»Tednik Izhajs pod tem skrajfs- mm imenom od 24 nov. 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov •^ZDI Ptuj m Ormož - Izdaja /avod »Tednik« Ptuj - Odgo- vorni urednik Anton Bauman — HrpdniStvD In uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel 156. - St tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje -Mariborski tiFk« - Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000. za Inozemstvo isno din. Št. 35 PTUJ, dne 13. septembra 1963 Cena 20 din Letnik XVI. PRED JESENSKO SETVIJO v kmetijstvu je sedaj grav gotovo najbolj aktualna tema priprave na jesensko setev. Pred kratkim smo o teh pripra- vah pisali z območja obline Or- mož, danes poglejmo območje občine Pluj. Kmeti.iske zadruge v občini se temeljito pripravljajo za jesen- sko setev, ki se bo v krat.kem začela. Zaradi tega smo se glede priprav na setev zanimali pri kmetijski zadrugi »Jože Laekn« in kmetijski zadrugi »Haloze« Ptuj. Prva obsega v glavnem področje Slov. goric, druga pa Dravsko polje in Haloze. Vprašanje je, kako bo z umetnimi gnojili »Največje težave bodo z umet- nimi gnojili.« je dejal Milan Lacko, šef proizvodnje v kmetij- ski zadrugi »Jože Lacko«, ko smo se zanimali o pripravah na setev v tej zadrugi. Naročenih imajo 700 ton umetnih gnojil, medtem ko so jih do sedaj do- bili le okrog 200 ton. Kolikor ne bodo dobili zadostnih količin umetnih gnojil, ne bodo mogli izvršiti akcijskega plana zadru- ge, ki zajema 60 ha površin v kooperaciji. Program predvide- va tudi 2.000 ha travniških povr- šin, za kar 120 ton tomaževe mo- ke, ki jo imajo na razpolago, ne bo zadostovalo. Umetna gnojila bodo verjetno na razpolago, ven- dar je vprašanje, če bodo pra- vočasno prispela. Poleg tega predvideva akcijski plan tudi 1.50 ha deteljišč. 200 ha sadovnjakov, 20 ha vinogradov, za proizvodno leto 1964 pa 600 ha hibridne ko- ruze in 500 ha krompirja. Zadruga sklepa s kmetovalci kooperacijpke pogodbe, samo »fiksne«. Kmetovalcu nudijo ce- lotno agrotehniko, ta pa potem vrne s pridelki ali z živino. Do danes imajo sklenjenih približno 160 ha p0'g0db Težave so v tem, ker se nekateri kmetovalci ne držijo osnovnih agrotehničnih mer. Mehanizacifa je pri- provijena Sef strojnega parka v kmetij- ski zadrugi »Jože Lacko« Ptuj Franc Sirec, je na vprašanje n pripravah na setev povedal, da i je glede mehanizacije vse pri- pravljeno. Zadruga bo imela na razpolago 21 traktorjev s plugi in 7 traktorskih sejalnic. Kmeto- valcem opravljajo vse usluge, v nesezonskih mesecih pa sklepajo pogodbe, največ za prevoz gra- moza. Največ uslug opravijo z oranjem, žetvijo. se'tvijo in po- dobnim, delno pa tudi s prevozi — največ razvozijo premoga. Za- enkrat imajo težave v tem, ker nimajo primernih pro.storov za kmetijske stroje. Imajo pa v na- črtu zgraditi, velike strojne lo- pe (garaže), delavnice in skladi- šča. Trenutno imajo stroje pri privatnih kmetovalcih, .so pa tu m tam izpostavljeni tudi vre- menskim neprilikam. Največ de- la je v času sezone, to je oh spo- mladanskem in jesenskem ora- nju. Popravila strojev opravlja- jo v glavnem sami, ali pa jim to opravijo v Mehaničnih delavni- cah kmetijskega kombinata. Tudi v KZ »Haloze« |e vse priprtivljeno o pripravah na setev v kme- tijski zadrugi »Haloze« smo pov- prašali Janka Mlakarja, kmetij- skega tehnika, planerja v zadru- gi. Na setev so pripravljeni, za- skrbljeni pa so, kako bo z umet- nimi gnojili. Naročenih imajo 1130 ton umetnih gnojil, prejeli pa .so jih le 15 ton in je vpraša- nje. če bodo dobili še ostanek. Lansko leto je bilo ravno za gno- jila veliko povpraševanje. Z vse- mi sredstvi jih v glavnem oskr- bujeta »Agnotehnika« in »Seme- na« iz Maribora. Pripravljenih bodo imeli 12 traktorjev, ki bo- do zadostovali za 4 obrate, ki jih zadruga že ima. To so: obrat Majšperk z Doleno, Videm z Le- fkovcem. Podlehnik z Zetalami in Cirkulane z ZavrČem. Letos imajo še vprežne sejalice, za na- slednjo leto pa predvidevajo eno ali dve traktorski sejalici. Tudi v tej zadrugi kooperirajo s kme- tovalci m imajo v planu 186 ha žitaric, od tega 144 ha pšenice in 24 ha ostalega žita. Kmetovalcem so glede priprav na jesensko se- tev na voljo kmetijski tehniki, ki so v zgoraj navedenih obra- lih. Kmetijska zadruga »Haloze« ;e pripravila že' tudi vso doku- mentacijo za predajo zemljišč Kmetijskemu kombinatu Ptuj na svojih področjih v Vidmu. Les- kovcu in Podlehniku. Na tem območju se najbolj prepletajo interesi zadruge in Kmetijskega kombinata in bo s tem olajšano delo obema, v prvi vrsti zadrugi, ker se bo s tem bolj usmerila na kooperacijsko proizvodnjo. Milan Lacko NAJVEČJI PROBLEM pomanjkanje skladišč ZADRUGI ODKUPUJETA VSE KMETIJSKE PRIDELKE. PRIMANJKOVANJE SKLADlSC POVZROČA NAJVEČ TE- ŽAV. KAKO BO LETOS Z ODKUPOM VINSEGA MOSTA? SLABO VREME ZAVIRA ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV Kmetijs.ki zadrugi »Haloze« in »Jože Lacko« v Ptuju imata z odkupom jesenskih kmetijskih pridelkov polne roke dela. Odko- pujeta les, sadje, povrtnino, ži- vino, vse gozdne sadeže, skrat- ka vse kmetijske pridelke. Tudi perutnina in jajca predstavljata za zadrugo važno odkupno po- stavko. Zadr. »Haloze« odkupuje pridelke prek osmih odkupnih postaj, zadnjga »Jože Lacko« pa na 11. Področje zadruge ;>Haloze« je zelo raztreseno, zato zbiranje kmetijskih pridelkov po odkup- nih postajah povzroča precej S'trošikov. , Različne cene Čeprav sta zadrugi iz iste ob- čine, so odkupne cene nekaterih kmetijskih pridelkov nekoliko višje v zadrugi »Jože Lacko« ra- zen za krompir, ki ga obe za- drugi plačujeta po 18 dinarjev za kilogram. Jajca plačuje »Jože Lacko« po 22 din, »Haloze« pa po 20 din. Prvorazredna jabolka plačuje zadruga »Haloze« kilo- gram po 25 din, »Jože Lacko« pa 28 dinarjev. Težave pri odkupu Pereč problem v odkupu kme- tijskih pridelkov povzroča po- manjkovanje skladišč. Odkupne postaje imajo le priročna skla- dišča, centralnega skladišča za kmetij.«?ke pridelke v Ptuju sploh ni. Zato zadrugi sproti pro- dajata odkupljene pridelke in se ni moč ozirati na ponudbo in povpravševanje, Kot so povedali v zadrugi »Jo- že Lacko«, pomanjkanje skladišč v Ptuju traja že vrsto let. Pri- mernega sikladišča za sadje sploh ni. Letošnji odkup je zadovoljiv Letos je zadruga »Jože Lacko« odkupila 146 vagonov živine, 55 vagonov krompirja, 25 vagonov sadja in 12 vagonov čebule poleg drugih kmetijskih pridelkov. Do konca letošnjega leta pa pred-- videva še odkupiti 160 vagonov živine in 226 vagonov raznih kmetijskih pridelkov. Zadruga »Haloze« je doslej odkupila 160 vagonov sadja in krompirja, do konca leta pa namerava odkupi- ti še 200 vagonov. Zadrugi od- kupujeta tudi maline, borovnice, gobe in ostale gozdne sadeže. Za- druga »Haloze« je tudi poobla- ■ščena in kupuje lesno oglje, ostala podjetja pa kupujejo le.sno oglje brez pooblastila. Sodelovanje - čvrsta vez med kmetom in zadrugo Sodelovanje med kmetom in zadnago je postalo v ptujski ob- čini čvrsto. To pove, da so v kmetijstvu postavljeni novi te- melji kmetijske proizvodnje, v večjih kakovostnih pridelkih. Tržišče zahteva iz dneva v dan večjo kakovost kmetijskih pri- delkov. kakor industrijskih iz- delkov, predvsem tistih, ki .so namenjeni za irvoz. Samo pro- izvodnja v sodelovanju s kme- tom omogoča glede na strokov- no pomoč in dovolj no uporabo agrotehničnih mer, visok in ka- kovosten pridelek. Ker še vedno predstavlja izvoz pri nas manjšo postavko od uvo- za, je kakovost kmetijskih pri- delkov še vedno na pn^em me- situ. Posestva in zadružne eko- nomije so to vprašanje že davno rešile, saj je približno 80 odst. prodane govedine ptujskega kombinata šlo v izvoz, medtem ko prodajo zasebniki zaradi sla- be kakovosti približno le 20 odst. živine. Zadruga »Jože Lacko« ima s kmeti v sodelovanju in v, lastnih pitališčih 750 telic in bi- kov Do prihodnje pomladi bodo zgradili pitališče v Desencih za 200 telet in tako bodo povečali stalež živine. Kako bo z orikui^om vinskega mošta? Kmetijski zadrugi v Ptuju se že pripravljata na letošnji odkup vinskega mošta. Zadruga »Jože Lacko« bo vinski mošt odkupo- vala v Juršincih in v Pacinju. Letos bodo mošt plačevali kot navadno po sladkorni stonnji. Lani je zadruga »Haloze« odku- pila 38 vagonov vinskega mo- .šta, letos pa ga namerava 50. Kaj pa transport in embalaža Transport zadrugi »Jože Lac- ko« ne predstavlja posebnih te- žav, čeprav bi nujno potrebova- li štiritonski tovornjak. Več pri- zadene transport zadrugo ->Halo- ze« zaradi raztresenega odkup- nega področja. Embalaže ima^^a zadrugi dovolj. O pripravah in o izdelavi statutov delovnih organi/acij na območju ptujske (4)rine smo že poročali. Nekolik..) nintij je hilo .fclišriti o izdelav; statii- U)v delfvvnih orgaiiizarii v o!)- čini Ormož. .Slatiil je /h vsako rle!f>vno f>r,irani7aci jo zelo va- jeti akt. ki ureja celotn-t 7iv- Mfiife in odnose v podietjii. v Zavodu ali |)a v usta-iovi. 'iOli- ko večji poudarek je treba da- ti statutom Helovrilli orf:nni/,a- cij. ki morajo viehovati |.ravi- ce in dolžnosti delavcev in vo- •^ilnih uslužbencev, moraio ure- lati medsebojne oHnri^e. n.tk-i- zati jasno perspektivo pndn tjii. n.jen razvoj in smer proizvod- nje. .