mežnarja na Poljanski cesti žt. 29 in ga ranil. Odhodnica g prof. Borštnarju. Dijaki II. državne gimnazijo so priredili „Glasbeni večer" na čast poslavljajočemu se g. prof. Borštnarju. Sviral je dijaški orkester in pel di|aški pevski zbor. Rešilna postaja je bila meBca januarja 1903. poklicana k 36 osebam, in sicer k 18 moškim in 18 ženskam. Slučaji so nastopni: 2 zblaznelosti, 3 zlomljene noge, 1 porod, 1 ozeba, 2 nesrečna padca, 1 osmojenje z elektriko, 1 kili, 10 notranjih bolezni, 15 osla belosti. Pacijenti so se prepeljali: 9 iz zavoda v zavod, 16 iz stanovanja v bolnico. 5 s ceste v bolnico, 3 iz bolnice na kolodvor, 1 s kolodvora v bolnico, 1 od dela v bolnico. 6 1. januarjem t 1. je prevzelo ljub liansko prostovoljno gasilno društvo rešilno postajo. Društvo je za rešilni posel določilo dva člana, ki sta le za to in vedno pripravljena v »Mestnem domu«. Pri večjih nesrečah intervenirajo vsi v »Mestnem domu« stanujoči člani ali pa, če treba, celo društvo. Pri rešilni postaji sodelujejo vsi ljubljanski civilni zdravniki brezplačno in na vsako avi-ziranje od strani postaje. Rešilna postaja kakor tudi gasilno društvo sta zvezana s centralno telefonično postajo in jo je vedno lahko poklicati pod št 200, Mrličev in bol« nikov z nalezljivimi boleznimi rešilna postaja no tprejema. Dohodek planinskega plesa, Kosmati dohodek planinskega plesa znaša 5542 kron. Čistega dobička utegne preoBtati nad 3000 kron. Izgubljeno perilo. Perica Frančiška Verbinc je zgubila na poti od Poljanske ceste do Bizovika zavitek perila, šest srajc, sedem rjuh, pet spodnjih hlač in eno belo jopo. Perilo je bilo zaznamovano s črkama A. A. Ogenj v dimniku Danes dopoldne je nastal v dimniku hiše H. Kastelic na Dunajski cesti št 21 ogenj. Vnele so se bile saje. Ogeni je nin hišne posestnice eam pogasil. Ogenj v Schusterjevi proda alnfci. Včeraj popoludne ie gorelo v Schusterjevi pro-dajalnici v Spitalakih ulicah. Užgale so se bile deske, s katerimi je bila obita cev, ki vodi iz peči v dimnik. Sreča je bila, da se je ogenj pojavil po dnevu, kajti po noči bi se bil ogenj lahko razširil po celi prodajal-niči. Na lice mesta došli gasilci so ogenj pogasili in odstranili tleče deske od cevi. Izseljevanje v Ameriko Danes po noči bo je odpeljalo s tukajšnjega kolodvora 93 hrvaških in 11 slovenskih izseljencev v Ameriko. Nezgoda. Fijakarski hlapec Oskar Ber-gant je včeraj zvečer na cesti na južno železnico zadel z vozom na kup zmrznjenega blata tako, da se je voz prevrnil in je on padel na cesto. Pri padcu se je na nogah pobil. Tatvina pred Ječminekovo prodajalnico. Trgovcu Ant. Ječmineku na sv. Petra cesti št 14 je vzela včeraj popoludne neka ženska izpred prodajalnice 19 klg. žime in jo odnesla domov. Nekdo je tatico videl in je to povedal Ječmineku, ki jo Btvar naznanil policiji. Le ta je pri dotični ženski izvršila hišno preiskavo in res našla vkradeno žimo pod posteljo skrito. Blazni Oefranceschi prijet. Blazni Fran Defranceschi, ki je dne 26. januvarja t. 1. pobegnil iz blaznice, je bil v Vipavi prijet. Pripeljali so ga nazaj v blaznieo. Poročil se je včeraj v Irančiškanski cerkvi g. Luka K n i I i c , učitelj na Trsteniku, z učitehico gdč. Leopoldino F r a n z. Čestitamo ! Po pomoti se je zastrupil na Reki