D El E AV S K A.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
bhaja vsak Cetrlefc popoldne ; v »luCnJu PJ°*' nlkn dan poprej — uredništvo:	Stori
bg 2/1 — Nefro nklrono pisma »e ne »prejemajo
Posamezna ttevllfca Din riO - Cena: za I mesec Din S--, za Celrt leta Din IS--, za pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7*- (meseCno) — Ofll«*1 P° dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprav« Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip IL 2 — Rokopisi se ne vroCaJ*'
II. kongres krščanskih socialistov.
Junija 1925, tcrej v času, ko je bila dosegla politična in socialna reakcija v naši državi svoj višek* smo krsčanski socialisti organizirali v Ljubljani svoj prvi kongres, ki ni le dobro uspel, marveč je spočel po svojih latentnih notranjih silah prvi kongres tovarniškega delavstva v Tržiču, prvi kongres kršč. rudarjev v Trbovljah, kiasne dni I. kongresa kršč. socialistične delavske mladine v Celju in prelepi I. kongres viničarjev v Ljutomeru. Zal je bil izostal tako potrebni kongres krščan-sko-socialističnih železničarjev. Vsi ti kongresi so nam vsem skupaj še zelo v dobrem spominu, v svojih posledicah pa so krščansko-socialistični delavski pokret dvignili v višino.
2e tedaj smo slutili svoj razvoj in nam je bilo jasno, da bo prvi kongres rodil drugega, tretjega, četrtega itd., vse dotlel, dokler ne bodo z živo tvornimi idejami krščanskega socializma prekvaše-ne in prežete najširše plasti delavskega razreda, omalovaževane po plitvi malomeščanski nadutosti in ob tla tiščane po namernem uzurpiranem nasilju velekapi-talistične buržuazije. — Pojavi zadnjih časov, razvoj splošnih in še posebej specifičnih delavskih razmer nas potrjuje v mnenju, da je potrebno pristopiti k orgar nizaciji II. kongresa krščanskih socialistov, ki bo, ne izvzemši vseh splošnih in perečih sodobnih socialnih problemov, zavzel jasno stališče zlasti do vseh konkretnih vprašanj, s katerimi se morajo dan na dan pečati delavske organizacije, ako
nočejo veljati za neživotvorne, odvisne m kateder-socialistične.
Načelna vprašanja, ki se zde, da od časa do časa gibljejo in majejo temelje obstoječega socialnega, gospodarskega, kulturnega in političnega konservatizma in reakcijonizma, bo moral zgrabiti za fc;avo delavski tisk z »Delavsko pravico«,
• Ognjem« in »Delavsko založbo« na čelu. Vse, kar je sodobno pereče in važno. — Konkretna delavska vprašanja pa pozna najbolj delavstvo samo, garajoče po zadušljivih tvornicah, po temnih, z vodo zalitih in z dušljivimi plini prenapolnjenih rovih garajoče ter propadajoče kljub svojemu delu, v sebi med Bogom in Satanom omahujoč. Zato velja za takozvane delavske voditelje, za vse tiste, ki so jih delavci po svojih organizacijah postavili na več ali manj odgovorna javna mesta, da gredo med trpeči delavski narod in da v bedi bednega prolptarijata spoznajo cilje in pota, ki jih zahteva bojna taktika za osvoboditev delavskega razreda.
Vse to pa mora roditi mogočne delavske tabore, tabore širom cele Slovenije, na katerih bo delavstvo zbrano in organizirano manifestiralo za svoje težnje in za konkretni delovni program, ki naj ga izvedejo delavske organizacije in ustanove v bližnjih letih.
Gotovo: II. kongres krščanskih socialistov je nujno potreben. Njemu hočemo posvetiti svoje srce in pamet. Bodimo veliki, kot so časi, v katerih živimo, veliki!
Polno pravico hočemo!
Pogajanja in razprave za novo ko- i lektivno delovno pogodbo so v polnem i razmahu. Zastopniki papirničarjev se dosledno drže predloga in od delavstva danih navodil. Parola papirničarjev je: Niti eden ne sme biti prikrajšan! Nasprotno so namere papirnice očividne.
Pogajanja y petek 24. t. m.
Kot sporazumljeno so se sestali zastopniki obeh strani v petek 24. t. m. ob 3 popoldne v Vevčah k drugim pogajanjem. Od strani podjetja se je uvodoma docela po nepotrebnem protestiralo proti poročanju »Delavske pravice«, češ da le to ni bilo resnično. Poročanje delavskega) glasila kapitalistom še nikoli ni šlo v račun in jim tudi ne bo šlo. Morda žleli podjetje, da se poroča o gospodarski »krizi« papirnic?
Tudi iskanje in stikanj« za »štrajk-maherji« po tovarni papimičarji odločno odklanjajo in hočejo zastaviti vse sile, da se bodo zlonamerne nakane kapitalistov razblinile. 800 papirničarjev je kot en mož!
Po takem uvodu se je prešlo k splošnim razgovorom o osnovnih mezdah in akordnem delu. Pri akordu se je dosegel načelen sporazum, da se garantira minimalni in maksimalni zaslužek. Seveda pa se predlog papirničarjev in ponudba podjetja za minimum in maksimum znatno razlikujeta. Tudi pri tem vprašanju so nakane papirnice jasne. Zato je v tem pogledu predlog papirničarjev minimalen. Načelo papirničarjev je: Ali naj se akordno delo primerno večjemu naporu višje plača, ali pa sploh odpravi. 0 tem, kdo bo »ta kratko vlekel,« če se to zgodi, pač ni dvoma.
Okoli tega problema se je sukala razprava nad dve uri. Z ozirom na predlog podjetja so se sestali zaupniki na posvetovanje in so sklenili načelen pristanek z gornjimi dostavki.
Razprave v soboto 25. t. m.
Končno sta se v petek stranki sporazumeli, da bo glede podrobnosti, kar
tiče osnovnih mezd in drugega, razpravljal ožji odbor, ki ga tvorijo: dr. Pavlin za papirnice, dr. Golia za Zvezo indu-strijcev, Filip Uratnik za Del. zbornico, Karel Pintar kot predsednik delavskih zaupnikov in zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze.
Le-ta odbor se je v soboto ob 10 dopoldne sestal v Ljubljani. Prva komisija je vzela v pretres osnovne plače, druga pa delovni red. Glede uvrstitve delavstva v kategorije se je dosegel sporazum. Za posamezne kategorije so se stavile od strani delavstva minimalne zahteve, enako ponudbe papirnic.
Ponedeljek 27. t. m
Obe komisiji sta se sestali v Ljubljani ob 10 dopoldne. Mezdna komisija je določila osnovne plače za posamezne kategorije in se je dosegel za obe strani še neobvezen sporazum. Komisija za delovni red je razpravljala o prekočas-nem del,u, pribitkih in končno o §115, 4b. Zveza industrijcev je predlagala poseben način izvajanja (tega paragrafa, ki da je za industrijo veliko breme in da dejansko škoduje bolniškemu zavarovanju. Seveda je predlog Zveze industrijcev za delavstvo neugoden in ga v celoti odklanja. .
Popoldne ob 3 tse je nadaljevala razprava o osnovnih mezdah v Vevčah. Ze itak skrajno malenkostne družinske doklade so se pribile k novim mezdam. Delavstvo je s tem dokazalo, da mu ne gre za malenkosti. Razprava je trajala do pol 8.
Torek, 28. t. im
Ob 3 popoldne se je sestal celoten odbor v dvorani OUZD v Ljubljani. Nad 4 ure trajajoča razprava se je sukala okoli vprašanja praznikov, pribitkov za nedeljsko in prazniško delo, dopustih, sprejemu iu odpustu delavstva itd. Zastopniki delavstva so vztrajali pri minimalnih zahtevah predloga Jugosl. strok, zveze, dočim gre podjetju za tem, da odščipne, kjer le more. Dosedanje
posestno stanje bodo branili papirni-čarji do kraja. Ne gre za povojne razvade, ampak za priborjene pravice, za katere so papirničarji pripravljeni na zopetno borbo!
Nadaljevanje v četrtek 80. t. m.
Ob pol 8 se je razprava zaključila in sklenilo nadaljevati v četrtek ob 10 dopoldne. Pretresti je le še nekaj splošnih vprašanj in določil osnovne mezde za Goričane in Medvode.