<=;tatut mora biti pnlajro- |PTi potrebam podjetja, smeri proi7vrw-ln je in morn oltsegsti tudi važnejša določila nhr-iricke'- Pa statuta. Statuti delnvnik ar- ffaniz ri| ui Tajo hiti preudar- no sestavljeni, zato jih aaj se- stavljajo naši delovni ljudje, tisti, ki pridobivajo pri stroju, na njivi, pri tlelii na cesti ali kje drugje delovne izkušnje in se kalijo v naši socia I iistični dru/beni stvarnosti. Delovni človek naj (Kiloča in na| aktiv- no sodeluje pri sestavljanju statuta, ki mora biti odrnz re- lotnefra kolektiva. Sleherni rla.i kolektiva je odgovoren za pra- vilno in pravočasno i/ilp avo statuta, ki je •»lika '.n-Iosti d°- lovnopa k(>lektiva. ("e še ni povsod naš delovni človek do- volj seznanjen s pomenfvm, va/nostjf) in bistvom siatut;i. |e treba seznaniti slehern(^!r.^ delavca in v njem vzbiirliii po- /•vrno^it. .\'e/aint(>resirarK>'>t p^i izdelavi statutov je le odra.^ premale ra/arledanosti relotne- ca kolektiva ali posameznikov. \ 'žno jp tudi. kakf. k.J' ktivi priklopa |o k i/df^ijvi ^iptntov in kako cenijo njihovo vred- nost. Pri sestavljanju je treba vsestranisko proučiti mnenja ko- lektiva, ki zna ceniti življenje delavca in njegove po;u:oje v podjetju. Pri nas je delovni človek na prvem mestu, zato ga mora statut obravnavati na prvem mestu, kot osnovnega faktorja našega vsestranskega družbenega razvoja. Čeprav šo nekatera podjetja v občini v izdelavi statutov mnogo naredila, kot tovarna »Jože Kerenrir«. gradbeno poil- jetje »Ogradt in KZ »Kombi- nat-jeru/alem«. Ormož. >rt dru- ga naredila premalo. Nekatera podjetja izdelavo tako va/nega dokumenta niso vzela dovolj resno, zato bo treba nove poli- tične akcije (predavanj, sestan- kov in in.štniktaže), da bi bil sleherni zaposlen sp7nanjen s pomembnostjo statuta. \'a osno- vi temeljitih analiz in pregle- dov osnutkov statutov delov- nih organizacij bo le mor pra- vilno in pravočasno opozoriti kolektive na pomanjkljivosti pri izdelavi statutov ter jih pra vilno usmeriti. D. R. Ukrepi za pomoč Skopju Pred nekaj dnevi je začela Zvezna skupščina obravnavati ukrepe za pomoč prizadetemu Skopju. Sestala sta se zvezni in gospodarski zbor Zvezne skupščine. Zakonski predlogi, ki so jih sprejeli, predvidevajo ustano- vitev sklada za obnovo in iz- gradnjo Skopja in urejajo na- čin vplačevanja prispevkov, ki bodo omogočili ustanovitev omenjenega sklada. Računajo, Ha bo sklad razpolagal v letu IQh4 s hA milijardami dinarjev. Zbora sta obravnavala tudi predlog zakona o razpisu ljud- skega posojila v višini mili- jard dinarjev. Obravnavali so tudi predlog zakona o posebni ureditvi do- ločenih vprašanj s področja de- lovnih razmerij v Skopju. Ta zakd»;tranili posledice n^dav- ne?a pofrpsa in normalizirali življenje in delovne pf>gojf. predvsem v gospodarskih orga- nizacijah. Medtem ko je drža\'ni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič zaključil svoj obisk na Poljskem z najlepšimi vtisi in perspektiva- mi za poglobljeno in razširjeno poljsko-jugoslovansko sodelova- nje na vseh področjih, je v pone- deljek zvečer prispel v našo de- želo na zasebni obisk predsednik revolucionarne delavsko-kmečke vlade LR Madžarske in prvi se- kretar CK madžarske socialistič- ne delavske partije Janos Kadar s spremstvom. Po dveh dneh razgovorov s predsednikom Titom v Karadjor- djevem, ki so potekali v prisrč- nem in prijateljskem ozračju, ugotavljajo, da se dvostranski odnosi z uspehom razvijajo in da so skupni interesi Madžarske in Jugoslavije kot sosednih dežel, ki gradita socializem in se borita za ohranitev miru na svetu, realna in trdna podlaga za okrepitev in napredek medsebojnih zvez. Po- sebno pozornost so posvetili go- spodarskemu sodelovanju. Obisk v Latinski Ameriki Ob istem času prihajajo iz Bra- zilije, Mehike in Čila novice o pripravah na obisk predsednika Tita, ki se bo pričel v kratkem. Kaže, da se bo predsednik Tito sestal tudi s predsednikom Ken- nedyjem, ko bo obiskal zasedanje Generalne skupščine OZN. Tre- nutno samo še ne vedo, ali se bo to zgodilo v New Yorku ali Wa- shingtonu. To pomeni, da bo imel jugoslovanski predsednik na svoji, po času razmeroma kratki uradni turneji onstran oceana zelo po- membne razgovore v okviru pri- zadevanj za boljše medsebojno poznavanje, razumevanje, sodelo- vanje in utrditev miru. Prebivalci latinskoameriških dežel pozdravljajo jugoslovanske- ga predsednika kot izfazitega borca za mir in mednarodno so- delovanje. Prav tako opozarjajo na njegovo veliko vlogo v boju proti nacizmu in povojni graditvi nove Jugoslavije. Prizadevanja nekaterih skrajno desničarskih in katoliških krogov, da bi z demon- stracijami plačancev zavrli ali zmanjšali pomen obiska, so pro- padla. Napredni krogi opozarjajo, da gre le za izbruhe posamezni- kov. medtem ko velika večina pri- srčno pozdravlja prihod visokega gosta, kar bo tudi pokazala s .svo- jim sprejemom Incident na kitajskc-sov jeiSRi mcji Napadi Kitajtkih vuaueijev na SZ, ki so jih doslej prikrivali z »ideološkimi razlikami«, so sedaj prešli tudi na meddržavno po- dročje. Skupina kitajskih študen- tov, ki SiP doslej študirali na mo- skovskih vseučiliščih, je priredila na obmejni postaji Nouška pravo demonstracijo nasilja. Ko so sov- jetski organi našli pri njih pro- tisovjetsko gradivo, so jim ga od- vzeli. Nato je prišlo do obreko- vanja SZ in sovjetskega vodstva in celo do fizičnega pritiska. Ka- kih petdeset razVnetežev je vdrlo v carinarnico io dobesedno za- i.11 iid provizuricnu piiicje- neiii .£.L>(jiuvciiiju ^.diiiu m lAje- iic Vuaiieijt:. j-zVoi aiu SO se zavar- /.cvdii v ijosiopju, fed oae(_caiii in ueriioj.Ud.il. iatie ^jo uven uncn &o jiii iiJidviii mejo. Ueiaio Je oiio, ud zeie aemon- SUcUlU po UKaZin OUid- BLd ii.zVdU lUuiuem, lil ii^icni oo- idcuii, loud sovjetsKi ouiiicjiii or- gdiii i>o pOKazaii neveijeuio nni'- liosc in tega niso aovoiiii. i\cis.dj poaoonegd se je 7. i. m. pripcmo na oomejni postaji ZiabajKaibK. V Pekingu na drugi scrani javno priznavajo, da iz pokrajine ainic- jang, ki je sedemkrat tako vei.Ka kakor Jugoslavija, beže ljudje na sovjetsko ozemlje. (Po nekatenn vesteh sodeč naj bi pobegnilo v zadnjih letih kakih 50.000 ljudi, ker se boje lakote.) Seveda v Pe- knigu sedaj trde, da je to delo »sovjetskih agentov«. Pravijo tu- di, da v Moskvi nočejo sploh od- govoriti na te vrste pritožb. O be- guncih v Moskvi doslej še niso spregovorili ničesar. Med svojim obiskom po Latin ski Ameriki bo predsednik Ti- to obiskal tudi Brazilijo. Na sliki: Rio de janeiro, eno 1/ined lepih in slikovitih mest Brazilije. S seje 10 Ormož Kooperacija v gozdartsvu Sodelovanje med kmetom in zadrugo je eden najpomembnej- ših činiteljev razvoja zasebnega kmetijstva in gozdarstva. V kmetijstvu je sodelovanje med kmetom in zadrugo postala čvr- sta vez, ki om.ogoča na zasebnih površinah doseči visoke pridel- ke. V gozdarstvu je glede sode- lovanja med zasebniki in go- zdarskim obratom zadruge stor- jenega bolj malo, čeprav je za razvoj sodelovanja dovolj po- gojev. Zato bodo v kratkem pri- pravile krajevne organizacije SZDL na področju občin Ormož sestanke s povabljenimi zaseb- nim.i lastniki gozdov, da bi se pomenili o bodočem gospodarje- nju z gozdovi in o kooperaciji v gozdarstvu. Po zakonu o go- zdovih ima sleherni zasebnik, ki je v kooperaciji z zadrugo, pravi- co do 50iz;kupička od proda- nega lesa na panju. Zadruga bo dajala strokovni nadzor, za dela, ki jih bodo lastniki v gozdovih opravili, pa bodo plačani. Od 15. septembra do 15. okto- bra bodo v krajevnih organiza- cijah SZDL občine Ormož po- svetovanja predstavnikov druž- beno političnih organizacij in društev in predstavnikov šolskih odborov o vsebini dela in nalo- gah SZDL, o krajevnih skupno- stih in o njihovih statutih ter o gospodarskih problemih, ki se pojavljajo na področju krajevne organizacije. 16. septembra ho sestanek se- kretarjev in blagajnikov kra- jevnih organizacij SZDL v obči- ni. Razprava bo o pobiranju čla- narine, o načinu evidence članov ter o pridobivanju novih članov SZDL. Na seji Izvršnega odbora občinskega odbora so sklenili, da bodo 14. septembra sklicali sestanek predstavnikov vseh ob- činskih organov in predstavni- kov delovnih organizacij, na ka- terem bodo razpravljali n pro- gramu in načrtu Delavske uni- verze za leto 19fi3'fi4. o načinu financiranja strokovnega iz- obraževanja ter o sestavi preda- vateljskega aktiva. V drugi polovici septembra bo redni plenum občinskega odbora SZDL. ko bo obravnava gospo- darskih vprašanj jesenske setve, kooperacije v gozdarstvu irf dru- gega. Na področju ob-^ine Ormož bo- da v vseh krajevnih organiza- cijah SZDL uredili klubske pro- store, za kar so namenili 1 mi- lijon dinarjev. D. R. I ALI ZE VESTE? | — da je vsak vlagatelj, ki ima pri Komunalni banki v Ptu.iu hra- ^ nilno vlogo vsaj 25.000 din, zavarovan za 100.000 din 7,a slučaj ► nezgodne smrti; da je vsak vlagatelj, ki ima naloženo vezani» hrs.nMm vloso ► vsaj 25.000 din na odpovedni rok, zavarovan za 100.000 din in ► za 200.000 din za slučaj nezgodne invalidnosti in rta sp mu vloga ► obrestuje po 5»'i odnosno 6 • da bo vsak vlagatelj, ki bo v fasu od I septembra do V okto- i bra Iptos na novo vložil ali povišal žp obstoječo ^--^inilno viojro ► za 5000 din. ofi^fl v poštev pri žrebanjn hranilnih nairrid. ki f jih bo Komunalna banka izplačala po 500n din. — Zrrbanjp ho k 5. novembra letos; ► — da se vsp hranilne naložbe sm atrajo kpf pošlo* na tajnost, da fp ► hranilne vloge, razen vezanih vlog. lahkn d-ienejn dnevno v I relotnih zneskih n? gledp na viSino vlore. in [— da na hranilno knjižico Komu naln«» banke Inhkf" dvitr-»to y dnpvno nri vsaki drugi Komunalni banki r držsvi do .50.000 din, ^ po predhodnem tpipfonskpm eneIa«in na tiirJi Poljubno r3»-tPTan r znesek. i Poslužujte s«" teh "^--d-^ost' >" •-.p.tf Dn I