UČITELJSKI GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“. Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na .naslov: Vinko Šepli nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Štev. 18. V Trstu, dne 16. septembra 1921. Leto II. Zveza v znamenju krize. Točno po objavljenem vsporedu se je dne 10. in 11. t. m. vršilo v Viipavi zborovanje Zvezine delegacije. Bila sta dva krasna dne* va, ki sta združila tovariše iz vseh krajev naše pokrajine k skupnemu posvetovanju. Žal le, da je zborovanje sklepčno izzvenelo z nevšečno noto in se nismo mogli raziti tako veselih src kakor smo se sestali. K zborom vanju smo namreč prišli s predsednikom, a zborovanje se je končala na način, da danes — predsednika nimamo ter se Zveza nahaja v predsedniški krizi. Tov. Grmek je namreč odstopil iz raznih razlogov, ki jih je uteme*, Ijeval v seji upravnega odbora in katerih i eden je tudi, da stopi mož v kratkem v po* koj. Tov. Grmek se je na zborovanju od* ločno uprl zopetni izvolitvi, priporočal je za svojega namestnika tov. Daneva, a tudi ta volitve ni maral sprejeti, utemeljujoč svojo odklonitev. S tem so se tudi volitve prekinile, tako da se tudi odseki niso volili. Zveza stoji torej faktično v znamenju krize, ki jo bo treba čirfrprej rešiti'. Daljše poročilo o poteku delegacijskega zborovanja prinese »l čit. List« v prihodnji številki. Zabeležiti hočemo le nekoliko kro* nike ter prinašamo danes tudi tajniško in blagajniško poročilo. Prvi člani upravnega odbora ter delegatje so prispeli že v petek 9. t. m. v trg, glavni na* val se je pojavil pa popoldne v soboto, tako da sta ljubcznji-vi tovarišici stanovanjskega odseka gospodični Julka Kalinova ter Dora Bratovževa imeli polno dela, da spravita sle* hernega tovariša pod gostoljubno streho. Prišlo je poleg delegatov še mnogo tovarišev gostov osobito iz Trsta. V soboto so se vršile seje upravnega od* bora in odsekov zdržema od poludne pa do večera. Zvečer je bila skupna večerja ter hkrati domača humoristična zabava, ki jo je priredil tov. Fajgelj. V nedeljo točno ob 9ih je Zvezin predsed* nfk tov. Grmek otvtoril delegacijsko skup* ščino, ki je trajala do 14ih po sledečem raz* porcdu, ki ga je določil upravni odbor: 1. ogovor predsednika; 2. pozdravi, in sicer vipavskega župana ter predsednika postojnskega učit. društva-; 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; r>. poročilo pregledovalcev računov; 6. poročilo odsekov; 7. volitev vodstva ter določitev prised* nikov; 8. določitev kraja prihodnje skupščine; 9. razno. Glavne in ostre debate so se vršile po tretji točki dnevnega reda. Zborovalci so slednjič odklonili izjavo podano od slovenskih dele* gatov na deželni učiteljski konferenci. Nove smernice, po katerih naj hodi Zveza, je v nad uro trajajočem izčrpnem go* voru podal tov. Hreščak. Tajniško in blagajniško poročilo je bilo sprejeto. Za kraj prihodnjega zborovanja se je določila Gorica. O izidu volitev pa smo poročali uvodoma ter se tudi na to točko povrnemo. O Zvezinih glasilih sta poročala tov. Gruntar in Stubel. Ker se je tovariš Janko Samec odpovedal uredništvu »Uč. Lista«, je bil na predlog organizačnega odseka izvoljen kot urednik tov. Josip Pahor, ki prevzame uredništvo s prihodnjo številko. Po zborovanju je' večina delegatov odšla iz Vipave domov, ali pa se raztresla po divno lepi njeni okolici. Skupen izlet je odpadel. Tajniško poročilo o delovanju Zveze Poldrugo leto je preteklo odkar smo si tovariši; segli v roke, se združili in postavili temelj organizaciji, ki naj bi služila v dobro* bit našemu stanu, varovala in branila njegove interese v teh pokrajinah in ki naj bi zastavi* la vse svoje sile in moči v prospeh našega šolstva’. Težki in nevarni so bili dnevi tako 2a naš stan kot za- naše šolstvo ko smo po* molili glave iznad razvalin svetovnega pogo* rišča in pogledali okoli sebe. Zagledali smo 'nov položaj. Klic te misli, ki je bil poletel do smo pred nove naloge. Našli smo se osamlje* ni, prepuščeni samim sebi in v tej osamljeno* sti se je porodila srečna misel, misel o zdru* žitvi vseh nas kar nas je usoda postavila v, nov položaj. Klic te mili, ki je bil polet do1 vseh tovarišev je našel v sleherhem odmev, vsakdo se je zavedal kaj pomeni v.tem času združena moč. Toda. mnogo truda in dela je bilo še treba in marsikatero oviro odpraviti predno se je realizirala srečna misel. Šele me* seca svečana1 preteklega leta so se dovršila pripravljalna dela in se položil temelj naši da* na-šnji organizaciji. K'ko potrebna in korist* na nam je ta ustanova, bi bilo odveč danes govoriti. Že na ustanovnem delegacijskem zborovanju so se izvršili sklepi, ki so zagoto* vili obstoj zvezi i-n nam dali sredstvo, priliko, da se med seboj spoznavamo, izmenjujemo misli, osvetljujemo javnosti in oblastim polo* žaj, v katerem'se nahaja naš stan in naše šol* stvo. Koliko poguma bi bilo zatrtega v posa* meznih tovariših, koliko misli pozabljenih, koliko teženj neizraženih, koliko krivde ne* osvetljenih, koliko vprašanj bi ne bilo spe* ločenih, ko bi ne imeli organizacije, njenega glasila. Kolikokrat ne bi zvedela javnost in oblasti o krivicah, ki se zgode na našem tele* su, na našem šolstvu ko ne bi imeli prepntreb* nega orožja, lista. Toda dovolj o tem. Saj to še ni