Ljubljančan Anton K r e m s a r , mašmist pri reškem skladišču S ngerjevih strojev. Mislil je, da je zavžil neko zdravilo proti kašlju, a je pomotoma zamenjal zdravilo s strupom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo je zdravnikom posrečilo, ga rešiti. Najdene stvari na planinskem plesu Na planinsKem plesu v »Nerednem domu« so bile najdene naslednje stvari: Zlata zapestnica, zlat ključek, pahljača in škatljica za tobak. Te stvari se dobe v sobi »Slovenskega planinskega društva« v »Narodnem domu« zvečer od 6 —7. ure. Umrl je v Liubljani v 77. letu svoje dobe c. kr. računski svetnik v pokoju gosp. llaimund Kastelic. Aretacija. Franc Cerar, pečarski pomočnik. Male čolnarske ulice, št. 19 ie bil šel v »fremd«. Vdaril jo je bil na S:lno-graško, ker pa je tam nekai liudi ogoljufal, so ga sedaj iskala sodišča. Včeraj &a je pa tukajšnja policija prijela in izročila sodišču. Poneverjenje v Picollijevl lekarni. Preiskovalni sodnik ]e farmacevta Seferja po zaslišanju pridržal v zaporu. Sefer ni bil oženjen, kakor se je splošno mislilo. Književnost in umetnost. * »Slovenski Učitelj« prinaša v ravno kar izišli 3 letošnji številni tole vsebino: Podlaga vsake vzgoje. — Kako si more učitelj pridobiti in ohraniti ugled v šoli in izven šole? (Konferenčno porodilo). — Zrna iz Rousseau jevega „Etn>J e ž a n i) priredi veselico v hotelu pri »Treh kronah« v soboto dno 7. febru-varija 1903 s sodelovanjem nabrežinskega diletantnega orkestra pod vodstvom gospoda J an Friškoviča. Vspored; 1. Čermak-IInyk: „Nova doba", overtura, godba. 2. F. S. Vil-liar : „I«gubljeni cvet", petje. 3. Dominik Eftl: „ Velikonemška deca", valček, godba. 4. V. Klaič : »Svračanje*. petje. 5. V. Parma: Podoknica iz opere »Teharski plemiči", trombone solo, godba. 6. Govekar Stolba : »Bratranec«, veseloigra v enem dejanju. 7. PleB. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina k veselici 1 K. k plesu 1 K. K obilni udeležbi uliudno vabi odbor. (Muzejsko društvo za Kranjsko) ima v petek 13 februvarja ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor v konferenčni sobi c. kr. I. državne gimnazije. Na dnevnem redu bode poleg drugih običajnih točk tudi volitev predsednika in 8 odbornikov. (s 11 v n o t t n i večer v proslavo 25letnega papeževanja ■ v. Očeta Leona XIII.) priredi »D e-kliška Marijina družba« v Vi pavi v nedeljo dno 8. februvarija 1903 v dvorani g. Antona Perhavca v »Tabru*. — Vspored : F. Silvester: »Slava Leonu XIII.«, slavnostna himna. 2. J. Škroup : »Papeževa himna", poje družbeni 7bor. 3. b.lvin Sir denko : „S.i«iO!«tnnBaa lilna", dvogovor. Osebi: Leniča m Iianka. 4. F. Silvester : Prolog k igrokazu „>>*. Neža". 5. Viljem Pailltr: „8v. Než;itt, igrok>iz v dveh dejanjih, (i O. Kihar: „Sv. Neža", poj« družbeni zbor. 7. Živa podob« : „Sv. Neža v nebeški slavi". —-Začetek ob 7. uri zve«--, r Vstopnina : oedeži od I. do IV. vrste po 2 K, ostali sedeži po 1 K, stojiftča po 60 v. K obilni udeležbi uljudno vabi predatojniitvo. & m 6» Čajna, 4. febr. Hranilnica in posojilnica pri Sv. J ur u na Žili siia uo ustanovljena dne J. svečana. iSVstTOt-niki boginjo. Župan Fist-her, slovenski Nemec, namerava ustanoviti nemško na- | cionalno hranilnico. Zmešnjava liberalcev ne> u >i.sna. Dunaj, 4. febr. (0. 