KOMUNALM BANKI V PTUJU. Stran 2 TEDNIK PTUJ, dne 13. seplembia 196J Kdaj bomo imeli v Ptuju mlečno restavracijo? v Ptuju ni uilečne restavra- cije niti zajtrkovalnice niti po- dobnega lokrila. (rostišč je do- volj in še preveč, cene v i;jili so na priuiertieni »tnediin rod- nem nivoju, vprašanje j).! je, oe je tudi vse dni;?o ua tej vi- šini. Kar stopite in se okrej)- čajte v kateremkoli iituifikem gostišču. Ko boste plačeva'!, bo- ste zgubili koraj/o v dogleil- iiein ča^^u |H>novit: tak poskus. Takšno stanje priisiljuje mno- ge za|)(>slene ljudi, da rešujejo vprašanje dopoldanskega ])r:- gri/ka na najrazličnejše načine. Okrog f). ure ali še prej se zač- ne v ()rodajalnah kruha, v špe- cerijskih trgovinah ter v mes- nicah pr(X'es-ija tistih, ki "kn- pujejo kruh iu zemlje ter osta- lo pecivo ter po 5 ali 10 dkg «alame. sira. slanine, paštete itd. V nekaterih maTijših ko- lektivih rešuje vprašanje teh nabav eden izmed uslužbencev. • kr si napiše na listek: toliko- krat po dve ž(Mnlji. tcdikokrat •po četrt belega, črnega... kru- ha. pa sadje, paradižnik itd. Samo v nekaterih kolektivih imajo obratne bifeje ali kuhi- nje s toplimi obroki .malic. Me- nimo, (Id danes, ko je nedvom- no dobro znano, da je delovno storilnost moč obdržati skozi 8. ur le, če je po štirih urah de- la določen čas za odmor in pri- grizek, ni potrebn() posebej po- jasnjevati in poudarjati potre- be po skrbi za delovnega člo- veka v tem pogledu. Na drugi strani pa je tudi res, da vsak- danja suha malica kruh sala- ma) ne vpliva najugodneje na želodec in prebavo. Vse to na- rekuje, naravnost zahteva usta- novitev mlečne restavracije ali za jt rkovalnice, ker obstoječa slaščičarna v ulici Heroja t-ac- ka ni in ne more biti kos ob- stoječim tozadevnim |x>trebam. V tem lokalu (g'a smemo tako imenovati?) se na okrog 20 kv. novi gosti odhajajo nepostreže- ni, ker je 35 obstoječih sede- žev stalno zasedenih, posebno pa ob konicah, med 9. in 11. uro pred poldne ter popoldne okrog 17. ure. Ta lokal služi tudi mnogim srednješolcem — vozačem kot zatfM^išče <-b je- senskih in deževnih dnevih ter seveda po/.inii. kar pa seveda v njem ne povečuje prometa. Poleg tega pa v tem lokalu ni moč drugega dobiti kot slašči- čarske izdelke, ne.katere brez- alkoholne pijače in črno kavo ter poleti jogurt in sladoled. Sicer pa česa večjega oti tega lahko tudi ni moč ptiča kov a ti. Zato pa je tembolj umestno — če je v tem pogledu najvažnej- še vprašanje lokala — zopet spomniti na svoječasno razpra- vo o lokalu bivše kavarne Ev- ropa, ki je sedaj pretežno prazen gostilniški lokal. Ure- diti v njem mlečno restavraci- jo ne bi bilo povezano s preve- likimi stroški, kolektiv podjet- ja. ki upravlja z lokalom pa bi tndi moral imeti toliko poslu- ha za obstoječe dejanske potre- be delovnih ljudi, da bi pre- usmeril poslovanje v lokalu skladno s potrebami. Uvodoma srno ugotovili, da je gostišč splošnega tipa v Ptuju dovolj; nobene izgube ne bo. če se preusmeri poslovanje v enem izmed njih tako. da bo potroš- nikom, delovnim ljudem še bolje služil. Prostori bivše kavarne »EVROPA« so večkrat prazni, kot pol- ni (slika zgoraj), medtem ko je >Slastičarna« v Lackovi ulici ,večkrat i)olna kot prazna (slika spodaj). Foto: D. Šnlek metrih |)avršiue obrne vsak dan vsaj 1200 ljudi in z našega po- snetka se vsaj nekoliko vidi gneča, ko se često dogaja, da Kakšna setev, takšna žetev INZ. EGON ZOREU Slovenija ni žitorodna pokraji- na. VzroKov, da ne pridelujemo dovolj žita, je več. Premalo za oodeiovanje primerne zemlje, nje- na Slaba Kaivovost, mnogo paaa- vin, slaoo oodeiovanje zemlje, ne- primerno kolobarjenje, pomanj- kljivo gnojenje in slabo seme, to bi bili najvažnejši vzroki. Pride- lek žita pa lahko precej poveča- mo,- če odstranimo tiste nedostat- ke, katerih krivec je poljedelec sam. Tokrat bi govorili o važnosti čistega, oziroma škodljivosti oku- ženega, nečistega, zaplevljenega, smetijivega semena. Pogled na žitna polja spomladi in poleti pove, kje je žito lepo, primerno gosto, enakomerne rasti, zdravo in čisto, nezaplevcljeno, skratka dobro oskrbovano. Drugje zopet vidimo njivo, ki priča o do- brem, skrbnem gospodarju, med- tem ko jih je več takšnih, ki po- ljedelcem ne delajo časti. Koliko je ponekod plevela in koliko je ponekod raznih žitnih bolezni! Marsikje je vsak deseti pšenični klas okužen s- trdo ali smrdljivo snetjo, so pa tudi njive, kjer je okužen v vsaki četrti, tretji. Snet- Ijiv klas ne daje zrna, smrdljivi trosi, pa kvarijo moko tudi zdra- vih zrn. Dandanes pa ni nobena težava pridelati pšenico, ki ni okužena s trdo snetjo. Sredstev za razkuževanje semen je več, tu- di načinov razkuževanja je na izbiro, celo tako preprostih, da ni upravičen nobeden izgovor. In vendar! Snetijive njive ne delajo časti nikomur. In plevel! Koliko ga jc ponekod! Ljuika, stoklasa, kokol, gra.šica in piavica, pirnica, osat in slak! Po- nekod po eden izmed njih, pone- kod več ali pa vsi skupaj, da jih je tu in tam več kot žita, ki je bilo posejano! Pirnica, slak in osat so trajna zelišča, ki jih je mogoče zatirati samo s primer- nim obdelovanjem ali sedaj tudi s herbicidi. Ljuika, žitna in ržena stoklasa, kokol, piavica, razne vrste grašic, zlasti ptičja grašica so enoletne rastline, ki se širijo in razmnožujejo izključno s seme- nom. Nekatere od njih so jarine, druge pa so j are in ozimne obe- nem. Da so pleveli škodljivi, je vsa- komur jasno. Najboljši način za- tiranja plevela je, če ga ne seje- mo, to je. če sejemo samo očišče- no žito. Strojev za čiščenje seme- na je dovolj. Razen s setvijo, lahko zanesemo plevelna semena na njivo tudi z gnojem, če upo- rabljamo za steljo zapleveljeno slamo ali pa če krmimo takšno slamo. Pri pravilnem kolobarje- nju ne gnojimo žita s hlevskim gnojem, zato je zapleveljenje z gnojem dokaz slabega gospodar- stva. Nekaj plevelnega semena se jahko pri žetvi ospe, zato pravilo- ma za žitom zopet ne sejemo žita, posebno ne, če je bilo prvo močno zapleveljeno. Končno je mogoče, da plevelovo seme ne kali prvo leto, da se pojavi plevel nenado- ma čez nekaj let na njivi, ki je bila že precej časa čista. To si Razlagamo tako, da je prišlo seme pri setvi ali oranju v globlji sloj zemlje, kar glede na pomanjkanje zraka ni bilo ugodno. Ob oranju pa je seme lahko prišlo zopet v ugodne pogoje. Znano je, da ne- kateri pleveli, kot npr. repica, vzdržijo v zemlji po pet, deset let in da moramo zatiranju takšnih plevelov posvetiti posebno skrb. Primeri, da bi se pojavil plevel no več letih, niso pogosti. Zato bomo plevele, ki se razninožujeio s semeni, najbolj zagotovo zatrli, če bomo sejali čisto seme. Pred setvijo bomo seme razkužili, če ni bilo to opravljeno že ob nakupu. Končan je 9. mednarodni vinski sejem v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v nedeljo zve- čer zaprli 9. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Na letošnjem sejmu je sodelovalo 339 podjetij in pro- izvajalcev iz 21 držav (lani 244 razstavljalcev iz 18 držav). Komisije so letos ocenile 1162 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov. Od teh je bilo 501 vzorcev iz na.še države in 661 iz inozemstva. Komisije so letos podelile 390 zlatih medalj, od teh so dobili domači vzroci 172, 556 srebrnih medalj (domači 216) in 97 pronastih (domači 46). Ob le- tošnjem vinskem sejmu so bila tudi razna strokovna posvetova- nja vinarjev in proizvajalcev sadnih sokov, ki jih je organizi- rala zvezna gospodarska zbor- nica. Sejem so si med drugimi ogledali tudi številni ugledni domači in tuji gostje. Samo pr- va dva dni si je sejem ogledalo več kot 27.000 obiskovalcev, do zaključka pa siga je ogledalo 92.481 obiskovalcev, kar je eden velikih uspehov tega sejma. -Prihodnje leto bo 10. jubilejni mednarodni sejem v času od 5. do 13. 9. Organizacijski odbor se že sedaj pripravlja za ta sejem. Dosedanji program bodo obdr- žali in povečali z mednarodno razstavo vinogradništva in vi- narstva pod imenom »Trta in vi- no v svetu«. OBSODBA V LAGOSU Sodi.šče v Lagosu v Nigeriji je vrcraj izreklo obsodbo zoper vo- ditelja opozicijske skupine Aba- fania Avolova. Pod obtožbo, da je koval zaroto za nasilno zru- šcnje sedanje nigerijske vlade, je bil obsojen na deset let zapora. DISKRIMINACIJA TUDI DO INDIJANCEV Na letni konferenci ameriških Indijancev v Bismarku v Sever- ni Dakoti je izvršni direktor In- dijanskega nacionalnega kongre- sa Robert Burnetta izjavil, da la- hko diskriminacijo Indijancev vzporejajo z diskriminacijo črn- cev. Pozval je konferenco, naj zaradi takšnega stanja »nekaj ukrene«. Diskriminacija Indijan- cev je po njegovih besedah še posebej močna v Južni Dakoti. Policijski organi brutalno posto- pajo z Indijanci; le-ti so tudi prikrajšani za usluge na javnih mestih, posebej pa pri stanova- njih. Konferenci prisostvuje 200 delegatov iz 210 plemen. Predavanja za kmete kooperante Poslovna enota KZ »Kombi- nat-Jeruzalem« Velika Nedelja prireja za kmete-kooperante predavanja, na katerih se ti vsestransko pogovorijo o pome- nu kompleksne jesenske setve, o sodelovanju, o razvoju živino- reje, o smeri proizvodnje, o hra- nilnih vlogah in o drugih po- membnih ukrepih, ki so za sle- hernega kmetovalca bistvene važnosti. Take razprave s kme- ti-kooperanti so pokazale vidne uspehe v kmetijski proizvodnji, predvsem pa v zbliževanju od- nosov kmet—zadruga. Te dni so se na Vifbnii /opet odprla šolska vrata ter na no- \o sprejela nad sto novih učen- cev. Za te so morali v šoli ure- diti med