Reakcionarnost uprave veleposestva »Ravnik1*.
Odkar se je delavstvo parne žage »Ravnik« organiziralo, so ljudje, ki jim je poverjeno vodstvo in uprava tega posestva, neprestano na delu, da zrušijo solidarnost organiziranega delavstva in zopet uvedejo sistem brezmejnega izmozga-vanja delavstva. V preganjanju in šikaniranju organiziranega delavstva se najbolj odlikuje delovodja parne žage g. Deda-mus (Italijan), ki zna spretno nastavljati zanjke svojim žrtvam ter pridno nabira obtežilni material proti delavstvu, da ga črni svojemu predpostavljenemu gospodu upravniku. Gospodje sicer odkrito ne nastopajo proti organizaciji, so pa zahrbtno pravi strokovnjaki. Dne 18. avgusta t. 1. j® bil ponovno odpuščen predsednik delavskih zaupnikov tov. 'Karol Turšič. Le-ta jim je bil največja ovira za dosego njihovih namenov. Pri tej akciji, ki se je pletla že več mesecev, so sodelovali kar trije gospodje, zato se sedaj ne ve, kateri od teh bo odlikovan. Mi ugotavljamo samo to, da za odpust tovariša Turšiča uprava ni imela niti najmanjšega tehtnega razloga, razen to, da je tov. Turšič vršil po zakonu poverjeno dolžnost delavskega zaupnika ter se ni strašil postaviti se v bran tudi pred samim gospodom upravnikom. Zadevo odpuščenega Turšiča ima v rokah Inšpekcija dela v Ljubljani, delavstvo pa bo od svoje strani tudi znalo ščititi svojega tovariša zaupnika. Malo pred tem so bili odpuščeni trije delavci, vzrok odpusta je bil v tem, ker so ti trije delavci med delom spili par kozarcev vina, kar bi jim v tedanji hudi vročini na prostem ne mogel nihče zameriti, posebno še, ker podjetje pri tem ni imelo nikake škode in je bilo delo nemoteno. Ti trije delavci so bili eni izmed najbolj zavednih v organizaciji, enemu pa je na vedne šikane od strani delovodje zavrela proletarska in kri in je povedal par prav poštenih gospodu v uho. Delavci so bili odpuščeni, gospod delovodja pa si je mel roke v znak zadovoljstva, da so padle zopet tri žrtve v njegove zanjke. Vprašamo gospoda delovodja, kaj bi bilo, če bi sam padel v zanjke, katere tako pridno nastavlja delavstvu? Gospodje naj vedo, da se delavstvo zaveda, da brez žrtev ni uspehov in da bo odslej dalje s podvojeno energijo branilo svoje interese napram izkoriščevalcem.
DELAVSKI MLADINSKI TABOR priredi Krekova mladina v nedeljo, 2. septembra na Šmarni gori.
Ob 9 sv. maša z govorom, po sv. maši tabor, na katerem govorijo med drugimi tudi tov. Jože Gostinčar in France žužek.
Popoldne pod goro pri Koširju prijateljski sestanek in razgovor.
Na taboru sodelujeta tamburaška zbora iz Zaloga in Preske-Gorifane.
Delavci, Krekovci, krščanski socialisti, udeležite se tabora vsi!
Političen pregled.
NOTRANJA POLITIKA.
Naš parlament je šel na počitnice. Vendar v politiki ni radi tega prav nič mirno ozračje. Hrvatsko vprašanje še vedno ni rešeno in dela skrbi i Belgradu i Zagrebu. Vlada čaka, kaj bodo še napravili Hrvatje in Hrvatje čakajo, kaj bo končno rekla vlada. Radičeva stranka je poslala na mednarodni parlamentarni kongres v Berlin dVa posebna zastopnika (dr. Kmjeviča in dl-. Pemarja), in še posebno vlogo, češ, da vladni zastopniki nimajo pravice zastopati Hrvatov. V Berlinu so pa odločili, da ta hrvatska zastopnika ne
zastopata Hrvatov ampak samo svojo stranko. Vendar je ta gesta opozicije vlado spravila v zadrego in sedaj Belgrad pravi: kaznovali bomo vsakega, kdor se pregreši zoper zakon. Novih izjemnih zakonov zoper opozicijo vlada ne bo sprejela, pač pa strogo izvajala sedanje zakone (zakon o zaščiti države!). Takole je: prve klofute noče dati nobeden; ko bo pa prvi udarec padel, jih bo morda padlo še več.
Gotovo je, da se bo naše notranje življenje uredilo samo zakonitim potom doma, in ne na tujem. Tujina ima le toliko interesa na naši notranji ureditvi, kolikor bi nam, oziroma nam bo posodila denarja. Dolgotrajno sedanje stanje v naši državi ni mogoče; to pa ne samo z narodnostnega vidika, ne, ampak tudi in še manj z gospodareko-finančnega in tudi splošno državnega stališča ne. Bo, čisto gotovo bo prej ali slej treba pljuniti v roke in rešiti vprašanje: ali centralizem ali avtonomija. Mi že danes vemo, kaj hočemo.
ZUNANJA POLITIKA.
Albanija je postala kraljevina. Dosedanji predsednik republike Ahmed beg Zogu se je dal oklicati za kralja, če bi res ljudstvo to hotelo, bi rekli mi: prav tako; tako pa vemo, da je to laško maslo, da je to Italija hotela in financirala, zato, da ima tem močnejšo stopnjo na balkanskem polotoku. Bo treba imeti vedno eno oko uprto v Albanijo.
V	Grčiji so imeli volitve. Zmagali so Venizelosovi pristaši — republikanci kar z dvetretjinsko večino. Z nami hočejo voditi novi ljudje bolj prijateljsko politiko. Sicer je pa Grčija pač potrebna miru in konstruktivnega dela.
Bolgare so pa Francozi in Angleži prijeli malo za ušesa, češ, naj tiste mace-donske organizacije malo v šahu drže ali razpuste. Bolgarija je obljubila (je veliko dolžna Franciji in Angliji!), tudi nekaj storila, ali koliko bo uspeha, bomo šele videli. Tukaj smo pa tudi mi prizadeti. Ko bo v naši Macedoniji več miru, več avtonomije, več svobode, bo lažje nam in Bolgarom in mnogo bližje si bomo z Bolgarijo, kar je nujno potrebno posebno radi našega soseda Italije.
Italija je vedno agresivna zlasti proti nam. Nettunske konvencije niso prav nič pomirile njihovih želja, ampak šele apetit so dobili po nadaljnjih koncesijah. Ni jim dovolj .ribolov v našem morju (Italijani bi nam tega nikdar ne dovolili!), ne koncesije za laške tovarne na naših tleh, pa še mnogo stvari bi lahko našteli. Še vedno so v mogočni koži osvajevalca. Naši Dalmatinci so- par Lahov prekloftali, pa bi oficielna Italija kmalu počila, tako se je napihnila. No, pa smo se opravičili in je zaenkrat mir, dokler ne bo novega incidenta_____________________________
Pridobivajte novih noroHnikov!
Jugoslovanska strokovna zveza.
VINIČARSKI TABORI.
V	Gornji Radgoni se vrši dne 2. septembra viničarski tabor. Ob štirih je rana služba božja za člane Strokovne zveze viničarjev, skupina Gor. Radgona. Potem je v dvorani posojilnice zborovanje: 1. Viničarski stan. 2. Organizacija, njene zasluge. 3. Naša izobrazba in mladina. 4. Sklepi in resolucije. Vsi viničarji iz okolice, pridite!
Pri Jeruzalemu se vrši viničarski tabor dne 9. septembra t. 1. za ormoški in ljutomerski viničarski okoliš. Ob 9. uri sv. maša v jeruzalemski cerkvici, potem zborovanje, tabor na prostem. Govorijo tovariši: Peter Rozman, obl. poslanec, France Žužek iz Ljubljane in Andrej Semenič iz Maribora. Tabor je velikega pomena za naš pokret in dviga duha stanovske vzajemnosti naših viničarjev ormoških in ljutomerskih goric, zato na] nobeden ne izostane.
Celjsko okrožje
Celje. — Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Celju, sklicuje v nedeljo 2. septembra ob 9 dopoldne v tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze v Celju svojo redno sejo. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve! — Predsednik.