13.) Po otvoritvi dan- soje je vil predsednik z ozirom na resno > nn./oo, ki mu je i prišla od predseu;; na gosposke 'zbornice v zadevi zadnjega dogodka v dvorani budg?;nega tu;seka, ci.-i o! . 'o. Ker so reditelji, bržkone nanar-io imc. . predsednikove besede, ne da bi čaka poziva od njegove strani, }>ričeli izvrše- j vati svoj posel, in ker so se rm pri tem delu pridružili tudi drugi z ■> ■hm člani. Taki dogodki se ne s > o z ugledom zbornice in je želeti, da se več ' ne ponove. — Kei -!j W a 1 /. h.-m-varja predsedi.iku. da bi bilo :-:egovo ■ postopanje nekorektno, ter pop;sn;e do- ! godke v posvetovalnici. Posl. E r 1 e r j izjavlja, da gu je k nastopu napotilo ogoretnje nad r a: . m slaib rnih baronov, da ne obža:uje dogodka, da bi pa bil izvzel člane gosposke zbornice, če bi bil vedel, da so si1 udeležili posvetovanja. — Ni; ni prodlog vse-nemškili poslancev glede porabe § 14. pri uveljavljenju davka nit sladkor >e bil po kratki razpravi odklonjen. — Ministerski predsednik je odgovarjal na nekatere interpelacije. — Zbornica je nato pričela razpravo o preruembi poslovnika. Dunaj, 4 febr. V današnji seji poslanske zoornice se je vršila razprava o spremembi poslovnika, eeja je bila mirna. Izvolili so odsek, ki bo predloge pretresava!. Dunaj, 4. febr. V državnem zboru 3e vrše pogajanja radi predloge tiskovnega zakona. Cehi hočejo, da se prvo branje tiskovnega zakona vrši pred prvim branjem konverzijskega zakona. Nemci pa zahtevajo ravno obratno. Dunaj, 4. febr. V današnji seji češkega kluba je izjavil poslanec Pa ca k, da z ozirom na zaupanje, katero so mu izrekli volivci, izvrševalni odbor in klub, ostane še dalje klubov načelnik, da pa upa, tla bo klub odslej postopal enotno. Dunaj, 4. febr. Iz Monte Carla se poroča, da, so videli v igralnih sobah zopet princezinjo Lu,'.zo in Girona. Naravno ogorčenje prof. tej dvojici se kaže posebno pri ženskah vi > udstva, in daje duška kar na javni cesti. Dunaj, 4. febr. Pri \ • !!rih na jugu se bodo predčasni oUj vi omejili, cla se tako poviša število vojakov. Dunaj, 4. febr. Število stavkujočih krojaških pomočnikov se zmanjšuje, ker je pri onih mojstrih, ki so ugodili stav-kujočim, stavka končana. Dunaj, 4. febr. V občinskem svetu so liberalci priredili škandal, ker je župan dr. Lueger iz dispozicijskega zaklada dal stavkujočim krojačem 6000 kron. Krščanski socialci so Luegerju priredili ovacijo. Praga, 4. februv. Dementirajo se vesti, da jo škofom v Kraljevem gradcu imenovan dr. Zapletal. Imenovan bo pa ravnatelj praškega semenišča, dr. Dou-brava, navdušen Oeh. Praga, 4. febr. Član gosposke zbornice knez Morio Lobkovic je umrl v 72 letu svoje starosti. V gosposki zbornici je bil član desnice. Praga, 4. febr. Shod čeških poljedelcev iz češko okolice v Vinohradih je izrekel nezaupnico Mladočehom, ker niso držah obljube, da ne bodo glasovali za sladorno predlogo, hko se prej ne odstrani rajoniranji' pvse.' Praga, 4. febr. Pred uredništvom »Narodnih Listov" so češki radikalci priredili demonstracijo proti Mladočehom. Carigrad, 4. febr. Bolgarski vstaši so v Makedoniji razdeljeni na sedem čet in štejejo že sedaj 6730 mož. Carigrad, 4. febr. Pri turški brzojavni i nira v i so prišli na aled veiiki ne rednosti. Kliuci uradnega br/.ojavlicnja so izdani neki »nji državi za 5000 hrft tov. Priši; so na sled tudi velikim po-neverieniem v blugajni. Atene, 4. febr. Ko je policija hotela v čer. rai i iioneverjenja aretirati podr.