zadnjimi počitnicami en razred, da so lahko sprejeli tolik presežek novincev. V zadnjem času je prišlo na šoli do nekaterih kadrovskih sprememb; dosedanji šolski upravitelj Boris Šijanec je bil razrešen dolžnosti, na njcjjovo mesto pa je imenovala Občin- •s^ka skupščina Ptuj Franca Lev- steka iz Selnice ob Dravi. Sol a nujno potrebuje prostor za tehnični pouk ter seveda orodje, prav tako pa f>ogreša telovadnico. Šola na zunaj ne kaže slabega videza, vendar je potrebno v petih razredih ob- uoviti pode in strope ter celot- no ostrešje zgradbe. Vse to bi stalo okrog 3 milijone dinarjev. Na zadnjem roditeljskem se- stanku je šola apelirala na star- še, naj bi v kakršnikoli obliki povečali svoj prispevek za šol- •^ko kuhinjo (nad obveznih 200 din). V poštev pridejo v-;i pri- delki, posebno vrtnine in od je. hH V Gornji Radgoni odprt IL pomurski sejem V soboto popoldne ob 16. uri •►o T Radgoni »larnostno odprli drugi pomurski sejem široke >otrošnje. Dobra zamisel in že- ja tamkajšnjega prebivalstva o Tsakoletni sejems.ki priredit- ri T Pomurju je dobila tudi le- to« potrditev v dobro org-anizi- ranem drugem pomurskem sej- mu, ki bo (xlprt do 15. septem- bra. Pred otvoritvijo drugej.'a po- murskega sejma je bila velika {)ovorka. katere so se udeležili sterilni gostje, med njiuii tudi člana IS SRS Rudi Cačinovič in ing. Viktor Kotnik ter druiri predstavniki republiških, okraj- nih in občinskih političnih ter gospodarskih forumov. Rilo je precej uglednih gostov iz Av- strije, med njimi tudi okrajni glavar iz Radkersburga dr. Di- nacher. Na drugem pomurskem sej- mu. ki ima tudi tokrat izrazito obeležje potrošniškega oojma je otA'oritveni govor održal predsednik UO sejma tov. Fic- co. Pomurski sejem letos y)red- stavlja gospo{larsko manifesta- cijo celotnega Pomurja. saj jc poleg številnih gostinskih in tr- govskih podjetij tokrat pred- stavljajo tudi proizvodne or- ganizacije. Lani je prvi pomurski sejem obi^vkalo čez 50.000 gostov, le- tos pa predvidevajo, da bo št(|- rilo obiskovalcev znatno pre- seglo lanski obisk. Večina iz- med 50 razstavljalcev b() na sejmu prodajalo potrošniško blago po zelo znižanih cenah, kar je tudi namen organizator- jev sejma. D. H. Zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ptuj V soboto, 7, t. m., je bilo 4. redno zasedanje skupščine Ko- munalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj, na katerem so sprejeli pravilnik o koriščenju zdravstvenega var- stva. Skupščine so se poleg čla- nov udeležili tudi predstavniki vseh zdravstvenih ustanov, več- jih gospodarskih organizacij ter zastopniki družbeno političnih organizacij občin Ptuj in Ormož. Med člani skup.ščine in ostalimi je bilo veliko zanimanje za pra- vilnik, saj je bila izredno živah- na in plodna diskusija vseh na- vzočih. Največ so razpravljali o pro- sti izbiri zdravnikov in zdrav- stvenih zavodov. Nekateri so bi- li mnenja, da ni treba omejiti prosto izbire zdravnika na dobo enega lota, kot je to predvideval osnutek pravilnika. Po obširni diskusiji pa se je skupščina ven- darle zedinila, da si zavarovanec brez upravičenih razlogov, ki jih predvideva pravilnik, ne more spremeniti izbranega zdravnika pred potekom enega leta. Isto velja tudi pri izbiri zdravstvene- ga zavoda in zobozdravstvenih delavcev. Na skupščini so med drugim razpravljali tudi o vpra- šanju načina uveljavljanja pra- vice do zdravljenja v naravnih zdraviliščih, izbiri zdravnikov' specialistov in direktnega uve- ■ Ijavljanja zdravstvenega varstva pri zdravnikih specialistih in zdravljenja v naravnih zdravi- liščih, Navedeni pravilnik ureja ' celoten postopek pri uveljav-I lianju zdravstvenega varstva in obvezuje zavarovane osebe, kot tudi zdravstvene ustanove in zdravstvene delavce na določen postopek. Zagotavlja pa tudi po- polno uveljavljanje zdravstve- nega varstva, varuje zavarovan- ce pred morebitno samovoljo zdravstvenih ' delavcev, kakor tudi obratno. Skupščina je na koncu sprejela sklep, po kate- rem se naj sprejeti pravilnik do- stavi vsem zdravstvenim orga- nizacijam, gospodarskim orga- nizacijam in sindikalnim po- družnicam. Na ta način bi se z določili tega pravilnika sezna- nil čim širši krog delavcev. »LEVIMI FRAZAMI« Moskva, 12. sept. (TASS). — So- vjetski časopis »Novoje vremja« je objavil članek, v katerem kri- tizira stahšče kitajskega vodstva do najvažnej.ših vpra.šanj sodob- nosti .V članku piše, da ogromna večina marksistično-leninističnih partij upravičeno ocenjuje kitaj- sko stališče za »levi« oportunizem, ki se skriva za »levimi frazami«. Časopis piše, da zapirajo kitaj- ski dogmatiki oči pred bistvenimi spremembami, ki so nastale po vojni v odnosu sil socializma in kapitalizma v svetovni areni. Iz naših krajev Prieško gostiivanje v Ormožu v soboto, 14. sept. 1.1.. popol- dne bo Turistično društvo Go- mila uprizorilo v Ormožu »pr- ieško gostiivanje«. Na tej pri- jetni prireditvi bo nastopal »prleški pozavčin«, gostje in prieške kuharice. Ta dokaj pre- prosti prizor je pri našiti ob- čanih zelo priljubljen, saj spo- minja na folklorno bogato pre- teklost. Za zabavo in prijetno razpo- loženje gostov isodo poskrbeli >Veseli slovenjegoričani«. ki so v Ormožu že pred kratkim na- stopali. Poleg te prireditve bo na vrtu gostilna >Pri grozchu T Ormožu poizkušnja domačih vin. Na vrtu gostilne so posta- vili prieško klet. S slamo krita streha kleti in druga preprosta notranja ureditev bo poleg vi- sokoka.kovostne vinske kaplji- ce, ki jo bodo točili v lončar- skih vrčkih vabila goste. Na- men |K>izkušnje vin v Ormožu bo praktično seznaniti občane in druge goste s kvaliteto pri- znanih domačih vin. D. R. Videm pri Ptuju Videmčani so že večkrat na zborih volivcev in tudi sicer iz- našali željo, naj bi gostinsko podjetje »lialoški biser« v svo- jem gostišču na Vidmu pri Ptu- ju prodajalo tudi topla jedila. Zal se jim ta želja doslej še ni uresničila. Cesto se dogodi, da v gostišču ne premorejo niti kru- ha, fla bi z njim [>ostrcgli lač- nemu popotniku. Poleg prehodnih gostov je na Vidmu precej ljudi, ki bi se ra- di za stalno abonirali. Ti so prepričani, da bi se z malo do- bre volje tej želji lahko ustre- glo. Kratke ptujske vesti Kmetijska zadruga >Maloze< Ptuj, bo v letu 1965-64 izpitaia okrog 1.000 pitancev, od tega okrog 400 v lastnih piiališčili. Poleg kooperaciije v pitanju go«- vedi bodo zajeli še 1.500 koma- dov prašičev. V^ ponedeljek, 9. sept., so v Murkovi ulici v Ptuju odprli novo urejeno trgovino »DOM« trgovskega podjetja »MER- KUR« Ptuj. S tem so dobili Ptujčani še eno sodobno ureje- no trgovino. V kratkem bodo dokončali ur(xlitev še nekaj po- dobnih lokalov, ki bodo d/^Ii mestu povsem novo podobo. Prejšnji petek zvečer ii; bi- lo v Ptuju končano armaduo prvenstvo v rokometu. Prven- stvo je organizirala garnizija JLA Ptuj ob pomoči Rok^miet- nega kluba »Drava« Ptuj. Na prvenstvu je nastopilo šest gar- nizij. Ptuj, Cakovec, Bjelovar, iin Varaždin s tremi ekt[>ami. Prvo mesto je zasluženo osvo- jila garnizija Ptuj, pred Bje- lovarjem itd. Jutri bo v Ptuju sektorska predkongresna konferenca siTi- dikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev občin Ptuj, Slov. Bistrica in Lenart v Slo- venskih goricah. Konference ^e bo med drugitni udeleži! tudi predsednik republiškega odbo- ra sindikata Franc Martine. V kratkem bodo v Ptuju ure- dili prvo samopostrežno trgovi- no. Trgovina bo v sedanjih prostorih »Name« na trgu Mla- di'ns'kih delovnih brigad. Urejanje trgovskih lokalov v Ptuju je na :^duevnem redu« — Kot smo že ])oročali, so jirejšnji teden odprli lokal :i>Cici- bau« v Prešernovi ulici. V ponedeljek pa novo urejeni lokal >DOM« trg. jiodjctja »Merkur« v Murkovi ulici, ki bo v krat- kem dobila novo podobo. Foto: D. if^ulek Polenšak v znamenju klopotcev Kakor smo že poročali, se pripravljajo na Poleiišaku na ustanovni občni zbor liiristič- no olepševalnega društva, ki bo v nedeljo, 15. sept. 1.1. Popol- dne bo |)ri gostišču Šegula ve- selica na prostem. Ob 13. uri bodo tekmovali otroci s klo- potci. nato bo nogometna tek- ma (debeli — suhi), tek v vre- čah in drugo. (lO^^tje bodo po- streženi z gibanicami, me-s^om iz tnnke in dobro kapljico. Veliki klopotci sredi vasi že sedaj va- bijo k udeležbi. B. J. Velikonedeljski lovci v Pomurju V soboto so Si velikonedeljski lovci v Beltincih ogledali vzreja- lišče fazanov in se zanimali za njihovo proizvodnjo. Zadržali so , se dalj časa na Pomurskem sej- j mu v Gornji Radgoni, ki so ga ; ob 16. uri odprli. Udeležili so se , tudi tekme lovskiin psov, ki je j biJa istega dne v Mariboru. Tehniška srednja šola Mari- bor, oddelek za izobraževanje odraslih Ptuj razpisuje sprejem novih slušateljev v pri- pravljalni razred strojnega od- seka. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno dovršena osemletna šola in industrijska šola ali vajenska šola, 2. najmanj triletna praksa v proizvodnji, od tega najmanj dve leti v isti stroki, 3. odslužen vojaški rok ali naj- manj 21 let starosti. Prošnje oddajte v tajništvu TSS oddelek za odrasle Ptuj, Trg svobode 1, najpozneje do 20. septembra 1963. Vodstvo oddelka j za izobraže.-anje odraslih TSS Ptuj p-^TM ^ne 13. septembra 1963 TEDNIK Stran S 7. Vinkom ^IGMANOM, uprav- nikom >rESTXEGA KINA PTFJ. Vinko Zigman je uprav- nik že od leta 1937 naprej m je član skoraj vseh družbeno-po- litičnih organizacij. Letos praz- nuje 40-letnico življenja. Zasta- vili smo mu nekaj vprašanj, ki l>odo na.