Lesni delavci
Planina pri Rakeku. Ker so kapitalistični reakcionarji na parni žagi »Ravnik« onemogočili skoraj vse dosedanje vodstvo skupine, se vrši v nedeljo dopoldne ob pol 11 v Lazah pri g. Faturju izredni občni zbor skupine. Na občni zbor bo prišel zastopnik JSZ. Vsled važnosti dogodkov, ki se odigravajo zadnje čase na parni žagi, se vse delavstvo poziva, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno. — Odbor.
Usnjarji
Vrhnika. V nedeljo 2. sept. 1928, ob 8 zjutraj se bo vršil v Rokodelskem domu sestanek članov Strokovne skupine usnjarjev in sorodnih strok na Vrhniki. Na sestanku se bodo obravnavale važne strokovne zadeve, vsled česar se vsi tovariši naprošajo, da se gotovo sestanka polnoštevilno udeleže. Poročal bo zastopnik Jugoslov. strok, zveze. — Odbor.
Služkinje
Celje.- — V nedeljo, dne 2. septembra 1928 ob 8 popoldne se bo vršil sestanek poselske zveze. Na sestanku poroča delegatinja Poselske zveze v Delavski zbornici v Ljubljani tov. Ivana Godeša. Vabimo vse tovarišice, da se sestanka udeležijo polnoštevilno. Razpošljejo se tudi tozadevna vabila. Pridite točno!
Železničarski vestnik
Vozne olajšave. Ukinjena je recipro-citeta z jadransko plovidbo d. d. Sušak glede voznih olajšav za aktivne uslužbence kakor tudi za rodbinske člane, za službena in privat. potovanja. Nai osnovi
svojih legitimacij uživajo odslej naši uslužbenci in rodbinski člani za vsa potovanja s parniki Jadranske plovidbe vozno olajšavo na ta način, da plačajo karto nižjega razreda, vozi se pa v višjem razredu. Karte se morejo kupovati z legitimacijo pri blagajnah vseh agencij Jadranske plovidbe. To velja od 1. avgusta 1928 dalje.
Z odlokom Generalne Direkcije št. 27817-28 se je sklenila obojestranska re-ciprociteta s čehoslovaškimi drž, železnicami za aktivno osobje in njih rodbinske člane za privatna potovanja in sicer: 1. Aktivni uslužbenci dvakrat letno brezplačne karte in 2. njihovi rodbinski člani pa dvakrat letno nakaznice za polovično vozno ceno. Treba je vedno navesti, če se naroča prva ali druga karta.
Generalna direkcija drž. železnic zahteva z odlokom št 49032-28, da ji predlaga direkcija prošnje uslužbencev za vozne olajšave, katere niso predvidene v Pravilniku oziroma v >uputstvih< o načinu izdajanja voznih olajšav, s svojim mišljenjem in predlogom. Zato naroča: K vsaki slični prošnji podajo šefi izčrpno poročilo, navedejo od kedaj prosilec služi, koliko ima družine in kake so njegove razmere. Take prošnje je ko-lekovati s kolkom za 5 Din, priloge pa, če so že nižje kolekovane, z razliko do 2 Din.
Prošnjam za prevoz gradbenega ma-terijala je priložiti potrdilo v kake svrhe se zida, ali izključno za lastno potrebo ali ev. tudi za oddajo v najem zaradi rente in gradbeni načrt.
Pravilnik o zdravniški službi. Humanitarni fond ljubljanske žel. direkcije je založil pravilnik o zdravniški službi v slov. jeziku. Izvod stane Din 3 in se dobi pri Mat. skladišču v Mariboru. Da pa olajšamo našim čitateljem naročbo tega važnega pravilnika, sprejema naročila naša centrala Prometne Zveze, katera bo potem' ta pravilnik za vse skupaj naročila.
Delavska zveza.
Brezno. V nedeljo 26. t. m. smo se zbrali delavci vseh strok, da si tudi pri nas ustanovimo Delavsko zvezo, ki nam je zelo potrebna. Delavstvo ni nikjer organizirano, ampak živi vsak svoje življenje in hodi svoja pota. Zato tudi ni nič čudnega, če ni nobenega razumevanja za skupne težnje in če se delavstvo med seboj sovraži. Organizacija v dobrih rokah bo lahko v tem oziru veliko naredila. Na rednih mesečnih skupnih sestankih se bodo delavci medsebojno spoznali in vzljubili, ker so spoznali, da so si po trpljenju vsi enaki, da se njim vsem enako slabo godi, da pa si lahko, če bodo skupaj držali marsikaj izboljšajo. Poročala sta tovariša Lojk in Semenič iz Maribora. Lep začetek je bil.
Celje. — Zadnjo nedeljo, 26. t. m. se je vršila seja okrožja Delavske zveze, katere so se udeležili tudi tovariši zu-
nanjih okrajnih Delavskih zvez. Seja je potekla s stvarnimi poročili tovarišev-zastopnikov, ter se je sklenilo pričeti s sestanki pri vseh zunanjih zvezah, ter tako dvigniti našo politično organizacijo. Tovarišem, ki so se udeležili in tudi onim, k so bili zadržani, kličemo: korajžno na delo iii uspehi so tu. Prihodnja seja bo sklicana z vabili, samo to prosimo, da se seje udeležite vsi brez izjeme.
Celje. — V torek 4. septembra 1928 ob pol 9 zvečer se bo vršila seja okrajne' Delavske zveze, za celjski okraj. Vse odbornike vabimo, da se seje udeležijo polnoštevilno in pridejo točno. —
Predsednik.
Delavsko vprašanje ~ mednarodno vorašanie.
V	Angliji stoje zopet pred težkimi boji. Angleški kapitalizem je namreč izprl 500.000 tekstilnih delavcev. — Ti novi boji so posledica izgubljenega boja rudarjev lanskega leta; ko bi se takrat zavedalo delavstvo, da je zadeva angleških rudarjev zadeva delavstva vsega sveta, bi angleški rudarji zmagali. Tako je pa delavstvo v drugih deželah, zaslepljeno po egoizmu, lastnem in nacionalnem, padlo svojim tovarišem v hrbet. Kapitalisti v posameznih državah so se veselili tega razbitja med' delavstvom, zavedajoč se, da je zmaga angleških kapitalistov tudi njihova zmaga.
In pričelo se je. Takoj so bila mezdna gibanja v Nemčiji v rurskem ozemlju, v srednji Nemčiji v premogokopnih rajonih, sedaj zopet v Angliji pri tekstilnih delavcih. Da je kapitalizem tudi pri nas postal objesten in brezobziren, ni potrebno posebej dokazovati. Dovolj pričajo mezdni spori, ki jih je vse polno: Titan, Steklarne, Vevče, tovarne vagonov v Kragujevcu itd.
Kedaj se bo zavedalo delavstvo, da je kapitalizem mednaroden, trdno organiziran, da ne pozna kapitalizem niti vere, niti narodne pripadnosti, da je njegova vefa dobiček, na račun tujega dela?
Delavstvo bi se moralo zavedati, da je angleški delavec suženj kapitalizma istotako kakor nemški, kakor italijanski, kakor ameriški, kakor jugoslovanski. Ko bi prišlo delavstvo do tega prepričanja, potem bi bilo konec suženjstva. Hlapec Jernej še ni umrl vsled tega, ker hoče de-lavstvo samo tako.
Po svetu.
Na socialističnem kongresu v Bruslja
so veliko in lepo govorili o razorožitvi in izpraznitvi od Francozov zasedenega Porenja. V Franciji pa je gospod Boncourt izdelal nov vojaški zakon, ki za slučaj vojne tudi žene obvezuje k vojaški dolžnosti. In v Nemčiji je vlada s socialisti vred sklenila graditi novo veliko oklopno križarko. Ali za vojno, ali pa proti njej z vso odločnostjo! Tako pa na kongresu proti vojni, v vladi za vojno — dve duši v enem telesu!
Vlado v Siriji je francoska vlada prisilila, da je odstopila. To pa zato, ker je hotel sirski parlament (ki stoji pod »za-
ščito« francoske vlade) izpeljati neodvisnost Sirije. Vse mogočne vlade so enake
—	ne puste malim narodom svobodne odločitve. Toda zgodovina tu ne bo obstala. Narodi imajo pravico, da si po svoji želji in po svobodni odločitvi urede svoje življenje. — To bodo dosegli, ker mo--rajo prej ali slej doseči!