vse, kar nam je Zveza nudila v poldru* gem letu. Komaj si je ona postavila temelj že so prihajala od raznih tovarišev poročila o krivicah, ki so jim bile prizadete od raznih oblasti. Vodstvo je interveniralo, protestiralo. V nekaterih slučajih so imele intervencije uspeh v drugih pa so vsi protesti naleteli na gluha ušesa. Zveza je končno uvidela, da je sama prešibka in da-se mora nasloniti na kako močnejšo organizacijo če hoče dovolj ščititi in braniti interese svojih članov in izvojevati uspehe na našem šolskem polju. Obrnila se je na »Delavsko zbornico«, katera je ni- sprejela pod svoje okrilje. Ne bom tu opisoval celo afero o tej stvari, ker je bila dovolj jasno opi* sa na v našem glasilu. Nadalje je vodstvo po na-logu prvega delegacijskega zbora izročilo memorial in protest glede našega šolstva na pristojno oblast, odkoder pa ni čuti glasu, da bi se kaj spremenilo v prid našemu šolstvu. Ko je nam šolska oblast hotela nariniti načrt, brez temeljitega pretresovanja od strani na* šega učiteljstva je vodstvo podvzelo potreb* ne korake in dalo svojim članom direktive, ki so bile objavljene v listu. Ravnotako je vodstvo pripravilo vse potrebno, da se je se* stavil odbor za sestavo novih učnih knjig. V teh besedah je v glavnem razvidno delova* nje »Zveze« do lanjskega delegacijskega zbo* rovanja, ki se je vršilo 6. avgusta p. leta. Iz tega "zborovanja posnemamo sledeče: Takoj po pozdravnem govoru predsednika, je deleg. zbor sprejel z odobravanjem resolucijo, v ka* teri se protestira proti preganjanju učitelj* stva, zahteva’ preklic premeščenj, ki so se iz* vršila brez disciplinarne preiskave in izjavlja, da bo učiteljstvo izvajalo posledice, ako bo oblast vztrajala pri svojih zakonolomnih od* ločbah. Iz tajniškega poročila smo prevzeli, da je štela »Zveza« od njene ustanovitve 9 društev s 784 člani. Blagajniško poročilo je pokazalo razvese* Ijivo stanje. Predlog o pristopu k Del. zbornici je bil sprejet z večino proti 2 glasovoma. Glede verskega pouka v ljudski šoli se je sklenilo, da naj učiteljstvo vztraja na svojem principielnem stališču, naj se v šolskem za* konu nič ne izpreminja, torej tudi ne zakoni* tih določb glede verskega pouka. Ker je v ne* j katerih šolskih okrajih radi obšimosti okraja i otežkočeno zbiranje članov se je sklenilo, da I se uvede učit. krožke po raznih okrajih. Pri tem pa- ne sme trpeti enotnost društva. Sprejet je bil predlog, da se dovolijo orga* nizato-ričnemu odseku a -priori vsa' sredstva, ki so potrebna, da se nabere gradivo in orga* nizira sotrudništvo ter realizira podjetje, če le mogoče s prihodnjim letom 1921. Od šolsko * političnega odseka so bili spre* jeti sledeči predlogi-: 1. Razpišejo naj se takoj vsa učna mesta na učiteljiščih. 2. Ravnatelj pedago-gije bodi' odličen pe* dagog in sin našega naroda. 3. Na zavodu naj se nastavijo akademično izobraženi profesorji in izprašani strokovnja* ki; ki imajo potrebne izpite iz učnega jezika. 4. Slovensko učiteljišče naj' se obnovi s pri* hodnjim šolskim letom v Gorici, kjer je zgra* jeno v ta namen moderno urejeno šolsko poslopje. 5. Država naj razpiše v svrho šolanja siro* mašnih dijakov sedanjemu času odgovarjajo* če ustanove. Glede deželne učit. konference se je skle* ni-lo sledeče: Protestira se proti odredbi, kil določa italijanščino kot edino razpravni je* zik na deželni učiteljski konferenci v Trstu. Sprejet je bil tudi predlog, naj volijo delegate za dež. učit. konferenco okraj. učit. kon* ference. Od šol. pol. odseka se sprejmejo še sledeči sklepi: Odpravijo naj se sedanje nove šolske tis* kovine, ker so nepraktične ter naj se nado* mestijo z novimi, ki naj se začrtajo sporazum* no z učiteljstvom. Glede poučevanja italijanščine. Ugovarjamo proti obligatni vpeljavi itali* janščine na ljudskih šolah, kjer se ni že prej poučeval kak tuj jezik. Glede šolskih zastopov: Vpostavijo naj se či-mprej vsi okrajni in deželni šolski zastopi. Glede srednjih šol: Odpro naj se s prihodnjim šolskim letom vse slovenske in hrvatske srednje šole. Izvenšolski, odsek je predlagal sledeče pred* loge, ki so bili sprejeti: Učiteljstvo deluj med ljudstvom po svojih zmožnostih, ne pa- na raznih poljih, katera so mu neznana. Izvenšolski odsek naj vrši nad* zorovalno službo nad vsem izvenšolskim de* lom učiteljstva. V to svrho naj vzbuja učitelj* stvo k delavnosti tudi potom svojega glasila. Sklene se tudi, naj se vršijo v vsakem okra* ju kmetijski nadaljevalni tečaji za šoloodras* lo mladino v dobi od 14*16 1. Taki tečaji naj bi bili obligatorični. Vsled tega naj1 se tudi ZGUBA. Račun zgube in dobička Zveze slovenskih učiteljskih društev Jul. Benečije. DOBIČEK. 1. Upravi Lista izplačano 12826 25 1. Članarina vplačana 24884 65 2. „ „ neizplačano 889 — 2. „ nevplačana 8143 55 3. Potnine . . 3556 55 3. Obresti hranilnih vlog 45 — 4. Tiskovine 228 20! 4. Darovi 35 5. Pravna pomoč 553 60 5. Vplačila uprave Lista 72 — 6. Tajniški stroški 23 85 7. Tiskovine neizplačane 103 — N. 8. Poštnina 18 58 9. Delo pri okrožnicah 25 — 10. Preostanek 14956 17 . 33180 20 • 33180 20 ZGUBA. Učiteljski list. DOBIČEK. 1 Tiskarni 8810 15 1. Vplačila blagajne Zveze 12820 25 2. Honorar uredništvu izplačan 2550 — 2. Iztirjana naročnina 72 — 3. „ „ neizplačan .... 