še bralce prav gotovo zanimalo. KOLIKO FILMOV IN KA- TERIH STE NAJVEČ PRED- VAJALI IN KAKŠEN JE BIL OBISK LETOS V PRIMERJA- VI S PREJŠNJIMI LETI? V prvi polovici letošnjega le- ta smo našim obiskovalcem po- sredovali 85 celovečernih fil- mov, med njimi 14 domačih, 18 ameriških, 13 francoskih, 9 ita- lijanskih, 8 sovjetskih, 5 angle- ških in 18 iz drugih držav na 433 predstavah. Od skupnega števila predvajanih filmov je bilo 23 družbenih, Ijubezenskin, psiholoških in drugih dram, 15 komedij, ? zgodovinskih filmov, 6 vestemov, 7 vojnih. 8 krimi- nalnih, 3 glasbeni, 3 mladinski, 2 dokumentarna, 1 pustolo\-ski in 10 drugih umetniških filmov. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zaznamujemo v letošnjem letu v številu obisko- vavcev po filmu rahel padec. Lani je npr. vsak film obiskalo povprečno 1464 obiskovavcev, letos pa 1420. Kljub temn ia vse širši mreži televizijskih spre- jemnikov pa je letos obiskalo naše predstave 2 % več obisko- vavcev kot v istem obdobju la-* ni. Povečanje smo dosegli s po- večanjem števila filmov in pred- stav ter s skrbnejšo izbiro fil- mov. Zanimivo je. da je lani v istem obdobju obiskalo nad 3000 obiskovavcev le ameriški barvni film TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE, letos pa smo imeli kar 6 takih filmov^ in je med njimi domači fihn KOZ-N- RA po številu obi-kovn\!ji\i fund filnmv skoraj 90 -'o. domačih 'ilinov pa celo 100%. Jako o-tan" le m.^njše število v glavnem neza- nimi\ih in drugih film<)\. ki bi jih v^H'ina cbiskcvav rev c-dklo- nila in ki jih lahko brez po^eb ne škork' izpustimo iz reper toarja. Na tej o.^novi sklepamo, da ^ Ptuju nista potrebna dva kinemar-^rafa. poleg tega pa je naš k-.'-ktiv ob vsakem času pripravljen predvajati filmr tu- di za šr>'e. delovne kolektive in organizacij-- na zaključenih -)r"-i-ia ah in te u,-luee že vsa etfi ii-oe-no opravlja zlasti za «i le. .■ tf-m pa ne bi hotel trdi- ti. dy Ptuj ne potrebuje sodob- ne k;-:^ d oranp. NA^PROT- N-"'' Zgradba, s katero uprav- Ij:. kolektiv, ip zgrajena 1906. leta s prr ;-•voljnimi pri.-pe-vki v pop'''noma druge namene, zlasti za drn;:abne prireditve, in ne risTr-za zakonskim predpi- s^o.m niti rrT«>bam delovnih lju- di s tega področja. Vsa lete žfc opažamo, da vlada največje za- nimanje za predstavo ob 17,45 in dvorana največkrat ne more sprejeti vseh, ki k tej predsta- vi želijo. Dvorana nima predpi- sanih izhodov, primerne čakal- nice in garderobe in tudi čas je opravil svoje v pogledu stabil- nosti zgradbe, da ne govorimo 0 lokaciji glede na novogradnje, razvoj Ptuja in glede turizma. Razlogov, ki trdovratno terjajo izgradnjo novega, sodobnejšega in večjega prostora za kino na primerni lokaciji, je več kot do- volj. Tu nastopa vprašanje fi- nančnii sredstev kot osrednji problem, ki ga kolektiv ne mo- re rešiti, temveč edino in samo vsa družbena skupnost. Prepri- čan sem, da bo tudi ta ovira premagana in da bomo v do- slednem času v prijetnejšem prostoru uživali dobrine sedme umetnosti. S KATERIMI PODJETJI ZA FILME NAJVEČ SODELUJE- TE? V Jugoslaviji imamo 5 distri- butivnih podjetij oziroma pod- jetij za izposojanje filmov, in sicer: Vesna film, Makedonija film, Croatia film. Morava film in Kinema. Naše sodelovanje je zasnovano na sklepanju pogodb za filme, ki jih ta podjetja ima- jo na razpolago. Največjo izbi- ro filmov ima Morava film, naj- komercialnejše Makedonija film, umetniško najkvalitetnejše pa Vesna film. Naše podjetje je go- spodarska organizacija in mora kolektiv zasledovati načela do- brega gospodarja, ker je tudi si- cer delitev dohodka in osebnih dohodkov urejena na zakonskih predpisih s pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih do- hodkov, poleg tega pa mora ko- lektiv zasledovati tudi smotre izobraževanj«., etičnega in idej- nega osTeščanja in vzbujanja posluha za lepo kakor tudi dru- ga načela, ki izhajajo iz njego- vega poslanstva in vse to vskla- jevati. Zaradi tega je naše so- delovanje približno enako po- razdeljeno na vsa podjetja za izposojanje filmov. BI NAM LAHKO V KRAT- KEM POVEDALI KAJ O USPEHIH IN TEŽAVAH VA- ŠEGA PODJETJA? Naš sicer maloštevilen kolek- tiv je zlasti v zadnjih štirih le- tih uspel približati obiskovav- cem vse najboljše filme in po- večati obisk. Kljub temu. da je najvišja cena kino vstopnicam v Ptuju še A-edno nižja od naj- višje v drugih kinematografih na področju komune, je uspel dvigniti realizacijo za nad 120 odstotkov. Skrbno varčevanie in prizadevanje za znižanje stroškov sta omogočila krepitev skladov, nabavo novih kinopro- jektorjev in druge kino opreme, novih ogrevalnih naprav in na- prav za zračenje dvorane ter sistematično vzdrževanje osnov- nih sredstev. Sicer pa. kaj bi našteval." Težave' Da. tudi težave ima- mo. Zamislite si: 20% od pro- meta odvajamo za pospeševa- nje domačega filma. 30 do 36 % od prometa zahtevajo p<^djetJa za izposojanje filmov za na- jemnino filmov in nad 38 % od prometa družbenih dajatev. To so številke, po katerih vsakdo lahko izračuna, kolikšen odsto- 1 tek sredstev ostane kolektivu za delitev na osebne dohodke in sklade, so številke, ki nazorno kažejo težave, ki pa smo jih vse doslej iz leta v leto uspešno pre- ,magnvali na enem torišču. IMATE šE K A! PRIPOMNI- TI GLEDE OBISKOVAVCEV KINO PREDSTAV? Da. Prijetno vprašanje. V I zadnjem času opažamo vse več I =-cdelovanja z kino obisko-avci. Neš+eto predlogov naj uvrstimo v repertoar posamezne kvali- tetne filme, je bilo realiziranih, in tako ugodeno tudi posi^me.z- nikom in ?kupinam. Mnosro po- bud za odpravo pomanjkljivo- sti ali za izboljšanje naše.a de- la smo z vesel tem sprejeli in tu- di realizirali s pomočjo naših kino obiskovavcev. v mislih imam zlasti red pri nabavi ki- no vstopnic in pravočasen \stop k predstavam, zato sem trdno prepričan, da bomo z^ nj.hovo pomočjo uspeli odpraviti tudi druue motnie. ki bi ^e pojavile med pred-^ ajan iem filmov, in bom.o tako skupno zagotovili i vsakemu posebej ustrezeu kul- turni užitek na naših pri^dsta- vah. Dovolite mi. da se ob tej pri- ložnosti toplo zahvalim v^em obimanj- kljivosti in uspehe, ki jih je dosegla mladina v času razpra- ve o novi ustavi, v razpravi os^nutka občinskega statuta ter v času priprave in izvedbe vo- litev. Na letnih konferencah akti- vov bodo člani aktiva položili obračun enoletnega dela. Dolo- čili bodo smernice za bodoče de- loj ki bo temeljilo na dosedanjih izkušnjah. I^tos bo vsa skrb posvečena splošnemu, strokov- nemu in idejno-političnemu izo- braževanju* mladine v občini. R. D. Pred letnimi konferenca- mi aktivov ZMS v sredo, 4. t. m., je bil v ma- li dvorani občinskega komiteja ZKS plenum Občinskega komi- teja ŽMS, ki so se ga udeležili poleg članov komiteja ZM tudi predsedniki in sekretarji akti- vov. V obravnavi so bi e letne konference aktivov ZMS in po- moč Skopju. Predsednik komiteja ZMS Ptuj je v svojem govoru obrav- naval priprave na letne konfe- rence v aktivih, ki bi morale biti končane do 1. novembra, ker bo že sredi novembra letna občinska konferenca. Sekretar komiteja ZMS je govoril o or- ganizacijskih vprašanjih, nato pa so poročali predsedniki akti- vov o delu organizacij. Madina je bila aktivna v ča- su volitev, pa tudi sicer je pri- pravljala proslave, rjrganizirala zabavne večere in podobno. Te- žav ima mnogo, največ s pro- stori za sestanke. Glede pomoči Skopju je bil sprejet sklep, da bo mladina v občini Ptuj zbirala šolske pri- pomočke: zvezke, svinčnike, tri- kotnike itd., zbrano pa bodo vodstva aktivov izročila štabu za pomoč Skopju. Ta akcija bi naj trajala do letošnjega dneva republike. -rel. Vinko Zigman Pismo uredništvu Tri gostilne v Trnovski vasi Kot domačin iz Trnovske vasi večkrat slišim od ljudi, ki se iz kakršnih koli vzrokov najdejo v naši vasi. da je res žalostno, ker tako lepo središče Slovenskih goric kot je Trnovska vas še da- nes nima kakšnega kotička, kjer bi se popotnik lahko vsaj malo okrepčal, Takšna je namreč kri- tika ljudi, ki se v vasi ustavijo. Zato se pač hitro odpravijo proti Lenartu ali proti Ptuju. Kaj pa naj Trnovčani tem lju- dem danes odgovorimo? Prvič prosimo te popotnike, naj se ustavijo v naši vasi malo dalje časa. Naj malo povprašajo po na- ših gostilnah, saj jih vendar imamo, celo tri! Čeprav nimajo napisa, bodo videla, da se v njih stoči mogoče več vrina kakor v kateri drugi gostilni z usitreznim napisom. V prvi m tretji dobi gost domačo šmarnico, v jutranjih urah pa je na zalogi domače tropinovo in droženo žganje. Druga gostilna nabavlja vmo v »Slovensikih go- ricah*. Kakor ?em že omenil, go- stilne že dalje časa obstajajo in imajo dobro ukoreninjena ime- na: npr gostilna »Pri hudi Ro- ži«, ali druga, ki se imenuje «Pri veseli Tinki«, tretja sn do danes .5e ni pridobila posebnega imena. Kaj hočem povedati s tem do- pisom? Ali ne bi katero ptujskih gostinskih podjetij uredilo v tem kraju kotička za mali buffet? Kraj je zadnja leta začel napre- dovati in KZ »Jože Laoko« Ptuj je ravno v tem središču začela ustvarjati svojo največjo eko- nomijo, Kmalu bodo začeli gra- diti modeme hle\'e za go\''ejo živino, ki bodo imeli kapaciteto 600—700 stojišč. Začela &o se že tudi prva dela za vodovod. Ra- zumljivo je. da bo na ekonomiji zaFK)5leT!e precej delOAne sile. Biv^a goctilna Vurzer. ki je ob- ratovala v kraju še pred deseti- mi leti, je res prenehala, vendar je ta lokal še danes prazen in bi se v njem dela urediti nekaj so- dobnega. AO VESTI IZ SINDIKATOU PTUJSKE KOMUNE \a prvi seji odbora >Bratstva in prijateljstva« ptujske občine, ki je