Japonci so napreden narod. Skrbno zasledujejo, kaj se v Evropi dogaja novega. In v slabem in v dobrem jo posnemajo. Sedaj se vedno bolj vmešavajo v notranje razmere Kitajske — pod pretvezo, da branijo svoje imetje v državi, so^poslali tja vojsko, ki pobija in odvzema Kitajcem njihovo premoženje. Japonci so svoje častnike izšolali na pruskih kadet-nih šolah in na Daljnem Vzhodu pripravljajo ravnotak požar, kot so ga povzročili s svetovno vojno cesar Viljem, Moltke in drugi generali in feldmaršali.
Primer kapitalizma. Krakovska lesna tvrdka Walter in Dotler je dobila pri posredovanju gozdov v Vzhodni Galiciji provizijo 64.000 dolarjev to je 3,640.000 dinarjev. Gozdove je kupil baron Lie-bieg od gornješleziške lesne družbe za 183 milijonov. Kaj pa ljudstvo? Ali nima predvsem to pravico do zemlje? Ali naj ti gozdovi sedaj donašajo dobiček samo enemu baronu, ljudstvo pa naj strada in mu morda dela za nekaj borih soldov? Ali ni Bog postavil vseh ljudi za gospodarje zemlje? Pa se še dobe ljudje, ki zagovarjajo sedanji družabno-gospodarski red! Mi pa pravimo: ta red, ta sistem je krivičen, ker ubija milijone ljudi in služi le nekaterim, zato mora izginiti; ne bomo preje mirovali!
Zveza nemških kovinarjev je imela v letu 1927 celotnega prometa 54,500.000 Mark. Prispevki znašajo 30,340.000 Mk, obresti od naloženega denarja pa 807.478 Mark. Med izdatki stoje na prvem mestu postavke za brezposelne —
7,600.000	Mark. Izdatki za štrajke 1,927.850 Mark. Iz tega sledi, da so odgovorili kovinarji v Nemčiji raznim tru-stom na edino pravilen način — z organizacijo. Tudi v Nemčiij so težki spori s podjetniki. Toda učinek teh sporov je ravno nasproten učinek pri nas. Pri nas postajajo delavci malodušni in klečeplazijo pred kapitalisti. V Nemčiji po-množe svojo armado nntom om« je. z,ato ]e nemški delavec zaveden in zmagovit.
Veliki petrolejski boj končan. Na svetu obstojata dva največja petrolejska koncerna. Ameriški Standard-Oil in angleško-ni-zozemski Royal-Dutch. Razumljivo, da med takimi velesilami interesi nikoli niso izravnani in se slejkoprej vršijo večja ali manjša trenja. Da so pri tem milijoni najmanjše enote, s katerimi se računa, je več kot jasno in so tudi v takem boju obojestranske izgube več kot deset- in stomilijonske. Predmet zadnjega boja je bila pogodba, katero je sklenila amer. družba Standard-Oil s sovjetsko vlado in s katero si je pridobila monopol na prodajo ruskih petrolejskih proizvodov. S tem je bila pa družba Royal-Dutch zelo udarjena, ker bi šlo tako v zgubo okoli 100 milijonov ho-land. goldinarjev (2290 milijonov Din), ki so jih delničarji te družbe svojčas vložili v rusko petrolejsko industrijo. Ker sta obe
Kdaj ie plača delavca človeka vredna?
Misli krščanskega socialista.
Povprečna cena mezdnega dela je minimum delavske mezde t. j. vsota življenjskih sredstev, ki so potrebna da ohranijo delavcu življenje. Kar si torej delavec od svojega dela prisvoji, zadošča komaj za reprodukcijo golega življenja. Nočemo odpraviti osebnega prisvajanja delavnih produktov v svrho reprodukcije neposrednega življenja, katero ne propušča nobenega čistega preostanka, ki bi dajal moč nad tujim delom. Odpraviti hočemo le bedni način tega prisvajanja, ob katerem delavec le živi, da množi kapital in le tako živi, kakor ugaja interesom vladajočega razreda. Komunizem nikogar ne ovira, naj si ne prisvaja družabnih produktov, pač pa ne dovoljuje, da si s tem prisvajanjem podjarmlja tuje delo.« Tako Marks v svojem komunističnem manifestu. In reči moramo, da ima v tej točki prav.
Vprašanje o delavskih plačah je tako obširno, da ga samoposebi umevno na tem malem prostoru ni mogoče izčrpno obravnavati. Dotakniti se hočemo tu le nekaterih poglavitnih točk, po katerih se mora ravnati delavska plača, ako hoče-
mo, da je pravična in človeka vredna, j Predvsem moramo tu povdariti, da je ; popolnoma pogrešena misel nekaterih, j da so dandanes plače pravične, češ, saj j se delavci sami prosto zavežejo, da ho- j čejo za to plačo delati. Če je on zadovo- | ljen, je to gotovo znamenje, da je plača j pravična. To nikakor ni res. Prav te dni j sem bral v časopisih, kako se je za eno j pisarniško mesto potegovalo nad 50 re- j flektantov in reflektantinj. Eden ali ena od njih dobi službo, seveda drage volje sprejme vse pogoje, naj si so še tako sramotni, samo da ima službo. Resnica je, da se je svobodno zavezal za tako plačo služiti in sicer z veseljem služiti. Toda ta resnica je le navidezna in o svobodi ni govora. Ako človek strada, je dragevolje in z veseljem vsako hrano, pa naj bo še tako slaba. S tem pa ni rečeno, da je ž njo zadovoljen, ali da je to dosti za človeka, ako ima le košček kruha in malo vode. Ohraniti si pač more človek s to hrano življenje, ne more pa preprečiti, da ne bi telo hiralo in končno pod-leglo vsled premale in nezadostne prehrane. Prav taka je z delavskimi plačami. Brezposelni je stradal, dobil službo, z vsako plačo je zadovoljen, zato da nekoliko manj strada, ali sploh more ohraniti svoje telesno življenje. Nihče pa ne
more reči, da je taka plača res človeka vredna.
Ako pravimo, da mora biti plača res človeka vredna, tedaj mislim tu na) življenje delavca bodisi ročnega ali umskega, kakor si ga pameten človek sme želeti. Ne mislim tu na kakega pijanca ali potratneža sploh, ker takemu tudi največja plača ne bi zadostovala, a pravtako ne mislim na delavca, ki bil bil izredno skrben in varčen. Res se dobe tudi taki delavci in delavke, ki se jim človek mora čuditi, kako morejo ’ s tako skromnimi sredstvi shajati, toda to so izjeme. Za merilo tu ne smemo jemati človeka izredne skromnosti in skrajnega samozata-jevanja ampak povprečnega človeka. Ako torej pravim, da mora biti plača vredna človeka, mislim tu na plačo, ki omogoča delavcu stanovanje, ne v kaki kleti ali baraki, ampak pošteno, zračno in zdravo stanovanje, pravtako primemo hrano in pošteno razvedrilo, z eno besedo vse, kar je potrebno za povprečnega človeka. Biti mora plača tolika, da si lahko prihrani nekaj za čas bolezni, starost ali kake podobne nezgode.
Plača mora biti družinska, to se pravi, delavcu mora biti omogočeno, da se more poročiti in da more svojo družino pošteno in stanu primemo preživ-
ljati. So nekateri tudi med tako imenovanimi dobrimi katoličani, ki pravijo, saj se ni treba ženiti ali možiti. Kdor nič nima, se mora pač temu odreči. Resnica je to v toliko, da je res vsakemu povsem svobodno, ali se hoče poročiti ali ne. Toda človeška narava je taka, tudi delavčeva, da na splošno nagiba ljudi bolj na družinsko, kakor na samsko življenje. Človek namreč nima samo naravne pravice do življenja, ako ima prav tako naravno pravico do rodbinskega življenja. In ker ima to pravico, ima kot družinski oče tudi dolžnost, da skrbi za svojo ženo in otroke. Rekel sem tudi za ženo; kajti dolžnosti gospodinje in matere zahtevajo celega človeka in nikdar ni mogoče zahtevati in je tudi krivično, ako morata v slučaju poroke mož in žena v službo. Pri tem gotovo trpi rodbinsko življenje, trpi gospodinjstvo, trpi tudi vzgoja otrok, z eno besedo, družina, ki je članica človeške družbe, trpi pomanjkanje v glavnih njenih predpogojih. Zato imajo delavci pravico terjati tako plačo, ki je po splošni sodbi, ne samo v posameznih izjemnih slučajih, zadostna da more pameten in skrben delavec preživeti dostojno ne le sebe, ampak tudi svojo družino. Dokler to ni doseženo, tako dolgo ne moremo govoriti, da je človeška družba
strani spoznali, da jima povzroča boj preveliko škodo, sta se sporazumeli, da bodo Amerikanci še nadalje kupovali ruski petrolej, da pa bodo odškodovani tudi delničarji družbe Royal-Duteh.