-ivnatel:: poljedelske banke Maca-reseosf. se • •» ie ta vrgel pod vlak, kjer je ostal mrtev. Atene, 1. febr. Policija zasleduje nekega mož', ki je svojo ženo, kraso-tico /. od: čne rodbine, na ženitovanj-!-i--'in popotovanju prodal javni zloglasni hiši. London, 4. febr. V dvornih krogih se bolezen kralja Edvarda smatra resne««-!, nego se uradno pripoznava. Kralj ie ravno tako malo obolel nenadoma. kakor meseca junija. Kraljevo zdravje je bilo že nekaj časti slabo. Dunajska borza dne 4. februvarija. Skupni državni dol» v nolah.....1C0-S0 Skupni državni dolp v srebru.....100-76 Avstri.ska /lala reina 4",. .....121-20 Avstrijska kronska r«i»; a 4?».....101-76 Oper-iHa zlata renla 4* ......181'86 Ogerska kronska renla \ °jo .....99"75 Avstro-ogerskc bančne del.nice (i00 gld. . 15-86 Kreditne delnice, 160 gld........698'2H London vista...........239-85 Nemški d:ž. bankovci /a !'.U m > em. diž. veij. 117 10 20 mark......................23 43 20 frankov (napoteondor)......19-07 Italijanski bankovci.........9.VfO C. kr. cekini ... .......11-82 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak V46-0 mm 130 1-1 Potrt od globoke Žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem preZalostto vest, da je moja iskreno ljubljena soproga AIA včeraj popoludne ob 4. uri v Trotu nenadoma v Gospodu zaspala Zemski ostanki predrage pokojnice se prtv. vedejo semkaj ter bodo v sredo ob 4. uri poooludne pokopani na tukajšnjem pokopališču. Svele maSe zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Št. Peter, dne 2 februarja 1903. Prosi se tihega sožalja. Fran Križaj. t 129 1-1 1 a Oh« rtjia- Stunju j Tempo-lin lo- rutnru niotiu. 1 it,» v mm. Oultiijii VotroTi. Nolto lila .s ^ a Ur 3 i 9 /.več." 4I-8I m| jv7.ll jasno i .17. 2juii I 744 0 | - 3". i popo).| 743-7 j 4-3 j Srednja včerajšnja temperatu sr av/.l). , jusno si. svzh. | > ra I -2" normale, —1 0-0 .4°. VABILO na VLredni občni zbor hranilnice ;ii poso lnice y Ig. Besnici v nedeljo, dne !. marca 1903 ob 3. uri popoldne v žiipntš^u ji t. -tH. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika 2. Poročilo tajnikovo Poročilo blagajnikovo I. Sulepanj .i Mlinskem 7akl;učku za 1902. r>. Voliti v fidbTa m računskih prt glednikov. ti. Razni teresti. Odbor. VABILO na V. redili občni zbor I. tržiškega delavskega konsumnega društva j vpisane zadruge kateri se ho vršil v nedeljo, dne 22. februarja 1903 oij 4. uri popoldne v gostilni gosp. Henrika Dobrina (na Skali) v Tri.cu. Dnevni red: 1. Pozdrav načelniki'. 2. Por« > tiijnikovc-. 3 P roč •> o -ir •>■ iiovo. 4. 01 i n: v ja \ ao ta 1. 1903. r». Sfc » o ia2dir tvi čistega dobička 1. 1902 (§ 20 ar. pr.) ti. V. ; te v na etstva. 7. Vi, itov nadzuiStvo. ti. Slu''a .»l, V slučpiu da občni zbor ne bo sklepčen (g 24 dr. pr.J <>o dolo("e u viš 1 « bo drugi ohčni zbor, liiei or.ira na v oc. a ud; v. po: ure kasueje v istem prostoru i i t. st m vsp. i> d,m V Tržiču, ai,e 2. svečana 1903. Lepe predivo celo vagone in manjšo partiirkakor tudi fižol 113 l-i TS" 18 . -olstvo. VABILO na Anton Kolenc v Celju. Kdor kaj ima nai takoj naznan . 