bila v sredo, 4. septembra 1963, so proučili teze za sestavo delovnega programa za sodelo- vanje med prijateljskimi obči- nami Varaždin-Ptuj-Cakovec na področjih kulture in umetnosti, tiska in radia, agitacije in pro- pagande, izobraževanja delav- cev, turizma, športa in telesne kulture. Člani (^bora so se do- govorili, da bodo do druge red- ne seje pripravili konkretne predloge za sestavo programa za obdobje 1963 64. Odbor je sprejel več po- membnih sklepov. Med* prvimi je sklep o organizaciji I. izleta >Bratstva in prijateljstva« v Opeko pri Vinici in v Varaždin, ki bo v nedeljo, 6. oktobra t. 1. V svojem drugem sklepu pa je odbor razpisal natečaj za naj- lepšo fotografijo občine Ptuj v letu 1963, ki prikazuje pokraji- no ali delovnega človeka pri delu. Vse slikairje-amaterje v ptuj- ski občini je pozval, naj se marljivo pripravljajo na raz- stavo ptujskih slikarjev-ama- terjev, ki bo leta 1964 v Vara- ždinu, v Cakovcu, v Ptuju in drugje. V ponedeljek, 9. septembra 1963, so se v Ptuju sestali na posvetovanje člani Občinskega odbora sindikata kmetijskih in živilskih delavcev v zvezi s pri- pravami na sektorsko predkon- gresno konferenco, ki I50 v so- boto, 14. septembra 1963, v Ptu- .iu- Posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic s celotne- ga območja ptujske občine, ki je bilo v torek, 10. septenibra 1963, je bilo posvečeno Makedo- niji. Na posvetovanju je bilo dano poročilo Občinskega štaba za pomoč Skopju o zbrani po- moči, ki so jo darovali delovni kolektivi iz svojih skladov skupne porabe in člani delov- nih kolektivov od svojih oseb- nih dohodkov v skupnem zne- sku 18,000.06^^ din ter tekstilne- ga blaga v \Tednosti šest mili- jonov din. Predsedniki sindikalnih po- družnic so soglasno sklenili, da bodo sindikalne podružnice tu- di v nadalje zbirale pomoč za Skopje. Člani delovnih kolekti- vov z območja ptujske občine bi naj darovali za Skopje svoj dvodnevni zaslužek. S tem sklepom so obveščene vse sindikalne podružnice in ta- ko bo v občini Ptuj sleherni delovni človek, ki je v rednem delovnem razmerju, daroval za Skopje najmanj svoj dvodnev- ni zaslužek, mnogi delovni ljud- je pa tudi več. PredsedniJci sindikalnih po- družnic so tudi sklenili, da bo- do v vseh sindikalnih podruž- nicah takoj pričeli s pripravami na vpis ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. V sredo, 11. septembra 1963, so se v Ptuju sestali na posve- tovanje poverjeniki sindikalnih podružnic za Delavsko enot- nost. V poročilu, ki je bilo da- no na posvetovanju, se ugotav- lja, da je v ptujski občini na- ročenih na Delavsko enotnost 777 delavcev ali komaj vsaki štirinajsti član sindikata. Poro- čilo tudi ugotavlja, da so iz- vršni odbori sindikalnih po- družnic doslej premalo čutili potrebo, da bi Delavska enot- nost prišla v roke slehernemu delavcu, kar je posebno značil- no za nekatere sindikalne po- družnice, predvsem pa prosvet- ne delavce, da nimajo niti po enega naročnika. Poverjeniki so sklenili v bo- doče storiti vse, da bo Delav- ska enotnost prihajala v sleher- no delavsko hišo. V občini Ptuj bo v mesecu oktobru t. 1. >Te- den Delavske enotnosti«, v ka- terem bo razpisano tekmovanje med sindikalnimi podružnicami. V .okviru >Tedna« bo izšla tudi posebna številka Delavske enot- nosti, ki bo posvečena občini Ptuj in delovnim kolektivom na območju ptujske občine. Pod predsedstvom tovariša Franca Stiplovška se bo v po- nedeljek, 16. septembra 1963, se- stala na svojo prvo sejo praA^na služba Občinskega sindikaloega sveta Ptuj. Na seji bodo izde- I lali program dela pravne služ- be. Proučili bodo dosedanji pra- vilnik o poslovanju pravne službe in izdelali nov.ega. Po- sebno pozornost pa bodo posve- tili vprašanjem, kako zagotovi- ti čim učinkovitejšo pravno pomoč članom sindikata. V četrtek, 19. septembra 1963, bo seja Občinskega odbora sin- dikata kmetijskih in žinlskih delavcev Ptuj. Na seji bodo iz- volili predsednika in tajnika Občinskega odbora sindikata. Sindikalne podružnice in čla- ne Zveze sindikatov, družbeno politične organizacije, društva in druge obveščamo, da se je Občinski sindikf^lni svet Ptuj preselil v zgradbo Magistrata v Ptuju. Trg Mladinskih brigad št. l/L, v sobi št. 15. in 16. Danes, dne 13. septembra t. L, bo ob 14. uri druga seja Občin- skega odbora sindikata storitve- nih dejavnosti. Na seji bodo razpravljali o naslednjih vpra- šanjih: statuti delovnih organi- zacij, 42-urni delovni teden, de- lovne konference sindikalnih {kidružnic, ki bodo t septembru in oktobru tega leta, pomoč Skopju in vpisovanje ljudskega posojila za obnovo Skopja. Kam po plin? v Ptuju je okrog 70 gospodinj- stev-potrošnikov plina. Ta go- spodinjstva so vlomla znatna sredstva v svoje gospodinjske naprave, ki potrebujejo butan kot gorivo. Vendar se posebni problemi s tem v zvezi niso po- javili vse do takrat, ko je pod- jetje v Lendavi prenehalo oskr- bovati potrošnike kot male po- rabnike gorilnega plina. Ptujski potrošniki so tako ostali poleg svojih sodobnih go- spodinjskih priprav na plin na hladnem. Na nesrečo nobeno ptujskih podjetij ne kaže pri- pravljenosti, da bi začelo oskr- bovati potrošnike s tem plinom. Mnogi med njimi rešujejo to vprašanje sami na ta način, da s svojimi vozili odhajajo od časa do časa v Lendavo ter tam naba- vijo potreben plin. Dvomimo, da je ta način oskrbovanja s plinorh najcenejši. Zato naj'brže ne bi bilo napak, če bi se ptujski po- trošniki butana organizirano lo- tili tega vprašanja. Morali bi se sestati ter se z združenimi moč- mi lotiti tega vprašanja. V tem primeru bi verjetno tudi katero od preskrbovalnih podjetij imelo več razumevanja za njihove po- trebe. Ce bi npr, ptuj'S'kemu »Le- su« potrošniki predložili konkre- ten načrt poitreb j>o plinu in za- gotovili odjem, podjetje gotovo ne bi odklonilo dobave RJ Še o poslovanju Gasilsk ega društva v Hajdošah Na članek pod naslovom »Je tako poslovanje gasilskega dru- štva v Hajdošah pravilno?« nam je dostavil upravni odbor tega društva odgovor, v katerem pra- vi, da je dolžnost gasilskih dru- štev obiskovati prireditve sosed- nih društev in da je odbor no pismeno o^estil člane o teh prireditvah in da je stvar le-teji, ali se prireditve hočejo udeležiti ali ne. Glede raznih avtovoženj pa je potrebno vedeti, da se izda za vsako vožnjo potni nalog, o čemer se pisec lahko prepriča.- Gre le za vožnjo v Pacug, kjer so letovali gasilski pionirji, ven- dar je tudi za to vožnjo dala do- voljenje Občinska gasilska zve- za. Vsekakor je vozilo premajh- no, da bi se te vožnje lahko ude- ležili vsi člani. Po mnenju upravnega odbora. Gasilsko društvo Hajdoše dobro deluje in so vaščani nanj ponosni, je pa v vasi nekaj posameznikov, ki so- glasja v društvu ne želijo. NOVA BENCINSKA ČRPALKA V ORMOŽU Včeraj popoldne ob 14. uri je bila v Ormožu odprta nova be ncinska črpalka. Ob tej priloz- no«.ti se je pred s-rajskim vhodom pri novi bencinski črpalki zbralo precej ljudi, med njimi so se otvoritve udeležil: tndi predstavniki gospodarskih organ izacij iz občine, ugledni občin- ski in družijeno politični delavci ter predstavniki ^Petrola<. Novozgrajena bencinska črpal- ka. ki je veljala 30 milijonov din je za Ormož velika zospo darska pridobitev. Na sliki: bencinska črpalka v gradnji Fato; D. R. stran 4 PTIM dn- i:^ s-p^-mbra T 5 O K I K Kako koqa Izobraževati Nf-da-no is pf- etil nbčan* cMa f,rran razpravi o izobra.re- vanpi kjnr . jr kih prui/:, ajal- ce\. ki -nkrt-i no j? razpravljal o vprss. iijii :r. i^bražev nja v šoli za pr-irnšnike v Vidmu ob i^čdvni^^i. lilede na to, dn =o o tem vpra^nnjii razpravljali tu- di na Svetu za solstvo sR Slo- venije. na (u -pri-Harski zborni- ci SRS. na 7av:>.du ."-.RS za stro- kovno iz'-braževanje. na Višji g-ospodin [ski šoli v (rrobljah in še kod. je prav. če prisluhne- mo tudi njihovim predlogom. Stališče Sveta za šolstvo SRS je izrazil pomoč-.nik sekretarja ing. Roger takole: Ustanovitev nove poklicne šole ni potrebno, ker se /e ob- stoječe sorodne šole, kot npr. Višja gospodinjf.ka šola v Grobljah, srednje in kmetijske poklicne šole bore za obstoj zaradi premajhuega števila vpisanih slušateljev. Ideja elektrogospodar.=;tva, da izobra- žuje potrošnike 'električne energije, je pozitivna. Izobra- ževanje kadrov, ki bi svoje znanje posredovali potrošni- kom, je možno na obstoječih navedenih šolah s tem, da pre- davatelji iz distribucije izpo- polnijo program s temami o uporabi električne energije. Prav tako je možno izobraže- vati te kadre na ta način, da jih v dogovoru s čolo vabi elektrogospodarstvo na kratek seminar v svoj zavod v Vidmu. Na Višji gospodinjs.ki šnl v Grobljah je ravnateljica tov. Sotlarjeva menila, da sf. dani pogoji, da po drugem seme- stru v marcu ali aprilu dobijo slušateljice na dvodnevnem seminarju potrebno praktično znanje o uporabi in varnosti električne energije. Direktor Zaroda SRS za strokovno izobraževanje toT. Ko«, meni. da je dopolnilno izobrap-pvanje smiselno poseb- no še glede na pripravo predpi- sa <-> '-"bvpznnn strokovnem ,iz- :»braževanju pedagogov na o-novnih šolah v času počitnic. KadroT«ka služba Gospodar- ske zbornice SRS je izrazila Zc! intere^iranost za dopolnilne tečaje za ab-->lvente 9 srednjih in poklicnih kmetijskih šol, dalje za tečaje absolventov tr- govskih šol kakor tudi Z3 te- čaje poslovr>dij.' Nas pa zanima predvsem sta- nje usposobljenosti kadrov, ki učijo gospodinjski in tehnični pouk na osemrazrednih Jolah in na gimnazijah. O tem so da- li analitiki zavoda za prosvet- no in pedagoško službo i>kra- ja Ljubljana naslednje podat- ke: V ljubljanskih občinah: Center. Bežigrad. Šiška, Mrvste ter občinah Domžale in Kam- nik ie osnovnih šol. od te?a ■^S popolnih in 50 nepopolnih. Na popolnih šolah-osemrazred- nicah je pouk gospodinjstva obvezen, na nepopolnih pa ne. Od 64 pedagogov, ki učijo go- spodinjski pouk je kvalificira- nih le 41 oziroma f)4 odst. Na istih šolah poučuje tehniški po- uk fv4 pedagogov, od tega )ih je 4S odst. kvalificiranih za ta pouk. Na 14 gimnazijah ljubljan- skega okraja, kjer le postal ob- vezen tehnični pouk, imam sa- mo 3 ustrezno kvalificirane pe- dagoge, ostalim predavajo pe- dagogi iz zbora. Vtak dijak pr- vega razreda je moral izpolni- ti lOfi ur praktičnih vaj. Izved- li so ankete med dijaki in uso- tovili zanimanje za stroko. Naj- več se jih je zanimalo za ko- vinarsko stroko, slede: elektro- tehnična, kemijska, lesna in ta- ko naprej. Kakor vidimo, je vprašajije ustanovitve šole za potro.