Kaj bi z navadnimi puškami. Angleško vojno ministrstvo je izdalo odlok, da se ne bodo kupovale več za vojake nove puške, ker se bo vsakega opremilo z ročno strojno puško.
Naš,.Del. koledarček"
»Delavski koledarček« je dotiskan in Prihodnje dni ga bomo začeli razpošiljati. Vsak ga mora biti vesel. Že na zunaj je tako ličen in prikupljiv, poln je pa tudi lepih, kratkih in jedrnatih sestavkov. V kratkih člančičih so popisane najvažnejše delavske ustanove, očrtane pregledno kršč. socialistične organizacije — vse je prirejeno tako, da bo vsak delavec imel takoj pri rokah kratek pouk o vseh delavskih ustanovah, s katerimi ima vedno pc-sla in rabi o njih podatkov in navodil. Samo naslove posameznih člančičev naj navedemo, pa bo vsak takoj videl, kaj mu nudi naš »Delavski koledarček«. Te le sestavke prinaša: Kdo je krščanski socialist? — Delavstvo — v enotno protialkoholno fronto! — Strokovna organizacija. — Krekova mladina. — Delavska zveza. — Zakon o zaščiti delavcev. — Obratni zaupniki. — Delavska zbornica. ~~ LJslužbenski davek. — Okrožni urad. TT Krščanska internacionala. — Viničar-I*- Doma. — Javne borze dela. — Bratovske skladnice.
Brez dvoma bo koledarček vsakemu ugajal, zato segajte pridno po njem, naročajte ga: Stari trg 2-1., Ljubljana. Hi-ote z naročili, da nam zaloga ne poide!
Tedenske novice.
ISksekutiva krščansko - socialističnih delavskih organizacij (EKSDO) je na svoji seji dne 26. avgusta 1928 soglasno sklenila, da se prireditve dne 9. septembra 1928 oficijelno ne udeleži, ker bo k vsem sodobnim in perečim socialnim vprašanjem zavzel točno in jasno stališče II. kongres krščanskih socialistu,-, ki »e pripravlja. Ta sklep pa ne tangira morebitnega sodelovanja njenih članov. V tem slučaju nastopajo le v svojem imenu. Krščansko - socialistični delavski pozdrav: Za EKSDO: Francč Žužek, t. č. predsednik, Jože Langus, t. č. tajnik.
Ali ga čitaš in poznaš? »Ogenj kršc. s°c. mladine, ta glasnik-borilec za dosledno in edino pravično ureditev druž-e! Moraš ga čitati in njegove besede skušati uresničiti v življenju! — Sedaj Je izšla 9. številka, ki nekako kot prvi del obravnava pereče vprašanje naše vzgoje: Postavi za cilj naše vzgoje klesanje močne osebnosti, ki bo edina mogla prenoviti svet. — Govori nadalje o vseh perečih sodobnih vprašanjih z visokega moralnega vidika. — Vsak delavec bi ga moral čitati in naročiti! Dobe se še vse številke (razen prve) nazaj. Stane cel letnik 32 Din in se naroča na Starem trgu 2-1. Ljubljana.
urejena. Ako pa bi kdo ugovarjal, da to vsled nizke cene blaga in izdelkov ni mogoče, tedaj mu bodi povedano v odgovor, da tega ni krivo delo, ampak današnje gospodarstvo, ki ne proizvaja zaradi potrebnega konsuma, ampak radi Prekomernega dobička. Tu je korenina ^£ga zla._______________________________
Na Ratitovec!
Nikoli nisem mislil, da bom kdaj na njem.
Prav zadovoljen sem bil, da sem ga smel od daleč gledati in da mi ni bilo treba na njega plezati. Pa se jeseniški Krekovci spomnijo, da je Krek gori zahajal in da zame tudi ne bo pretežko in
saj veste kako je — če te enkrat dru-2ba vjame, plavaj z njo. — šli smoi in Pisati moram o tem jaz, ki “se peresa in hribov bojim.
Kaj boste, si bo kdo mislil! Na Rati-ovecj prava reč je to!« Pa ni tako. Sam Krek bi se nam smejal, ko bi nas videl akole v soboto proti večeru na jeseniškem °lodvoru sredi dežja pod nebom zagmje-vp!? 8 ^emn'irr' oblaki, kako se roti — se-,a samo izbrana četa — da gre, pa če *ospicene prekle z oblakov lete.« In Jese-uicani go se nam tudi. — A menda je že es' Veči> k’ je Jur, večjo ima srečo.« —
Sodba delavca o »Delavski Pravici«.
J Ekspozitura J. S, Z. v Mariboru je do-| bila prejšnji teden od svojega člana, ki i biva sedaj v Kragujevcu sledečo sodbo o ! »Delavski Pravici«: »Zelo me je razvese-i lila »Pravica«, katera je pisana v čisto drugem duhu. Take sem si že jaz davno želel in še bolj borbene, katera si upa j zapisati odkrite besede in če tudi bijejo v obraz.«
Kapitalističnemu »Delu« za klobuk.
Ker se prav sedaj nahajamo v najvažnejšem trenutku borbe za naše pravice, na pamflet, ki ga je priobčil kapitalistični zaveznik, danes ne bomo v celoti odgovorili, pač pa po končani borbi. Svetujemo pa gospodom od Narodne strokovne zveze, da se v Vevčah sploh nič več ne prikažejo, ker nimajo pri nas ničesar iskati. Nobene tajnosti ne bomo izdali, ako javno pribijemo, da predstavlja Narodno strokovno zvezo v Vevčah le še 9 propadlih kandidatov. — Govorila bodo dejanja! — Vevški paplr-ničarji.
Pri javni borzi dela $ Ljubljani je v
času od 19. avgusta do 25. avgusta 1928 iskalo delo 588 moških in 187 žensk, skupaj 775 brezposelnih. Prostih mest je bilo 118 moških in 12 ženskih, skupaj 130, Posredovanj se je izvršilo 65 moških in 9 ženskih, skupaj 74. Odpotovalo 117 moških in 4 ženske; skupaj 121; odpadlo pa je 8 moških in 13 žensk, skupaj 21 brezposelnih. — Delo je na razpolago: Moškim: 5 kotlarjem, 5 kovinostrugarjem, 1 mehaniku za. pisalne stroje, 10 pleskarjem in črkoslikarjem, 2 mizarjem, 1 strojniku, 1 sedlarju za izdelov. torbic, 2 pilarjem, 1 kurjaču, 1 akordantu za str. opeko, 1 str. ključavničarju, 2 elektromonterjem, 2 kleparjem, 1 tapetniku, 12 čevljarjem za šivano delo, 3 mlinarjem, 1 kamnoseku, 1 slaščičarju, 3 minerjem, 2 hlapcem, 1 vodoinštalaterju, 4 zidarjem, 6 tesarjem, 1 mlademu kuharju, 2 navadnim delavcem, 1 mlinskemu skladiščniku, 9 vajencem; ženskam: 2 šteparicam, 1 pletilki, 2 špulericam, 1 orožniški kuharici, 2 kuharicam, 1 sobarici, 2 služkinjam.
Naročnikom.
ki nam dolgujejo naročnino za julij in avgust smo priložili danes položnice. — Prosimo, da nam vsak poleg zaostanka
nakaže naročnino vsaj še za en, oziroma za dva meseca naprej. Skupno torej 15 dinarjev. Mnogo dela in stroškov pa nam prihrani, kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino za ve« kot dva meseca nazaj, smo pa poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da nam nemudoma nakažejo na opominu nakazani znesek, da jim ne bo treba lista ustavljati. Uprava.