122 fi—l h N. Potoni i k Roza Kastelio iavlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je njen ljubljeni soprog, oiiroma oče, brat, svak in stric, gospod Rajko Kastelic c. kr. rač. svetnik v p. umrl danes ob 6. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 77. letu svoje starosti Pogreli dragega pokojnika bode v četrtek, 5. t. m , ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, K in.-KR cesta Jt 9, na pokopališče k svetemu Krištofu. Svi-te m šo zadušnice brale se bodo v Trnov?-ki cei ttvi. V Ljubljani, 4. ssečana 1903. Vonci se hvaležno odkIanj'ajo. posebnih naznanil se ne razdeli. mmmm^ Spiritni laki, UfiUnl lak,lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojali, dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, 1'VančiSkanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 25 11—8 krojaški mojster v Ljtibljaoij petra i^a^ip 2 g s« priporoča prečast. duhov-šiir.i v i/delovanje duhoven sktf obleke in t.alarjev po nainovc ^^m kroju in po nizkih cenah. 33 8-4 ~ Mašel se je 127 11 v Kamniku na trgu jedi n briljanfni uhan Nahaja se pri p. Franc Cudnu v Ljubljani. V. redni občni zbor hranilnice in posojilnice pri sv- Jakobu ob Savi v nedeljo, dne 22. svečana 1903 ob 10. uri dopoldne v liieznariji h. št. 1(>. ■•» - Dnevni red: 1. Sklepanja o rn^unskem zak jučku za 1.1902. 2. Volitev odbora in računskih preglednikov. 3. Raznoterosti. _Odbor. Spretnega kovaškega pomočnika ki bi vcdil obrt, sprejme takoj Magdalena (ierdin v Kočevju. Št. 37.959 Razglas. 110 3-3 Podpisani mestni magistrat opoz?-ja na določbe § 91 in 97 cestno polic, reda za deželno stolno mesti Ljub jano in z nova dolcJa, da je strogo ravnati eo po nj;h. Te dolofibe se glase: {? 91. Prepovedano je vsako onesnaženje javne coste. Onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, izlivanje vode in d"Ugih tekočin na ulice, izkladanje sneg*, lodu, raz-pipa in odpadkov vsake vrste ter kap?nje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, naj se to zgodi namenoma ali iz nemarnosti in naj ima dotična cesta tlak ali ne. Vsled tega morajo imeti vse strehe na javne ceste dobre žlebove § 97 Na javni časti, vrat:h, oknih in balkonih proti javni cesti ali proti javnim nasadom je prepovedano razobešati perilo, prezračevati in iztepati posteljno opravo, žminice, preproge itd. Ob jednem se prepoveduje umazano perilo odkladati v trgovinah gostilnicah in drugih javnih prostorih. Prestopek teh prepovedi se kaznuje po ces. nnredbi z dno 20. aprila 1845, drž. zak. št. 96 z globo od 2 K do 200 K a i z zaporom od t> ur do 14 dni. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. januvarja 1903. Prva tržaška destilerija za konjak CamiS&Stoclf v Barkovljah Pn Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem sistomu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamaSenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalgasse 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, */» steklenice K 2 60. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J. Jebačin, Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-7 A Lilleg, A. Šarabon. Viktor Schiffrer, F. Terdina |«UJat«lj in odgovorni araiaik: Br,.l|aaal].2ltilb. Ilsk ,&>toliik« Tiskarni" v Ljubljani.