^nike pri Vidmu ob Sčavnici vzbudi- lo'široko razpravo, od katere je pričakovati, da bo dala pri- merne rezultate. Ivan Kreft VellRonedelf^Ri kultuml problemi 2400 prebivalcev iz 11 vasi okrog Velike Nedelje je brez ki- na. Gradnja učiteljskega bloka pri Veliki Nedelji je opravičena. Prejšnji petek zvečer so se v klubskih prostorih zadružnega doma pri Veliki Nedelji zbrali člani plenuma in nadzornega odbora krajevne organizacije SZDL tega območja in ob tej priložnosti razpravljali o jesen- ski setvi, o nadaljnji pomoči prizadetim prebivalcem uposto- šenega Skopja, predvsem pa so na plenumu iznesli mnogo pro- blemov, ki spadajo v kompeten- co občinske skupščine. Delno bodo tudi prebivalci Velike Ne- delje in sosednjih vasi denarne podprli nakup kinoprojektorja, ki ga pri Veliki Nedelji še ni-r maj o. Zato prebivalci te in so- sednje vasi hodijo tudi po se- dem kilometrov daleč v kino v Ormož, ali pa celo v Gorišnico. Krajevni urad Velika Nedelja obsega 2400 prebivalcev iz 11 va- si. ki skoraj vse gravitirajo v Veliko Nedeljo, kjer je pošta, sodobno opremljena trgovina tr- govskega podjetja »Zarja« iz Ormoža, krajevni urad in pro- storni zadružni dom. V njem j« prostorna kulturno prosvetna dvorana, ki ima nad 300 sedeže\ in širok oder, tudi za največj« kulturno prosvetne priredile ir odrska dela. Na plenumu so čla- ni SZDL menili, da bi naj obči- na podprla napredno Iniciativ« in upravičeno kulturno potrebo po kinu pri Veliki Nedelji. Pereč problem je tudi v tem kraju pomanjkanje stanovanj za učitelje. V tem šolskem letu je bila pri Veliki Nedelji ustanov- ljena popolna osemletka, ki ima 12 oddelkov s 365 učenci. Vpra- šanje pomanjkanja učilnic šola rešuje s tem, da preurejuje ne- katera dosedanja stanovanja šo- le v učilnice. Tako ostajajo uči- telji pri Veliki Nedelji brez sta- novanj. Zato je nujno v Veliki Nedelji zgraditi stanovanja za učitelje. Za preurejevanje šole bodo letos porabili približno 4 milijone dinarjev. Rebruti, Hapoite si veselo Kot vsako leto, se bodo tudi le(tos poslavljali rekruti. Lansko leto sem bil tudi jaz med nji- mi. Bil sem zelo žalosten, ko sem čital v Ptujskem tedniku pismo, ki ga je napisal vojak. Res je svoje žiA-ljenje lepo opi- sal, toda jaz si vsega nisem mogel pravilno predstavljati. Težko mi je bilo. ko sem se po- slavljal od staršev, bratov in prijateljev. Prijatelji so me spremljali od doma s pesmijo >Zlati časi, kam hitite?« in lo- čitev na postaji v Ptuju je bila boleča. V vlaku pa so bili že naši bodoči tovariši, s- katerimi STO o se po dvodnevni vožnji znašli v Makedoniji. Ti kraji so čisto drugačni od naših v Ha- lozah. Tod ni slišati klopotcev, niti petja čričkov, ki so ob mo- jem odhodu že vabili v trgatev. Tu pa se je začelo novo živ- ljenje. S tovariši smo se kma- lu dodobra spoznali. Začeli smo se zbirati v skupine, prepevati in se šaliti. Ni nam zmanjkalo glasbe in kulturni?! dela V kino odhajamo ob nedeljah, med tednom pa se mnojo uči- mo. Pred šestimi tedni nas je silno presenetil potres v Skop- ju. Takrat ni nihče vprašal po svoji nalogi, temveč smo hiteli v pomoč ponesrečencem, koli- kor smo mogli. Nudil se nam je strašen prizor. Nismo mogli verjeti, da je kaj takega mogo- če. Razbijali smo betonske plo- šče- ter reševali ponesrečence. Dragi rekruti! Ko bo prišel čas, da boste morali od doma, se veselo poslovite od SA-ojih! Veseli pojdite na postajo, kjer vas bodo že čakali prijatelji. Vesela pesem naj vas spremlja na vsej poti do kraja, kamor bo.«te namenjeni. Mi vas bomo z veseljem spre- jeli. Prinesli nam boste novice iz domačih krajev, mi pa vam bomo povedali, da se tudi tu da lepo živeti. Res je v začetku nekaj domotožja, vendar ne tra- ja dolgo. Vsi se hitro privadijo novemu življenju. Zato rekruti, zapojte si vni^lo pesem v slovo in korajžno na pot v vrste bor- cev JLA. ' Vidovič Lojze, Kumanovo Odgovori 1. Banjaluški pisatelj Petar Kočič (1877—1916). 2. 22. junija 1941. 3. Gary Cooper s soigralko Ingrid Bergman. 4. CHs-COOH - metanmo- noksrbonska kislina. 5. Bosna. 6i, Jean Lamarck fl744—1S29), aA'tor dela 3>Flora Francije«. 7. 20 otrok. 8. 7,257 kg. 9. Plavolasa libanonska mane- kenka Anne de 2^gheb. 10. Claudie Cardinale, Vivisn Leigh. Rod Steiger in Thoma« Za šdo PODOBNOST — Ta potok ima pa to poseb- nost, da izgine sredi mesta in pride na dan pri gostilni zunaj mesta. — Prav kakor moj mož! — vzklikne neka ženžka. MLADA ZALJUBLJENCA — Zvezda se je utrnila. Hitro si kaj zaželi! — Z veseljem, če imaš denar. V ŠOLI PRI SLOVENŠČINI '— Mirko, kateri čas je to: moj oče ima denar? — Okrog prvega, tovariš uči- telj. RAZLOG »Kaj pa tako zijaš v tisto žensko? Ali ne vidiš, da je že zasedena?« >Saj prav zato. To je namreč moja žena!< NESREČA NE POČIVA v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: j Ciglar Milan, Veliki vrh 22. ki i je padel v šoli ter si poškodoval ; desno roko; Muršič Alojz. Sobe- .; tinci 6. si je pri padcu poškodo- ! val desno nogo; Muršiča Alojza, i Gabernik 29. je konj brcnil v le- ; vo roko; Cafuta Avgusta. Jurov- ci 20, je na poti v službo \-griz- nil pes; Krajnc Štefan, Veliki vrh 4. je padel z mopeda ter se poškodoval; Lesjak Marija, Bu- kovci 26, je padla ter si poško- dovala glavo; Bezjak Franc, Sp. Hajdina, si je prerezal žile na levi roki; Dom.ajnko Marijo, Sp. Hajdina, je podrl m.otorist, ter ji poškodoval glavo; Planine Angela, Breg 33, je padla s ko- lesa ter si poškodovala glavo in levo roko; Plohi Jakob. Sobe- tinci 25, je padel z mopeda ter si poškodoval glavo; Cajster Franc, Kidričevo 13, si je poško- doval glavo in levo roko; Mu- hiča Janeza, Bresnica 55, je nekdo napadel ter mu poškodo- val glavo in hrbtenico; Vise- njak Janez, Moškajnci 75 je pa- del z voza ter si poškodoval le- vo nogo; Fras Franc, Sp. Hajdi- na 77, je padel s kolesa ter si poškodoval glavo; Skrinjar Ana, Turški vrh 102, je padla z voza ter si poškodovala hrbtenico; Bratec Franc, Kicar 18, je na po- tiv službo padel s kolesa ter si poškodoval glavo, roke in kole- no; Hentak Stanko, Lancova vas 90, se je vrezal v desno nogo; Kraje Roman, Središče 189, se je popekel po obrazu in telesu. Mladi svet Uganka Ima zob«, a nič ne je, ne more sama stati, moraš jo držati. Včasih tudi steče, če jo človek vleče; pa povsem je suha, saj j« brez trebuha, \'endar ta neroda, marsikaj pregloda. ' (sS^Z) Fotoamaterii! Odlor B.Mt-tva in priiateli- pri 0'v n4;em siiHikal- nem s\etu Ptui kot or^nn za, ^a'''^■^^nie ineHi^h.-m-kega ^ode-; k:--anj i mer pnjatel i-kinii ob- Činemi Var-~'lin-P -j-Ci^^kovet na ivdrt:-jih: kulture in iimet- nt orsan a p;i- "lablianje i.-krenega [^latelj- med prebivalci občin Va- raždin Ptii j Cako\po razpisuje Varaždinski grad \ katerem je br.gat muzej natečaj za najlepšo fotografijo občine' Ptuj v letu 1963, ki prikazuje j pokrajino občine Ptuj in de- lovnega človeka pri delu. 1. V?ak fotoamater lahko Dredloži poljubno število črno- ^elih fotografij, ki prikazujejo: d) POKRAJINO ALI KUL- TURNE IN ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI NA OBMOC- JU OBČINE PTUJ, kot so mo- tivi: "Haloz, Slovenskih goric, Ptujskeg?. polja. Dravskega po- lja, mesta Ptuja, turističnih ob- jektov in izletniških točk, na- dalje kulturne in zgodovinske gjomenike na območju občine Ptuj itd. b) DELOVNEGA ČLOVEKA PRI DELU IN V SVOJEM PROSTEM ČASU. Slike s tem nasloA'om "pa naj predvsem pri- kazujejo: delovnega človeka v proizvodnji ob strojih; delovne- ga človeka pri delu v zdrav- stvu, v šolstvu in na drugih de- lovnih mestih dru.rbenih dejav- nostih; delovnega člo^•eka na seji delavskega sveta in v dru- gih organih družbenega samo- upravljanja; delovnega človeka v njegovem prostem času, v ča- su letnega oddiha, na izletu, v športnih tekmovanjih iri nasto- pih na kulturnih in drugih -ri- reditvah. 2. Za vse predložene fotogra- fije velja enoten format slike 24 X 30 cm. 3. Rok za predložitev slik za prvi natečaj je 20. november 1963, na naslov: Občinski svet >Svobod« in prosvetnih društev Ptuj, Slovenski trg 13. Na zad- nji strani slike je potrebno čit- ljivo napisati-.svoj točen naslov in poklic, datum, kdaj je bila slika posneta in kaj predstav- lja. 4. Posebna žirija, ki jo bo imenoval Odbor »Bratstva in prijateljstva« Ptuj, bo izbrala najlepše slike za razstavo foto- amaterjev občin Varaždin-Ptuj- Cakovec, ki bo v Ptuju, v Vara- ždinu, v Cakovcu in drugih me- stih. 5. Najlepše posnetke pokrajin in mesta Ptuja bo posebna ži- rija izbrala za razglednice, ki jih bo odkupilo Turistično dru- štvo Ptuj. 6. Najlepše slike bodo nagra- jene z denarnimi nagradami. Nagrajene slike, ki jih bo izbra- la žirija, ostanejo trajna last Odbora »Bratstva in prijatelj- stva« Ptuj. 7. Vse potrebne informacije daje vsak dan Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev v Ptuju, Slovenski trg 13 oseb- no ali pa po telefonu št. 219. VSEM FOTOAMATER JEM LEP POZDRAV! Odbor »Bratstva in prijateljstva« Ptuj Ali vaste? 