Me«, univ. Dr. Logar France
Specijiilist za zobozdravništvo in ustne bolezni
Ljubliana. Sv. Petra c. 14 (I. nodstr.)
zopet ordinlro
Ko smo čez pol ure izstopili v Soteski iz vlaka, nas je bogato obsipalo žarko soln-ce in nehote je vrisk privrel iz veselega srca ter odmeval v gorske velikane.
In tako je šlo na dolgo pot, ki se je iz štiri- potegnila v osemurno; seveda naš vodnik ni nič kriv. Kaj še: ponosen je na tp, da nam je razkazal toliko sveta, ki ga sicer sigurno ne bi bili nikdar videli. Vem, da se še danes jezi na tiste junčke, ki smo jih našli ob pol 12, ker so mu prekrižali načrt in skrajšali našo pot za kakih šest ur. Ta mrcina se je menda bal, da ne bi prespali jutranje zarje, pa nas je hotel toliko časa sprehajati, da bi bili lahko veseli, če bi obenem z njo na vrh Ratitovca prišli. — Ti presneti junci! Ravno, ko nismo vedli, pa prav zares nič več, potem ko smo se že stokrat izgubili, ne kod ne kam, pridejo in jo uero pred tistim Janezom, ki jih je smatral za krave ter se pripravljal na veselo in zabavno molžo in drve z njim vred neverjetno ravno do kažipotne deske na Ratitovec.
Zdaj je bilo veselja. Sv. Peter, ki v t*Fdni n°^L	n’	mogel spati
—	kako neki, ko smo peli in vriskali in klicali celo noč — si je gotovo nejevoljen zatisnil obe ušesi — tak smeh in vrisk je bil. Le škoda, da ni bilo med nami nobenega pesnika, da bi opeval v vencih
Cez hribe in doline...
Polovična vožnja je dovoljena za vse
udeležence, ki se udeležijo proslave 25 letnice Kat. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru dne 2. septembra 1928. Polovična vožnja velja za 1., 2., in 3. septembra. Ker je to društvo delavsko in je na programu zraven pestrega sporeda tudi referat dr. Jeraja o delavski in mladinski izobrazbi, vabimo vse delavstvo, da se te proslave udeleži. Začetek proslave ob pol devetih dopoldne pri cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Udeleženci naj kupijo pri vstopnih postajah cele enosmerne karte, katere puste žigosati z mokrim postajnim žigom ter jih v Mariboru ne smejo oddati, ker jim bodo te vozovnice služile za brezplačno vožnjo nazaj na podlagi izkaznic, ki se bodo dobile na zboro-vališču.
Ribnica na Pohorju. Dne 23. t. m. se
je pri nas zgodila huda nesreča. Delavcu Off Gašperju je skala zmečkala levo nogo. Tovariši, ki so mu prihiteli na pomoč, so ga po polurnem delu komaj z dvigalom oprostili skal. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik g. dr. Vodušek. Taka je pač delavčeva usoda, nikdar ne ve, ali še bo vrnil zvečer iz dela domov ali ne.
Sv. Miklavž. Dne 19. avgusta se je vršila pri Sv. Miklavžu plenarna seja družin viničarskega okrožja. Zbrali so se delegatje iz lepih slovenskih in haloških goric, iz Ljutomera in Zavrča, iz Huma in Kapele itd. Razpravljali so o zelo aktualnih in važnih vprašanjih, predvsem glede delovanja za prospeh naših družin med viničarsko mladino. Poročali so v imenu centrale Krekovih družin tov. Ludovik Duh, gl. tajnik, potem tov. Jože Košnik, okr. tajnik, in tov. Mir iz Sv. Miklavža. Izvolil se je formelno okrožni sosvet, ki bi oskrbel vse potrebno za viničarski tečaj, ki se bo vršil to zimo, sklenilo se je, da se snujejo Borci, ženski odseki itd. — Spoznali smo se zopet in sklenili, da vztrajamo na poti, na katero smo krenili! — Videlo se je jasno, da naše delo in trud ni zaman, saj napredujemo! In to je glavno! Le tako naprej z božjo pomočjo!
Sv. Miklavž. Ob priliki viničarskega tabora v Jeruzalemu dne 9. sept. priredi Krekova družina popoldne ob 3 v društveni dvorani Sv. Miklavž gledališko predstavo »Na dan sodbe«, krasna delavska drama v treh dejanjih. Med odmori svira naš priljubljeni tambura-ški zbor. Vstopnina: isedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za nakup šolskih potrebščin, katere bo organizacija razdelila najrevnejšim viničarskim šolarjem. Zato odbor apelira na vse naše viničarje kakor na cenjeno občinstvo, da se v obilnem številu udeleže predstave in tako pripomore našemu dobrodelnemu namenu. Vabi odbor.
Zaivrč. Zborovanje SZV in Krekove mladine dne 26. avg. t. 1. je nadvse lepo izpadlo. Stara šola je bila natlačeno polna naših zavednih članov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjam govornika tov. Košnika, ki je predaval o novem »viničarskem zakonu«. Opazili smo tudi
    	m	■ '"M*
skladnih hvaležnost naših src do naših dragih junčkov.
Ampak vodnik, naš dobri tov. predsednik, temu so se zbirali oblaki nad glavo. Črno na belem smo brali, pa nas je črez tri minute hoda že hotel prevariti, da smo na napačni poti. »Tri sto kosmatih, kje pa so markacije. Saj vidite, da jih ni. Markacije, markacije!« tako je celo poč klical in te so mu tudi zdaj po glavi rojile. In še ko smo v koči sedeli, ter je stokal za klobasami in jajčki ter drugo tako robo po nahrbtniku, je nekaj o »markacijah« momljal. Vihar našega ogorčenja in smeh in šala vse je šlo mimo njega, dokler se ni do dobra pokrepčal. Sedaj bi morali pa slišati ga in videti tudi, kako je zrastel s svojimi zaslugami in svojo izvedenostjo v hribolastvu in zlasti za to našo srečno uspelo pot — vse seveda v naše neizmerno veselje in zabavo.
Čez noč smo se odpočili in ob 9, ko je prišla še ena skupina Krekovcev, smo imeli sveto mašo, nagledali se nato-gorskih velikanov in ob 1 popoldne odšli s srčno zadovoljnostjo, puščajoč za seboj najlepše utise. Vabili so nas na skorajšnje svidenje in tudi v nas vseh je bilo eno vprašanje: Kdaj bomo zopet tako »po bližnjicah« hodih, pa tako iskreno veselo in bratsko živeli.
naše vinogradnike, katere je istotako zanimal novi »viničarski zakone. Naše ljudstvo je videlo, da le v strumnih kr-ščansko-socialnih organizacijah je spas našega stanu, zato se je oklenilo organizacije še bolj trdno. Sklenilo se je, da bo organizacija gledala na to, da se bo novi viničarski zakon izvajal povsod, ter bo organizacija preganjanemu viničarju radi pravic stala vedno trdno ob strani ter mu pomagala z vsemi danimi sredstvi do pravice. Živela viničarska organizacija.
Zanimivosti.
Letalstvo v rastlinskem svetu
Mnogo prej, nego je človek izumil aeroplan, je zgradila narava čudežne letalske aparate v rastlinskem carstvu. Pri natančnem opazovanju z letalskimi pripravami opremljenih semen različnih rastlin, posebno cvetlic, najdemo zelo značilne oblike letalnih mren, vijakov, kril in resničnega padala. Dunajski znanstvenik Wilhelm Schmidt je napravil presenetljive zaključke o tem, na kakšen način nosi veter leteča semena, ki napravijo včasih izredno dolge poti. Medtem ko pade regratovo seme pri mirnem vremenu že v oddaljenosti kakih 10 cm od rastline, pade pri vetru, ki doseže hitrost 6 metrov na sekundo, v 20 meterski oddaljenosti na tla, seveda če veje veter enakomerno. Če se zračni valovi na razne načine križajo, seveda seme ne leti daleč proč. Večkrat brije veter iz centra v livkastem vrtincu, kar posebno godi semenom. Pri takem »vrtinčastem lijaku« napravi že pri nekoliko večji hitrosti vetra seme 14 metrov dolgo pot v 10 sekundah. Če torej računamo pri določenem številu semen po istem pravilu, tedaj vidimo n. pr. pri regratovih semenih, da jih od
10.000	preleti kakih 1000 3 km, okoli 100 preko 10 km in da dosežejo nekatera celo 26 km oddaljenosti. Eksperimenti z barvnimi semeni kažejo, da taka semena napravijo še večje lete. Cvetni prah borovcev leti 100 km daleč. Gotove divje cvetke, kakor tudi razne žitne in travne vrste pošiljajo svoja teh-nično-aeroplansko popolna semena stotine kilometrov daleč. Vse rekorde pa pobijejo semena mahu in gob, ki napravijo desettisoče kilometrov! Kakor se je ugotovilo, zanese veter pri izredno ugodnih vremenskih razmerah zelo lahka semena krvnice 440.000 km daleč (11 kratni zemeljski premer). Ta rekord ji lahko zavida vsak letalec!