300 — 3. Neiztirjana naročnina 66 4. „ sotrudnikom 410 — 4. Preplačan tekoči poštni račun .... 20 5. „ „ neizplačan .... 600 — 5. Prodani inventar 2 6. Plačilo za naslove in omote 650 — 6. Zveza ima še plačati 889 7. „ „ „ „ neizpiačano 75 — N. 8. Poštni 'tek. račun 100 — v. 9. Nagrada odgovornega uredništva . . . 180 — 10. „ „ „ neizplač. 20 — N. U. Potrebščine upravniku in uredniku . . 70 10 N. 12. .Nagrada za prenos lista pošta .... 52 — N. 13. Preplačana naročnina lista 52 — 13875 25 | 13875 25 AKTIVA. Bilanca za leto 1920 Zveze slovenskih učiteljskih društev Jul. Benečije. PASIVA. =■ 1. Gotovina 31.12.20 3470 62 1, Dolg pri upravi lista 889 O Naloženi denar 3889 — 2 Neplačane tiskovine . 103 3. Obresti 45 — 3 Preostanek 14956 17 4. Posojilo . . . • 400 — 5. Neiztirjana članarina 8143 55 15948 17 [ 15948 17 Članstvo Zveze slovenskih učiteljskih društev Julijske Benečije zap. št. Društvo Članov od 1.1.20.-31.12.20. Pristopilo med letom Odstopilo med letom Članov koncem leta Prispevki 1 Goriško 97 24 1 120 4916 70 2 Tolminsko 78 3* — 81 3490 70 3 Logaško 44 2 5 41 1775 50 4 Istrsko 125 57 2 180 6719 35 5 Slomškova zv. 25 4 1 28 1144 — 6 Postojnsko 85 13 — 98 3974 66 7 Sežansko 55 2 — 57 2464 8 Kopersko 50 4 3 51 2230 77 9 Tržaško 139 13 * 152 6262 52 Skupaj: 698 122 12 808 33028 20 na učiteljiščih vpeljejo odgovarjajoči pred* meti, da bomo imeli za to dovolj sposobne* ga učiteljstva. Predlog, naj se vpeljejo počit* niški socijalni tečaji in naj da Zveza za te potrebna sredstva, je bil soglasno sprejet. Sprejeta sta bila še predloga, naj Zveza dobi v svoje roke založništvo vseh novih šol* skih knjig in da se pravno pomoč preskrbi vsakemu članu, ki bi jo potreboval, a vod* stvo ima v takem slučaju zahtevati od prega* njanca izjavo, da je pripravljen povrniti »Zvezi« vse stroške, ako se izkaže, da je za* sledovanje zakrivil sam. Vodstvo je pod* vzelo takoj korake, da se sklepi tega zbo* rovanjia! čimprej rešijo. Pričela se je takoj akcija za, izdajanje mladinskega lista. Mno* go truda je bilo, da so- se zagotovili listu ro» k opisi, od katerih je najbolj odvisno- dobro uspevanje lista. Ravno tako je^ skrbelo, da se pridobi čim več naročnikov. Že koncem meseca decembra so bila pripravljalna dela končana in meseca januarja je izšel »Novi rod« bogat po vsebini in lep po obliki tako, da lahko zremo s pono* som mi in naša javnost na produkt naše pod* jetnosti. Pa tudi za hrvatski del našega na* roda se je skrbelo. Nekoliko pozneje je izšel hrvatski! mladinski list »Naša nada«. Počitniški tečaji, o katerih se jc sklenilo, da se ustanove že septembra meseca lanskega leta; in za katere so- bili preskrbljeni preda* vatelji, so morali odpasti radi razmer, ki so takrat zavladale v Trstu. Sklepi: šolsko * političnega odseka o našem šolstvu pa: še do danes niso bili upoštevani pri oblastih. Vodstvo »Zveze« je ukrenilo potrebne ko* rake na pristojnem mestu, da se o-tvorijo v Trstu meščanski kurzi. Že meseca maja je vložilo prošnjo in predložilo imenik tovarišev, ki bi bili voljni obiskovati te kurze. Poskrbelo je tudi za predavatelje. Toda šele pričetkom meseca septembra so se otvorili kurzi, ki pa nikakor ne odgovarjajo svojemu namenu. Na zadnjem zborovanju se je sklenilo, da prevzame Zveza založbo novih učnih knjig. To se pa ni moglo- izvršiti, ker ni bilo zato potrebnih prostorov, primernega, potrebnega fonda in ker pravila Zveze niso bila še potr* jena in Zveza kot taka še ne -protokolirana. Šele meseca maja letošnjega leta- so bila pravila potrjena. Uvoz znanstvenih in lepo* slavnih knjig je vlada dovolila. Protest proti preganjanju in zapostavljanju učiteljstva, ki je bil predložen pri vladi, je imel tif uspeh, da je vlada pristala na to, da se uvedejo vsa* kikrat disciplinarne preiskave, predno sc obsodi učitelja. Ob koncu svojega poročila naj navedem še nekaj statističnih podatkov o članstvu »Zveze« in o poslovanju vodstva. Zveza je štela ob lanskem delegacijskem zborovanju 9 društev s 784 člani. Danes šte* jc 10 društev z 808 člani. Vodstvo je imelo od ustanovitve 13 sej, u* pravni odbor pa3. Iz tega skromnega poročila je razvidno, da so bile naloge, ki so se naložile vodstvu, da jih izvrši, ne posebno lahke, da se je bilo tre* ba vodstvu marsikaterikrat podati na križev pot predno je dospelo ono, kar so zahtevali od njegai posamezni člani oziroma lainjski delega. cijski zbor. Končujem svoje poročilo z željo, da bi na. ša Zveza imela v bodoče boljše uspehe in da bi bilo njeno delovanje kar najbolj plodo* nosno.______________________________________ Književnost in umetnost Javna predavanja v Gorici, »Klub krščansociali-stov«, odsek »Adrije« priredi vrsto javnih predavanj v Gorici. Vabljeni so, da predavajo, sledeči gospodje: 14. septembra: Dr. Alojzij Res publicist, Dante Alighieri. 21. septembra: Dr. Engelbert Besednjak, glavni urednik »Edinosti«. — Ustanova sovjetske federativne republike. 28. septembra: Prof. Jos. Birsa: Historični materi jalizem. 5. oktobra: Dr. Jože Bitežnik: Socializacija zemlje in industrije. 