Samomorilec y levji kletki.
Obiskovalci zoološkega vrta v Rio de Janeiro so bili pred kratkim priča izredno razburljivim dogodkom. Začelo se je tako, da se je v kletki dveh mladih, še neukročenih levov pojavil mladenič popolnoma golih rok, to je brez vsakega orožja1; celo biča ni imel s seboj. Ljudje so menili, da gre za dresuro ter so se v velikem številu zbrali pred kletko. Mladi mož je mimo sedel med oba leva, ki sta bila očividno presenečena in nikakor nista kazala kake razdraženosti nasproti vsiljivcu. Celo s sunki se leva nista1 dala razdražiti, marveč sta mladeniču lizala obraz. Toda o tem navidezno ni bilo govora; kajti leva sta tudi udarce na smrček sprejemala kot ljubeznivost in se hotela igrati. Uslužbenci so pozvali čudnega gosta v levji kletki, naj takoj gre iz kletke; toda mož se je naredil, kakor da ne sliši. Prihitel je sam ravnatelj in nujno rotil mladeniča, naj se odstrani iz kletke. Zaman. Tedaj sta udrla v kletko dva strežnika z drogovi, da bi nepoklicanca šiloma odvedla. V tem trenotku je mladi mož potegnil revolver in prisilil strežnika, da sta se umaknila. Ljudje so se začeli prestrašeni umikati, meneč, da je to res norec, ki utegne začeti slepo streljati. Mladi mož pa je stopil naprej in rekel, da nima morilnih, pač pa samomorilne namene. Upal je, da ga bodo levi raztrgali. Ker pa so ti iz neznanega vzroka kakor krotke mačke, si 'mora pač na banalen način pomagati. Pri teh besedah je dvignil revolver na sence in sprožil. Strel je slednjič vznemiril zveri; leva sta se vrgla na mrtvega mladeniča in ga raztrgala. Kasneje se je zvedelo, da je bil samomorilec šele 18 let star in je šel v smrt zato, ker mu starši niso dovolili postati filmski igralec.
Zračni promet med Nemčijo in Kitajsko se je pričel te dni. Proga bo vodila preko Rusije. Od Berlina do Moskve vozi aeroplan 10 ur.
Dr. Fr. Debevec, spec. za tuberkulozo:
Vrste in oblike jetike.
(Dalje.)
Jetika ni samo bolezen pljuč, temveč vsega telesa. Res pa je, da so pljuča naj-češče po njej prizadeta.
Pri vdihanju kužnih klic pridejo le-te vanje. Kadar bacili iz poljubnega bolnega ognjišča zaidejo v kri ter se potem potepajo z njo naokoli, pa se spet najrajše zaustavijo in naselijo v pljučih, kamor prihaja kri v številne žilne mrežice po kisik.
Vprašamo se: Kje pa se kužne kali izven pljuč najrajše naselijo? Odgovorimo tako-le: Na sto slučajev pljučnih jetik pride približno 18 izvenpljučnih. Od' teh 18 slučajev je 13 takšnih, ki postojajo istočasno poleg pljučne tuberkuloze, 5 slučajev pa je takšnih, ki obole sami zase, to je: pljuča so pri tem zdrava.
Če vzamemo vse izvenpljučne jetike ter jih porazdelimo po organih našega telesa, potem vidimo: Približno ena četrtina je teh obolenj v črevesju in na trebušni mreni; malo manj kot tretjina je te bolezni v kosteh in sklepih; skoro polovica v sečnih organih (ledvice, mehur itd.) in spolovilih (sečni organi in spolovila so med sabo v tesni zvezi, zato bolezen prehaja rada v soseščino); preostanek odpade na tuberkulozo bezgavk in druge telesne dele.
Ako primerjamo slučaje samostojne izvenpljučne jetike, pri katerih pljuča niso bolna, potem dobimo nekoliko drugačno sliko: Skoro polovica je tuberkuloz črevesja in trebušne mrene (ker se — zlasti pri otrocih! — z okuženo jedjo inficirajo čreva, dočim ostanejo pljuča nepoškodovana); skoro tretjina je tuberkuloz v kosteh in sklepih, le petinka odpade na sečne organe in spolovila, ostalo so slučaji obolenja žlez itd.
Tudi oči, nos, uha, možganske mrene, možgani, srce itd. lahko obole vsled jetike. Bodisi v jasno vidni obliki, bodisi prikrito (da bi človek prej sklepal na kako drugo bolezen!) se odigravajo ti kužni procesi.
Ne obračaj torej svoje pozornosti sa- j jete na dan? mo na pljuča, temveč na vse delo. Čim prej spoznaš vzrok svojih telesnih težav, tem boljše je, zlasti to velja za jetična obolenja.
Za kratek čas.
Kaj se pri radiu vse primeri.
Mlada zakonska žena je prosila moža, naj ji vendar zapiše zvečer kuhinjska navodila za neko jed, katero bo dobil potom radia. Mož je ženo ubogal, in ko se zvečer oglasi dotični radio, je poročevalec pričel pisati. Toda zgodilo se je, da je obenem ujel dve oddajni postaji, in sicer eno, ki je oddajala navodila za telovadbo, drugo pa za kuho. Ujel in zapisal je takole: »Roke v bok, deni pest moke na ramo, dvigni koleno ter pregiblji palce, nato pa dobro premešaj v pol litru mleka. To ponovi šestkrat. Vdihavaj hitro eno žlico kvasa, stegni noge ter stisni dve kuhani jabolki skozi sito. Izdihavaj, dihaj naravno ter stresi v skledo. Pozor. Vlezi se na tla ter mešaj beljak treh jajc. Pripogibaj telo naprej in nazaj, dokler ne zavre. Čez deset minut pa potegni posodo proč od ognja ter se po životu obribaj s platneno brisačo. Dihaj normalno, še enkrat dobro premešaj, obleci se v volneno obleko ter postavi na mizo z vinsko omako.«
*
Vedeževalka mladeniču: »Vse zaman, kar vi pripovedujete, te karte povedo, da nimate več mnogo dni pred seboj. Ko boste stari 39 let, boste umrli. Ta mala karta pa pove, da se boste oženili z osemintridesetim letom ter imeli 16 otrok.« — »Kako je to mogoče, če bom pa že eno leto po poroki umrl?« — Vedeževalka je malo zardela, toda si takoj opomogla ter rekla: »Poročili se boste z vdovo, ki bo imela 15 otrok.«
*
Pivo in voda. Star gospod znan kot prvobojevnik proti uživanju alkohola: »No, radoveden sem, koliko pive vi spi-
- »No, tako okoli pet litrov pa že.« — »O vi nesrečni človek, jaz bi niti vode ne mogel popiti toliko množino.« — »Jaz tudi ne,« odvrne pijanec.
Strašilo je. Nekdo je ves preplašen priletel k zdravniku ter mu pripovedoval, kako ga vsako noč straši, da se duhovi zbirajo okolu njegove hiše ter se jih kar po cel tucat vsede na plot njegovega vrta. »Kadar pogledam zvečer skozi okno, jih vidim sedeti na koleh plotu. Kaj mi je storiti?«
Zdravnik: »Ošpičite kole.«
*
Star mož je gnal svinjo na sejem v mesto. Pred mestom pa mu je pričela nagajati ter ni hotela dalje. Tu pride neka elegantna dama, katero mož nagovori: »Vi, gospa, slišite, pojte no pred mojo svinjo ter recite venomer: Vuc, vuc, vuc, vuc, vuc. Tako bo ta salamenska svinja mislila, da gre moja stara pred njo.«
Brihtna glava. »Moj oče je tako velik, da lahko čez plot gleda,« reče Mirko Jankotu.
»Moj tudi, kadar klobuk dene na glavo.«
*
»Veste, gospa Stegulova, moj mož je čudežen otrok. Že ko je bil tri leta star, je bil tako brihten, kot je danes.« *
Dva kmečka fanta sta si v mestu ogledala nekega stradalnega umetnika. Ko sta odhajala, pravi eden proti drugemu: »Jaz bi čisto lahko štirinajst dni ne jedel in štirinajst noči ne spal.« »Beži, beži, kako bi bilo to mogoče,« pravi nato drugi. »Čisto enostavno, spal bi podnevi in jedel ponoči.«
Vrednost denarja. Za 100 nem. mark dobiš 1355.75 Din. Za 100 avstr, šilingov 800.70 Din. — Za 1 dolar 56.81 Din. — Za 100 fr. frankov 221.24 Din. — Za 100 č. kron 168.27 Din. — Za 100 lir 296.85 dinarjev.
i:	Telefon	štev.	20	16.
Ustanovljena L 1889.
Poštni ček 10.533,	■	>
Mesina hranilnica Itnbliansha
(Gradska štedionica) Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hdw^rl^vUnMtano K0NZUHSKI KLITI
tšCe somišljenikov In pokrepCil,
nat sc oglasi v
Kjer dobi alkoholne kakor fndl nealkoholne pijače in postrežbo po najnižti ceni Točlio se vina
KOiVflRlSlMl TR0 SILV. 2 #sredI«« Sgjg,*1*1*
I
Slavko Savinček:	35
Milica. olroK bolesti.
Prišel je s prvim vlakom tudi Mirko. Ne, ni prišel, pritekel je! Hotel se je zagnati kar naravnost v sobo k Miličini postelji, ko ga je ustavil v kuhinji odhajajoči zdravnik, ki je poklical še mater ter obema naročil, naj ja varno pripravita deklico na Mirkov prihod'. Ko je zdravnik odšel, je mati na kratko povedala Mirku, kako je prišlo.
»Čudho, neka slutnja je bila v meni že včeraj, da se bo Milici nekaj pripetilo. Pa sem ji vendaafl pisal ko navadno in se je moralo pismo spotoma kje zakasniti!«
Mati so šli v sobo pogledat k Milici in pomignili očetu, da je Mirko zunaj. Oče so šli v kuhinjo.
Mati so se sklonili k hčeri:
»Milica, kako ti je?«
»Mirko, mati!« je dahnilo dekle.
»Smo mu sinoči brzojavili, naj pride takoj. Gotovo bo prišel!«
»Zdajle je prišel vlak,« je zaskrbelo deklico.
»Potem mora biti tudi Mirko takoj1 tukaj,« so previdno zatrdili mati.
»Ah, da bi že bil!« je deklica zaželela.
Mati so tedaj nalahko pomignili Mirku v kuhinjo in mladi mož je tiho stopil med vrata.
»Milica, Mirko je prišel!« so se Sklonili mati k hčerki.
»Mirko!« je zahrepenelo dlekle in dvignilo oči in roke.
Mirko je stopil k postelji, se sklonil k Milici in jo poljubil na ustnice. Blaženo je spreletelo de-kličji obraz in z drobnimi prstki je segla po Mirkovi roki.
? Zakaj si se tako prestrašila?« jo je skrbno povprašal ženin. »Pisma nisi dobila? Pisal sem ko navadno, pa se je maralo med potjo zakasniti.«
In ko se je deklica hotela vzpeti k njemu, jo je miril:
»Le mirna bodi, zdravnik se boji zate! Glej, Milica, ne smeš mi umreti! Kaj bi brez Tebe? Ozdraviti moraš, da bo čimpreje poroka!«
Milica pa ga je žalostno, žalostno pogledala. Pa je dejala, spremenivša barvo pogleda:
»Samo, da si pri meni Ti, Mirko moj, pa mi je bolje!«
Zadržala je njegovo roko v svoji in jo narahlo božala.
Mirko ni mogel od postelje stran. Gledal je svojo nevesto, strmel v njen bledi obraz, v belo lepoto. Kakor angel je bila, kakor čudežna, skrivnostna roža. Sklanjal se je k nji, jo poljubljal na oči, na usta, na lase. A največkrat na oči, na te tihe, udane, prelepe oči, ki so mu o toliki ljubezni govorile. — Pa se je nenadoma domislil:
»Milica, veš kaj, po onega zdravnika grem, ki Ti je bil nogi zdravil. Izvrsten zdravnik Je, povedal bo za gotovo in upanje dal!«
Milica se je nasmehnila:
»Le pojdi, če imaš upanje, da bo kaj bolje!« In še je zahrepenelo iž nje:
»Tako bi bila rada zdrava! Da bi mogla s Teboj, četudi samo za en mesec!«
Nehote ji je šel pogled1 do Kristusove slike na steni in je boječe, a upajoče zaprosil.
Mirko je odšel po zdravnika. Med1 tem sta se mati in Metod odpravljala ria postajo, da gresta pogledat k mrtvemu Mirku in ga pokopat. Ker sta morala čez noč ostati zunaj, so mati naprosili so-sedo, da pomaga Anki in očetu.
»Saj se menda ae bo poslabšalo ta čas?« je zaskrbeio mater.
»Imaš še časa; počakaj zdravnika, pa boš vedela zagotovo, da boš bolj brez skrbi,« so pripom: nili oče in še vprašali:
»Kaj pa, imaš denarja dovolj?«
»Hvala Bogu, da sem včasih mislila na slabe čase! Menim, da bo dovolj. Nekaj za pogreb bodo
pa tudi. tam prispevali?«	____
Spogledala sta se z možem1 in vedela, da do najhujšega ne pride, dokler bosta mogla oba delati.
Prišel je Mirko z zdravnikom, ki je takoj preiskal bolnico. Mati so bili poleg. Zidravnik je za čas stopil v kuhinjo.
»Kako je?« se je utrgalo plašno iz Mirka. Očetove oči pa so se zasolzile.
»Bom odkrito povedal: kak teden se bo še vleklo, toda pomoči pa jaz sam ne vem. Bo pa mirna smrt, vam zagotavljam. In je tudi bolje zato, ker bi gospodična itak ne mogla nikdar več zapustiti postelje. Bog že ve, kako ukrene, zato se potolažite!«
In ko je videl dobri zdravnik solze v Mirkovih očeh in obup v očetovih, je pristavil:
»Pogum, mladi mož in tudi Vi, oče! Olajšajta ji zadhje ure, ne vznemirjajta je! Jaz jo bom pripravil na vse, vame ima zaupanje. Samo vidVa ji ne smeta kazati preveč žalostnih obrazov, da bo laže prenašala! Glejte!« se je obrnil k Mirku, »prinesli ste ji srečo v njeno hrepenenje! Ne bo si želela mnogo več, kakor, da ji oči zatisnete. Storili ste več ko svojo dolžnost!«
Nato je odšel zopet k bolni Milici. Mati so prišli iz sobe in oče so jim povedali, naj gredo mimo pokopat Mirka, ker zaenkrat ni nevarnosti. Naročili so jim tudi, naj spotoma povedo v samostanu, naj gospod pridejo s sveto Popotnico.
Zdravnika ni bilo dolgo iz sobe. Z Milico sta imela dolg pogovor. Takole se je končal:
»Gospodična, zdaj sem' Vam povedal odkrito, kar Vam moja znanost more povedati. Rečem Vam še enkrat: čudovito je dober Bog, le Vanj zaupajte, pa boste mimo zaspali!«
Milica pa mu je odgovarjala, tiho sicer, a z nekakim zanosnim glasom :
»Od srca zahvaljeni, gospod1 doktor! Biti hočem mirna, da njega in očeta preveč ne užalim. Upanje je umrlo v meni, varljivo upanje! Vendar sem srečna! Moje hrepenenje po nesebični, lepi ljubezni je v Mirku izpolnjeno, a ostane mi še drugo upanje, ki mi je je dal Oni, ki je edino Upanje! Hvala Vam, gospod doktor!«
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. C e č.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.