12. oktobra: France Bevk: Goriška dežela v slovenskem pesništvu. Recitacija goriške lirike. Predavanja se vrše ob sredah ob 8. uri zvečer, tako da bo mogoče tudi deželanom udeležiti se predavanj. IVAN VOUK: Vzgojni smotri (Konec.) Seveda so tudi v raznih dobah-vstali razni znameniti možje, ki so s svojo besedo in zgle* dom skušali' uvesti druge življenske nazore, postaviti družbo na druge temelje. Nekateri so plačali svoje prepričanje celo z življenjem, n. pr. slavni filozof in vzgojitelj Sokrat. Ta* ki možje so s svojimi idejami deloma pri p ra* vij ali in povzročili v družbi prevrate ali re* volucije. Taki preroki so bili n. pr. predhod* niki francoske revolucije: Rousseau, Voltai* re. Francoska revolucija je pometla fevdal* no vladavino ter postavila družbo na nove te* melje, ustvarila nove ideale družbe, ki so tudi j vzgojni ideali ali kar je isto vzgojni smotri. Tudi v dobi po revoluciji imamo mnogo ' slavnih mož, ki so širili svoja etična načela | in si priborili priznanje. Nemški filozof Im* manuel Kant je postavil družbi ta*le smoter, k | kateremu mora stremeti vsak posameznik: Lastna popolnost in sreča bližnjega. V besedi popolnost si misli razvoj telesnih, duševnih in umstvenih sil, ki usposobijo človeka za druž* bo, pa tudi izobrazbo- dobre volje, plemenite* ga hotenja, ki jc podlaga krepostnemu življc* nju. Glede druge zahteve: sreča bližnjega pa pravi', da. se mora človek borliiti proti vsemu, kar povzroča trpljenje našemu bližnjemu. Tudi angleški filizo-f Herbert Spencer pravi, da je altruizem dolžnost. On trdi, da se ho na* sprotje med egoizmom in altruizmom z raz* vkijem ičloveške divilizacije polagoma ubla® žilo. Naše razmerje napram bližnjemu se bo končno prelevilo v čuvstvo podobno ljubezni roditeljev, ki se vesele sreče svojih otrok ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok. Lastna popolnost obstoja po besedah neke* ga drugega učenjaka v vednem stremljenju po čednostih. Čednosti tvorijo vir lastne in tuje sreče. Zato- so kreposti del sreče. Vsi ti in še drugi filozofi sta vij o nravni z n a č a j nad vse. Le nravno- značajen človek za-more biti! resnično srečen. Zakaj nravno zna* čajen človek uživa srečo ne glede na posledi* ce, ki jih prinaša ta značaj n ost. Sreča obstoja v njem samem. Značaj pa ni samo vir lastne sreče, ampak lep, priljubljen občudovanja vreden pojav v očeh drugih. Nravni značaj vzbuja v značajnem človeku in v onem, ki je ž njim duhovni užitek trajne vrednosti, ki je večji od vsakega telesnega užitka. Zakaj vsak* do, pravi nekdo izmed teh filozofov, je rajši nezadovoljen človek, kakor pa zadovoljen prašič. Z duševnim razmahom se odpre člo-veku duhovno uživanje, ki mu ga nudijo raz* ne znanosti, umetnosti!, dobra volja in dobro hotenje. To-duhovno uživanje je z naraščajo* čim kulturnim napredkom vedno potrebnejše njegovi resnični sreči. »Nobeden duševno zdrav človek si ne želi, da bi postal blazen ... tudi -če bi bil prepričam, da je blaznež s svojo usodo zadovoljnejši od njega«, pravi zopet neki filozof. Značaj, ki je naj višji ideal človeštva, torej tudi ideal vzgojitelja, pa sc kaže v dejanju. Vse naše delovanje bodi' tako, da bo v skladu s temi načeli. Pri tem nas ne smejo plašiti ne odvračati malenkostni obziri, ostanimo trdni v svojih sklepih, dosledno izvedimo to, kar smo spoznali za dobro, tudi: če bi morali za to trpeti. Tako smo se seznanili z raznimi idejami in nazori, ki so vodili človeško družbo. Neka* teri teh nazorov velja še danes. Z razvojem človeštva t. j. družbe se razvijajo in izpopol* njujejo tudi njeni etični nazori, ki so življen* ski nazori, ki tvorijo del svetovnega naziira* nja. Tai razvoj naziranja zamoremo opazo* vati v zgodovinskih poročilih. Razna plemena in narodi so bili ločeni sto in stoletja po oz* kosrčnih idejah. Stari narodi niso videli v sužnju človeka, Grkom je bil vsak Negrk barbar, v narodih samih so nastajale posamezne kaste vladajočih ih vladanih, nepremostljiv prepad je zijal med njimi. Silni pre* vrati so porušili marsikateri teh strašnih na* siipo-v, tak prevrat doživljamo tudi danes, člo* veštvo se bo končno našlo v skupnem delu za blagor vseh brez razlike narodov, plemen, raz* redov. Tudi današnji gigantski razredni boji bodo- izčistili družbo. Nova družba bo na-sta* la, ki bo postavila nove nravne zakone, dala Življenju nove smeri, a človek sc bo vedno i boril proti zlu in stremel za dobrim. V temi boju med dobrim in zlim pa, bo vedno zlo poraženo, sicer bi bil obstoj družbe nemogoč. Tekom tisočletij je ustvarila človeška druž* ba veliko kulturnih vrednot. Kulturo tvorijo vse one pridobitve, ki napravljajo človeku življenje prijetno. Te pridobitve so- material* ne in idealne. Materialne kulturne pridobitve se nanašajo na telesno blagostanje, sem.spa* dajo vse praktične naprave in iznajdbe: sta* novanje, prometna sredstva, industrija i. t. d. Idealno kulturo pa tvorijo proizvodi duha, to so razne znanosti in umetnosti. Ta kultura pa ni nastala naenkrat, ni morda delo enega rodu, marveč so vršili to delo vsi rodovi, ki so živeli pred nami, to delo nadaljujemo tudi mi. Veliko je kulturno bogastvo, ki smo ga podedovali od svojih prednikov. Ta kulturna dedščina pa je naš zaklad. Naša dolžnost ni samo da ta zaklad ohranimo, temveč da- ga pomnožimo in tako pomnoženega zapustimo svojim dedičem, svojemu naraščaju. Smoter vzgoje mora biti torej tudi: usposobi* tev naraščajočega rodu za nastop kulturne dedščine. Raznovrstnost vzgojnih smotrov je večino* ma le navidezna, zunanja.* Navadno se ti vzgojni smotri izpopolnjujejo med seboj. Vzemimo na pr. ta dva smotra: Telesni raz* voj — in zadnji smoter: usposobitev nara* • ščaja za nastop kulturne dedščine. Če se na* tančneje zamislimo v ta dva navidez različna si smotra, tedaj vidimo, da se izpopolnjujeta. Telesno zdrav človek je družbi koristen, re* lesno krepak človek je sposobnejši od slabiča, sposoben je dela, razumevanja svoje okolice, ali z drugimi besedami koristen je napredku, kulturi t. j.^sposoben nastopiti kulturno ded* ščino. Vendar pa izmed vseh smotrov, ki sem o njih govoril, je eden edini, ki vsebuje vse druge smotre, ki so vredni; človeka in ta smo--ter je značaj. Vzgojiti trdnega, svojim idealom zvestega, neomajnega človeka, ki je pripravljen žrtvovati vse, nego da bi se uklo* nil zlu — bodi glavni smoter vzgojitelju, to bodi njegov ideal. Prva skupščina Jdruženja Jas. učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana. Naši tovariši onstran meje so zborovali dne 3. in 4. t. m. v Rogaški Slatini. Zboro* vanje je bilo zanimivo vsled okolnosti, da se tudi v Jugoslaviji polagajo- danes temelji šolski preuredbi, ki bi pospešila šolsko delo. »Udruženje jugoslovenskih učiteljev« je bilo osnovano 18. julija t. L; skupščina pover* jeništva Ljubljane je bila tedaj prva po preustroju učit. organizacije. 3. sept. so zbo* rovali sosvet ter razni odseki-, 4. sept. ob 10 zjutraj pa je poverjenik Luka Jelenc otvoril glavno skupščino, spo-mnivši se najprej pok. kralja Petra. Nato je v lepem pozdravnem govoru podal program zborovanja. Skup* ščina se moral odločiti za centralistično ali pa avtonomno šolsko- upravo. Tov. Gangl pozdravi skupščinarje v imenu učne uprave, poživlja jih k državni lojalnosti in delu za edinstvo med jugoslovcnskimi ple* meni. Ravnatelj Dimnik predlaga brzojavni 'po* zdrav učnemu ministru Pribičeviču, kakor tudi namestniku Hribarju ter dr. Tavčarju k 701etnici. Sprejeto. Predsednik se nato spominja umrlih tova* rišev Gradišnika in Trstenjaka, oba zaslužna šolnika. Strokovni tajnik Dostal poda svoje poro* čilo. Posnemamo iz njega sledeče: Poverjeništvo Ljubljana objemal 31 okrajnih učit. društev z 2410 članov. Vendar še vedno niso vsi učitelji včlanjeni v »Udruženju«. Slednjič polaga učiteljstvu na srce, da se zavzame za sokolško idejo. V zdravem telesu zdrava duša; zato: kdor učitelj, tai Sokol! Blagajnik poroča o denarnem stanju. LJ* druženje je letos najelo posojilo 28.000 kron. Nato poroča tov. Mervič o glavnem vpra* šanju dnevnega reda. Na podlagi referata se učiteljstvo izreče zai centralistično obliko šol* ske uprave. Edino prava pot! S tem je bilo delo skupščine v glavnem za* ključeno. VICE ORL JAK: Nešto o pevaniu u pučkoj školl Kad učenici več upoznali osnovni glas po* pevke, nek predje na drugi i treči. Po-stupat če kako u pevanju prvo g tona. Zapeva ga učitelj, tada; stari ji bolji učenici, tada učitelj uz gusle, učenici s guslama i bez gusala, tada pojedine!, kenačno loši i najlošiji. Kad deca naučiše svaki glas popevke posebice, neka pevaju sva tri glasa postupilčno uzlazeči i si* lazeči, a onda 1. i 3. (tercu) i' obratno. — Ova vežba je važna i veo-mai korišna. Učitelj če več sada deci zorno predočiti visinu i dub* ljiinu (dotično razlikuj tono-va time, ako na* riše stube ili lestve sa' tri stepenice. Kod ovih i budučih sličnih vežbi učitelj če se poslužiti slogo-vima, što ih pre spomenuh, a može se poslužiti kojim zgodnim stihom (poslovi* ccm). -Učitelj če pokazivatd Jukom (šibo-m) L, 2., 3. stepenicu i obratno; tada 1. i 3. i obratno, a deca če po-gadjati ove tonovc i pevati1 ili. Bez učiteljeve pomoči ne če to iči lasno od ruke. — Nek učitelj uznastoji ovu prilično dosadnu i tešku vežbu (obuku) uči* niti zanimivijom zgodnim promenama i pi* tanjima. Može n. pr. pitati: koliko sam sada glasova zapevao ilil zasvirao? Jesu li iednaki? Koji je glas viši? Ko-ji niži? itd. Nuz to valja mu upozorivati1 učenike na slučajne pogreške. Ddgadja se često, da 1. neotvaraju do-statno usta, 2. da odavaju gla* sove kro-z nos, 3. da- im daha primanjka. Nek učitelj uznastoji ove i slične pogreške preprečiti. Več na ovome stupnju može učitelj upo* z-oriti na trajanje glasova. Nek u tu svrhu u* čenici drže glas, dok se nabrop 4, 2, 1, ili u* dari črtalom 4 p ut,- 2 ili 1 put. Dobro je, ako deca sama kušaju taktovati. Učenici nek nauče najpotrebnije o dina* micii t. j. o jačini glasa. Učitelj če im napo* menuti, da ne valja uvek pevati istom jači* nom, Oni če u tu svrhu zapevati koji ton tako;, da ad pianissimo prelazi: rastučim glasom u fortis-simo i obratno. U višim godištima valja priučavati decu, da paze pevajučii na ove nuance. — Na-kon ovih predvežbi sledi pevanje -nonevke, što se kreče spočetka u opsegu terce, Arno bi spadale: Puž’ muž’ — grlica grče. — Nek zapeva učitelj iznova popevku pozi* vom na decu, da -svi tiho s njim pevaju. Sa* da neka zapevaju oni učenici, koji se sami prijavili da umiju pevati. Uza sve elementarne poduzete predvežbe bilt če ih nekoli* cina, ko-ji ne če moči pevati bez pogreške, S ovima če posebice vežbati u popevci ote-ža mesta. U više imenovano) popevgi takvo mesto je terca »no * ge«. Učenici tvrda sluha neka večkrat zapevaju več »no * ge«, tada u istom intervalu a* a, ni* na, ne * na, no* ge. U nerazdeljenim školama, gde se poduča* vaju najednom sva godišta ili dva: odela, ne če se moči1 ni smeti učitelj predugo i: preveč baviti s decom 1. .godišta, al ipak ne smije posvema ispustitil rečene vežbe. Bit če tu najbolje, da postupa učitelj taktično počima* j uči s vrlo- lakom popevkom, što ju mogu i oni nižih godišta pevati: Inače je učitelju u pevanju vrlo o-lakšan posao na ovakovim ško-lama, gde viša godišta- pomažu (poduča* vati i vežbati decu nižih godišta, pa tako tu ima i bolj ih uspeha u pevanju, pošto je detetu dečji glas shvatljiviji od glasa učiteljeva ili njegova glasbila. Učiteljeva je dužnost, da kod pevanja pazi na stav tela učenika-, na položaj usta, dotično na zevidisanjie, na to-čan izgovor reči i gla* sova, na jačinu (mo-dulaciju) pevanja. Kod obuke nek drže decu u ve-selu raspoloženju. Predugo- svakako ne če se smeti učitelj za* držati u o-granioenom opsegu od tri glasa (a to pogotovo ne u nerazdeljenim školama); morati če preči1 na predvežbe i pevanje po* pevska, što se kreču u opsegu od 4 tona. Na ovome stepenu učitelj če postupati k a oš to na prvome. Učenici če pogadjati gla* sove; oso-bito se imadu uvežbati u novo-me četvrtome glaisu, bi-o- viši ili nizi od tri ju pre naučenih: Pevat če sva 4 tona postupično uzlazeči i silazeči, tada 1.3. — 2. i; 4. i obratno. Bit če dobro-, ako- več na ovome, -stupnju u* vežbe učenike u pevanju kvarte: 1.- i 4. I obratno 4. i 1. glasa. Ima se deci ovo zorno predočiti na narisanim lestvama (stubama) od 4 stepenice. T na ovome stupnju učitelj če poduzeti ritmičke i dinamičke vežbe. Sledi pevanje pcpevaka, što se kreču u okviru od 4 glasa osnovane na C*duru. — Učitelj če tako dugo pevati novu pesmu (ili stariji učenici, ako im poznata), dok ne stanu deca pesmu s učiteljem pevuckati. Zapevaju za* tim pesmu bolja deca, onda svi. —- Da se u* čitelj o-svedo-či, znadu li mu deca pevati no* vu popevku, pevat če ju bez učiteljeve pomoči uz gusle ili harmonij; pevat če ju uče* nici ove ili one klope, sada devojčice, onda dečaci; nači če se koji, koji če sam zapevati. Popevke ovo-ga stupnja: Plovi, plovi moja ladjo, Laku noč,------------------------ Na trečem stupnju dolaze vežbe i popevke u opsegu pet glasova. Uvežbanje novoga pe-Učite-lj če pomagati vežbojuči tako, da peva toga tona, te kvinte. Opažam, da popevke u kojima dolaze kvinte, sekste, septime i oktave uzet. če učitelj u višim godištima i naj posle, pošto- su teške za našu istarsku de* cu, več i stoga, što mi' imademo vrlo malo ta* kovih popevaka. Naše narodne, pa i umetne melodije gradjene su na sekundi, terci i kvarti. ■■ Neko j e pes-me o-voga trečega stupnja jesu: Legoh spati — Jeste li videli — Pa-puh* nul je — Vrb niče nad morem------------------ Ufoe knlige za 1921-22 Velevažno poglavje za naše ljudske in me* ščanske šole je vprašanje učnih knjig, ki; se jih bomo posluževali v prih. šolskem letu. Odsek za sestavo teh knjig je sprejel pis« menim in ustmenim potom toli vprašanj, da si šteje danes v dolžnost naznaniti, vsem šolskim vodstvom in cen j. tovarišem sploh sledeče, ki naj jim služi za prih. šolsko leto v direktivo. Od odseka predloženi rokopisi so večjidel še vedno v 'cenzuri, aprobacija je za neka« tere že objavljena, ali prišla bo prekasno za to šolsko leto. Tako se bomo morali poslu« ževati še onih knjig, ki so nam na razpolago in glede katerih smo od tozadevnega založ« nišitva sprejeli sledeče strogo obvezne po« goje: Založništvo »Istituto Editoriale Scicnti« fico in Trieste, Portici di Chiozza št. 1«, nam naznanja, da ima v svoji zalogi spodaj omenjene, vseskozi pripuščene knjige, ki so vsakčas na razpolago. Umestno1 bi bilo, da se toraj naše šole preskrbe že takoj ob pri« četku šolskega leta po potrebi s sledečimi knjigami, ki jih razpošilja zgoraj omenjeni zavod pod temi pogojil: 1.) Bandelj: »Zgodovina, Italije« za vise razrede ljudskih šol počenši od III. razreda naprej, za meščanske in srednje šole. Cena 3 lire 80 stot. 2.) Po Widru predelano »Prvo berilo)«. Cena 3 lire 50 stot. 3.) Po Gaberšku predelano »Drugo berilo«. Cena na 4 lire. 4.) Po Ganglu predelano »Tretje berilo«. Cena 5 lir 50 stot. 5.) Po Ganglu predelano »Četrto berilo«. Cena 6 lir. 6.) Panholzerjeve »Male zgodbe sv. Pisma« za II. in III. razred. Cena 1 liro 80 stot. 7.) Panholzerjeve »Velike zgodbe ,sv. Pisma« za višje razrede, za meščanske in srednje šole. Cena 6 lir. 8.) »Katoliški katekizem ali! (krščanski nauk«: Cena 6 lir. Katekizem je tiskan po naročilu šk-of. ordinarjata ter je enotna iz« daj a, uporabna za vse šole in razrede in upo« števa nove razmere. Za pouk v italijanskem jeziku so na raz« polago sledeče knjige, sestavljene od trža« ških ital. tovarišev, dokler ne aprobirajo po« sebnih, za naše slovenske šole prirejenih: Redento Giuliani »Vita e Lavoro«, let« ture per le seuole elementari. Popolna izdaja obsega: I. del (Sillabario e compimento) lir 3 st. 60; II. del (Letture e sussidiario) lir 4 stot. 20; III. del (Leture e sussidiario) lir 5 stot. 20; IV. del (Letture) lir 4; IV. del (Sussidiario) lir 6; V. del (Letture) lir 5; V. del (Sussidiario) lir 9. »Letture« obsegajo beletristični oddelek. »Sussidiario« pa pouk v realijah. Za nas bi prišli vpoštev v prvi vrsti le I., II. in III. del. Za naše meščanske šole so še na razpo« lago: 1.) Senekovič »Fizika in kemija« I. del. Cena 5 lir. 2.) Senekovič »Fizika in kemija« II. del. Cena 6 lir. 3.) Senekovič »Fizika in kemija« III del. Cena 5 lir 50 stot. Te knjige so uporabne tudi za nižje srednje šole. 4.) Maeher »Prirodopis« I. do III. del. Ta knjiga izide tekom meseca in se ji cena jedva določi. Vse te knjige so aprobirane od G. C. K. in dovoljene za uvedbo. Pošiljal jih bo zgoraj omenjeni zavod »Istituto Editoriale Scien« tifico« povsem franko. Zaračunali se takrat ne bodo nikakoršni poštni stroški ali drugi stroški. Šolska vodstva sprejmejo pri naro« čilih 10 odstotni popust na skupni svoti, ozi« roma ako se tega ne bi zahtevalo, dobe na vsakih deset plačanih izvodov po en izvod zastonj, namenjen revnim učencem. V najkrajšem času sledi '.aprobaicija »Pe« tega berila« za slovenske šole, ki ga je se« stavil in predložil književni odsek in ki bo služil za višje ljudskošolske ter meščanske razrede. Pričakuje se tudi od dne do dne apro« bacija »Prve računice« ter treh čitank za hrvatske šole. O tem bomo pravočasno po« ročaJi. Zgoraji omenjeni, založniški zavod nas o« pozarja tudi, da ima v rokah še od lani šte« vilna, naročila za »Tretje« in za »Četrto be« rilo«, ki lani, še ni bilo pripuščeno. Šolska vodstva naj blagovole naznaniti, ali naj se ta naročila letos izvrše, oziroma v koliko naj se spremene. IZ ORGANIZACIJE Naznanilo. Vsem cen j. tovarišicam in tovarišem — ki se oglašajo o kateri si bodi stanovski ali zasebni stvari pri meni — naznanjam, da naj to seda) popolnoma opuste, ker bom več mesecev odsoten. Tovariški pozdrav! Anton Germek. Naznanilo. Vsem sotrudnikom in prijateljem »Učit. Lista« naznanjam, da sem s to številko definitivno odložil uredništvo. Trst, 16. septembra 1921. ________________________________ JANKO SAMEC. ŠOLSKE VESTI. Vprašanje hrvaških srednjih šol na Primorskem. — Odgovor ministrstva za uk na interpelacijo poslanca drja. Wilfana. — Poslanec dr. Wilfan je vložil na ministrskega predsednika, ministra za notranje posle ter ministra za uk interpelacijo, v kateri je zahteval, naj se objavijo razlogi, radi katerih se srednji šoli s hrvatskim učnim jezikom gimnazija v Pazinu in učiteljišče v Kastvu (to se ima premestiti v kak drugi kraj) še nista zopet otvorili; tudi je v interpelaciji vprašal, kaj namerava ukreniti vlada v šolskem letu 1921.-22. Na to interpelacijo je dal minister za uk v sporazumu z ministrskim predsedni-štvom sledeči pismeni odgovor: S početka so ovirale zopetno otvoritev hrvatske gimnazije v Pazinu težkoče tehničnega značaja, ki so bile v zvezi z dejansko spremenjenimi razmerami. Po izvršitvi rapalske pogodbe, ki je zmanjšala hrvatski živelj v Istri za črez 30.000 duš ter povzročila, da so zapustili deželo številni prebivalci, ki so jim manjkali potrebni pogoji za pridobitev italijanskega državljanstva, se je zdelo primerno poskrbeti, da se ugotovi, ali je ostalo prebivalstvo hrvatskega jezika v položaju zagotoviti, da bo srednja šola klasičnega tipa obiskovana in življenja zmožna. Od izida teh ugotovitev bo odvisna odločitev kr. vlade. Odločitev pa bo padla brez dvoma pred začetkom šolskega leta 1921.-22. Učiteljišče v Kastvu pa, ki ga je obiskovalo okoli 40 gojencev iz anektiranih krajev, je poslovalo redno do nedavne izročitve Kastva oblastvom SHS in se je tekom triletne italijanske uprave tudi znatno razširilo (skupno število gojencev je namreč zrastlo od 56 na 76). Po imenovani izročitvi se ni mogla vzeti v pretres možnost, da se premesti zavod, ki je prišel iz območja italijanske jurisdikcije, in je torej potrebno, poskrbeti, da se na primeren način pripravijo učitelji za hrvatske ljudske šole. Tozadevni ukrepi, ki se bodo morali udejstviti z začetkom šolskega leta 1921.-22. se pravkar proučujejo. Državni podtajnik. Za otvoritev zaprtih slovenskih in hrvatskih ljudskih šol v Istri in na Goriškem. — Interpelacija po slanca Podgornika. — Poslanec Podgornik je predložil ministrskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga vpraša, kakšne ukrepe namerava ukreniti, da se zopet in čimprej otvorijo ljudske šole s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom, ki so še zaprte, toliko v Istri, kolikor na Goriškem, in sicer vsaj v šolskem letu 1921-22, ker so omenjene zaprte ljudske šole dosegle že ogromno število 150. Na to interpelacijo je dobil poslanec Podgornik ta le odgovor: »Dejstvo, da se ni otvorilo nekoliko manj nego 100 slovenskih in hrvatskih ljudskih šol spričo 400 šol, ki so se zopet otvorile, se ima pripisati deloma izpremenjeni narodnostni razvrstitvi prebivalstva v .Julijski Benečiji vsled udejstitve premirnih pogodeb in poznejše izvršitve rapallske pogodbe; deloma se mora pripisati tudi pomankanju primernih prostorov, posebno v zonah, kjer so se vršile vojne operacije, in pomanjkanje učnih sil. Kr. vlada zastavlja vse sile, da bi premagala o-menjene ovire. Kakor je delala doslej, tako bo skrbela tudi tekom prihodnjega šolskega leta, da da otvoriti one slovenske in hrvatske šole, ki se bodo zdele v skladu s potrebami prebivalstva. V ta namen so bila izdana navodila za popravo šolskih poslopij in pripravo učnih sil. Število poslujočih šol v zadnjem šolskem letu je znatno višje nego ono iz 1. 1912—20 in posebno višje nego leta 1918—19. Državni podtajnik. Za otvoritev naših srednjih šol. 2. interpelacija posl, Podgornika. Poslanec Podgornik je predložil ministrskemu predsedniku interpelacijo, v kateri vpraša, zakaj se nista zopet otvorili šoli (učiteljišče in gimnazija) s slovenskim učnim jezikom v Gorici, in ali se nameravajo ukreniti potrebni ukrepi, da se ti šoli zopet otvorita v šolskem letu 1921.-22. v njunem naravnem sedežu v Gorici, glavnem mestu dežele. Na to interpelacijo je dobil poslanec Podgornik ta le odgovor: Za potrebo slovenskega prebivalstva na Goriškem in v krajih, ki spadajo na Goriško, se je poskrbelo doslej z realko v Idriji, z učiteljiščem v Tolminu in z nekaterimi gimnazijskimi tečaji, ki so se najprej ustanovili v Idriji in se niso mogli pozneje preložiti v bolj primeren sedež zaradi tehničnih vzrokov, ki niso odvisni od volje kr. vlade, Otvoritev slovenskih srednjih šol v Gorici bi zadela na ovire vsled tamošnjih stavbnih razmer in bi oddaljila te šole spričo sedanje razvrstitve prebivalstva od kraja, odkoder bi najbrž dobivali največ gojencev. Na vsak način si kr, vlada pridržuje, da bo zopet vzela v pretres vprašanje slovenskih srednjih šol v zvezi z njihovo ureditvijo. Državni podtajnik. Srednješolski profesorji pri ministru. O priliki bivanja naučnega ministra v Trstu je bila 9. t. m. ob 16'30 uri popoldne sprejeta v avdijenci deputacija »Zveze srednješolskih učiteljev Julijske Benečije«, Ekscelenca Corbino je z živahnim zanimanjem poslušal želje in zahteve glede šolskih in stanovskih vprašanj, ki jih je v imenu deputacije izrazil vitez prof. Camisi, in je obljubil, da vsa važna in pereča vprašanja temeljito prouči in ukrene potrebno. V imenu slovanskih profesorjev naše dežele je govoril profesor dr. Andrej Budal tako-le: »Ekscelenca! Bodi mi dovoljeno izraziti najvišje-mu predstavniku šolske oblasti spoštljiv poklon in udanost slovanskih srednješolskih učiteljev Julijske Benečije, V delokrogu Zveze srednješolskih učiteljev vršijo slovanski profesorji delo, ki stremi za obrambo koristi srednjih šol Julijske Benečije vobče in slovanskih srednjih šol posebej. Tozadevne zahteve, predložene svoječasno šolskim oblastim, se v končni o-bliki zopet povzamejo v spomenici, ki jo Zveza srednješolskih učiteljev predloži naučnemu ministrstvu. Slovanski srednješolski učitelji bi ob tej priliki radi opozorili Vašo Ekscelenco na dejstvo, da sedanje število slovanskih srednjih šol nikakor ne zadostuje najnujnejšim kulturnim potrebam slovanskega prebivalstva. Premnogi slovanski dijaki teh dežel morajo nadaljevati učenje v Jugoslaviji, drugi ga sploh ne morejo nadaljevati. Take okoliščine ne škodujejo samo nam Slovanom, temveč nasprotujejo po našem mnenju tudi najvišjim koristim države. Zavračajoč sleherno misel na iredentizem, ki so ga nekateri tukajšnji listi z obrekljivo gonjo hoteli podtakniti slovanskim profesorjem, nameravajo moji slovanski tovariši vršiti delo pomirjenja duhov in odkritega bratstva obeh plemen, italijanskega in slovanskega, ki živita vkup na tem ozemlju. Oni so trdno prepričani, da jim bo Vaša Ekscelenca blagohotno pomagala vršili v tej deželi plodonosno delo vzgoje in resnične človeške izobrazbe.« Ekscelenca Corbino je slovanskemu govorniku ljubeznivo obljubil, da posveti tudi slovanskim srednjim šolam isto pažnjo kakor italijanskim in da ga bo veselilo, poučiti se natančneje o tozadevnih vprašanjih iz obljubljene spomenice. Štirirazredna meščanska šola v Postojni, Šolsko leto 1921-22 bo pričelo 1. oktobra, katerega dne se bodo tudi vršile potrebne izkušnje. Izpraševalna pristojbina znaša 24 L. Vpisovalo se bo 28., 29. in 30. septembra od 8. do 12. ure dop. K vpisovanju morejo na novo vstopajoči učenci priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov in predložiti zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni list. V prvi razred se sprejemajo učene), ki so z dobrim uspehom dovršili 5. raz. lj. š. in dopolnili 11. leto starosti. Glede obeh predpogojev so dovoljene olajšave potom izpita. Listnica uredništva. V. Sokolič: Tvoje lepe »Misli o uzgoji« izači če čim nam dopusti prostor lista. Primih poslano i za »N. Nadu«. — Uvek računavam na Tvoju odličnu saradnju. — A. D. u M.: Članke »Ratnoškolci«, te »Važnost prvog godišta primismo«, koji če doči nared. Hvalimo, i samo tako napred! — Jos. A. Kraljič: Primih sve. Tvoje če krasne radnje izači što prije nam moguče. Ustraj u radu za našu i Tvoju izmučenu domačiju Istru, osobito potem naše male »Nadice«, koja bez Tebe ne bi bila mogla ni ugledati svetla, — Nikola Zec : Primih članke : »Još nešto o ped. školama u Jugosl.«, Škola rada, te »Učitelj velikih i malih«, koji če redom izlaziti. Primih i za »N. Nadu«. Hvalimo svesrdno i se prepo-ručamo i nadalje Vašem lepom peru. Izvolite nam tamo u svojem krugu nači novih prijatelja i surad-nika za oba naša učitelj, lista, osobito »Našoj Nadi-, tim više i prije, što nas bojkotiraju naši poznati istarski književni prvaci. M. Rdč: »Merilo za civili-zaciju« izači če. Očekujem Vaše daljnje radnje, koje ne mogu izači ispod Vašeg pera nego samo umne i muževne, — Želimo i molimo kolege s otoka Krka i K.astavščine, da nam oslanu verni i sada.