1 Kdo je avtor satire v enem dejanju »Jazbec pred sodi- ščem«? 2. Kdaj je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo? 3. Kateri filmski igralec je imel glarno moško vlogo v fil- mu >.Komu zvoni« in kdo je bila njegova soigralka? 4. Kakšna je empirična for- mula za ocetno kislino? 5. Katera reka teče skozi Ze- nico? 6. Kateri francoski naravo- slovec je par let pred smrtjo oslepel? 7. Koliko otrok te imel veliki nemški skladatelj Johann Seba- stian Bach? 8. Koliko gramov tehta šport- ni rekvizit kladiA'o? 9. Paul Anka se je poročil. Kdo jp njegova soproga? 10. Kdo so igralci novega fil- ma »Neprizadeti«, posnetega po istoimenskem romanu italijan- skega pisatelja Alberta Mora- vie? MITJA VOSNJAK: Naša veliba matura (odlomki iz knjige) Nekoč so trdili, da je Ptuj nemško mesto. Se vedno je v njem ostalo nekaj ljudi, ki bi ga radi ponemčili. Spomladi na Hit- lerjev rojstni dan, so leta 1938 izobesili na mestnem stolpu ve- liko nemšo zastavo. Nemška de- kleta hodijo po ulicah v belih nogavicah, fantje pa v škornjih. Glasno govore in pojo po nem- ški in zasmehujejo Slovence, in to v slovenskem mestu, po tri- indvajsetih letih Jugoslavije. Se- daj pa naj razvijejo vsepovsod svoje zastave s kljukastim kri- žem, da, po tem bo konec. Tako je mislil Mirko Zajec, in sklenil, da ob usodnih trenutkih ne bo držal rok križem, čeprav je tako ukazal oče. Ne, storil bo vse, ka- kor bo misiil, da je njegova dolžnost, pa čeprav pri tem iz- gubi glavo. Sedeli so v razredu, ko so se vrata hrupno odprla in nekaj sedmošolcev je pogledalo v raz- red, v zamišljene otožne dijake in v profesorja, ki je začuden strmel v njih. »Fantje, zapojte, veselite se, ali še ne veste. V Beogradu so vrgli vlado in pakt je razbit. Culete, razbit.. .!- Nihče ni hotel verjeti, saj se je že tako vkoreninila v njih mi- sel, da so izdani do kraja. In se- daj je vse drugače?« »Kaj ste neumni? Res je, res, poslušali smo radio, v Beogradu so vsi ljudje na ulicah in veno- mer kriče: ,Bolje rat, nego pakt.' In da je kralj Peter prevzel oblast, tudi to smo slišali.« ...Veselje je zagorelo v očeh. •■'Živela naša domovina,« je za- klical nekdo. Potem pa je iz vseh grl zadonelo: »Naprej zastava Slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj puška govori! ...« Ura se sicer še ni končala, to- da za to se ni menil prav nihče. Drugo nadstropje se je dvignilo, dijaki so krenili navzdol po stopnicah. Pred ravnateljevo pi- sarno so "bstali in spet zapeli, pesem o Matiji Gubcu ... Odprla so se nato vrata vseh razredov. V četrti je profesor ugovarjal. Pa so ga pritisnili k steni in zdrveli v?n. Res, nekaj čudnega se ie dogodilo z mladi- mi ljudmi. Dan prei so trepetali, če so srečali profesoria. Sedaj .pa so odpirali vr^ta. zapušč^ili so svoje razri=>d®. č^-rirav so jih pro- fesorji zadrževali. Pet dijakov iz osme je vdrlo v šesto. Profesor Kozel je sedel za katedrom in brskal po knjigi. Ozrl se je v fante, ki $o nena- doma vstopili in ostro vprašali: »»Kaj pa vi iščete tu? Ali ne vidite, da imam pouk?« Nihče mu ni odgovoril. Osmo- šolci so za hip obstali, potem pa so stopili dalje, do odra. Za nji- mi so se gnetli še mnogi. Bilo jih je preko trideset. »Smrt izdajalcem,« je zavpil Marko. Mirko pa je ponovil svo- je geslo: »Doli pakt, živela naša svo- bodna domovina!« »Ljudstvo je vrglo izdajalsko vlado,« so pojasnili šestošolcem. Nato 50 spet zapeli. Profesor Ko- zel je okamenel. zdelo se mu je, da so dijaki zagrešili ogromen, hud zločin Vdrli so v razred, le še nikoli prej. kaj si m.islijo. Pa čeprav $e je spremenila vlada. Ven. na hodnike, na dvorišče, to je bila skupna misel vseh di- jakov. Profesor se ni drznil ugo- varjati. saj 1e občutil, da bodo v nekaj sekundah izgubili vso svo- jo veljavo stari zakoni, vsi šol- ski predpisi, pravilniki, ki jih je 1 profesorski zbor tako ljubosum- no čuval. Občutil je, da so sedaj v veljavi povssm drugi zakoni, takšni, ki so si jih dijaki sami postavili. Občutil je, da ni več ukorov in izključitev, da sta po- stala misel in beseda svobodni. Da, mnogo naporov bo potreb- nih, preden bodo izkoreninjene posledice teh svobodnih trenut- kov, si je mislil profesor Kozel. Ptujska gimnazija je zapela, tako kot še nikoli,^ odkar stoje njeni sivi zidovi. Ptujska gimna- zija je zapela, in njena pesem je postajala vse bolj neugnana, vse silnejša. Največji optimisti ne bi preje mogli misliti, da bo lah- ko kdaj v oni stari zgradbi v Prešernovi ulici tako živo, tako veselo. Dvorišče se je napolnilo, na njem se je zlilo več kot šti- risto dijakov v eno samo, veliko celoto. In mladost je vriskala, klicala in pela. Pred to pesmijo so se skrili v mračne kotičke di- jaki-hitlerjevci, Ijotičevci in njim podobni. Sedemindvajseti marec 1941 je bil za ptujske dijake nepozaben dan. 2e dopoldne je bilo v šoli tako, kot še nikoli prej. Poza- bili so na vse šolske težave, saj so videli, di so tako majhne v primeri z nesrečo, ki so jo pri- pravljali izdajalci. In povsem so ?f otresli strahu pred šolo. Niso se več bali sive zgradbe, niti profesorjev in ravnatelja v njej. Saj niso vedeli, če je tako prav. V šoli bi namreč m.orala vkliub vsemu biti disciplina, in dijaki , 50 se tega zavedali. Pra-' fak^^ pa so se za\-<^dali da ie nost samo od onih, ki so hrabri, brez strahu, ki najbolj zaupajo svoji sili, ki sovražijo vse, kar je nasilno, fašistično ... ... Popoldne je mlada pesem napolnila vse mesto. Vsepovsod so se sestajali, vsi so se na ne- kaj pripravljali. Sokoli so vabili v svojo dvorano, ki so jo imeli v Mladiki. Tam so potem skupaj poslušali radio ... Vse beograj- ske ulice so bile polne vrvenja ljudstva, pa vzklikov in pesmi, ki so se mešale z brnenjem mo- torjev. V trenutkih, ko so pri- sluhnili Beogradu, so Ptujčani spoznali nekaj, česar v svojem mestu nikoli ne bi mogli. Spo- znali so, da je ljudska volja močnejša od vseh zakonov, da je nihče ne more streti, takrat, kadar vzplamti-z vso silo. Upor ljudstva se je slišal z beograj- skih ulic celo v Ptuj, in v srca ie vlival veliko zaupanje. Mladi ljudje so začutili v sebi silo kot Kurirji so po mestu raznašali pozive k vojakom. Čeprav jih je bilo še malo. so ljudje čutili, da je to pridelek mobilizacije. Nem- ški radiih ie pričel iznenada go- \'oriti o terorju v Jugoslaviji. V zraku je viselo nekaj nena- vadnega in vsi so slutili to ne- varnost. Vendar pa ni hotel nih- če • prav verovati svojim slut- njam. P3 vendar, čutili so. da se pribli.^^uje. da postaja vse bolj živa Vojna. Po ulicah 30 se razlegale pes- mi. ki so jih trgali klici. Proti večeru je poslalo še bolj ži'-ah- no. 3ruče ?-> se ••ečale. zlivale .=e v celoto '1 ob prvem mra- l^re'- 1? p--' uT-^ah oovorka, t4dkr.=ne F:uj ^e s .del ni. »Branili bomo Jugoslavijo,« je odmevalo z vseh strani. Dijaki z vseh šol so se zbirali na Dominikanskem trgu. Uvrsti- li so se v povorko, potem za kre- nili v mesto. Prva je šla osma in njeni vzkliki so se raznesli med vse dijake. Pred gimnazijo je p^em kar sama oživela. Se bolj glasno so zapeli pred orožniško postajo. Kadar so med prejšnjimi de- monstracijami šli tod mimo, so pričakovali, da jim bodo žandar- ji vsak hip padli za vrat. Tokrat pa se oboroženih hlapcev mogoč- nih gospndsrjpv nihče več ni bal. Saj so ljudie čutili v svojih ži- lah novo silo. ki je prej sploh ni- so poznali. Orožnik, ki je stal I pred vrati, je vzkliknil kralju Petru. Iz povorke pa mu je od- ločno odgovorilo nekaj glasov: »Živela Sovjetska zveza ...!«, ^Živela svobodna domovina, ži- vpI slovenski Ptuj. živela zveza s Sovjetsko zvezo, .smrt izda- jalcem ...!« »Ali se še spominjate.« je šep- nil Košir, ko so za hip obstali na glavnem trgu. -kako smo priče- li svojo demonstracijo takrat, ko so Nemci pripravljali napad na CehoslovaŠko. V gledališču je bila prireditev. Sreski načelnik je pr»kinil govornika, ki je na- padel fašizem. Potem smo se zbrali, razvili čehoslovaške in naše zastave in hoteli kreniti po mestu. Orožniki pa so nas na •■^mle trgu obkolili, niso nam dali dal-e. preden se nismo raz- .-:i. Zbra]; stt^ no+em doli pri magistratu« (Dalj prih .d:\|ič) PTUJ, dne 13, septembra 1963 TEDNIK Stran 5 2animi\rosti Proizvodnja cvetnega prahu za potrebe doma in za izvoz Doslej snu^ gojili ('ebelc [)red- vsem in skoraj izključno zara- di pridobivanja medu. Nato smo spoznali \a/,Most gojenja čebel zaradi oplojevanja sadnega dre\ja iii drugih kulturnih ra- stlin s cvetnim })rahom. V zad- njem času pa se vedno bolj raz- vija tudi čebelarstvo zaradi pri- dobivanja cvetnega prahu v razne druge namene. V mnogih tehnično razvitejših državah do- dajajo namreč cvetni prah raz- nim preliranihiiim proizvodom, ki so namenjeni zlasti otrokom in- fizično oslabelim. Cvetni j)rali ima namreč mnoga zdra- \ilna svojstva ter ga zaradi te- ga vedno bolj cenijo in uporab- ljajo v te naniene. I o ni nič čudnega, saj je cvetni prah dejansko moško se- me cvctnih rastlin, podobno spermatozoidom živali oziroma kakor pravi akademik Cicin: »Cvetni prah je v grobi primer- javi proizvod, katerega naloga in delovanje je enako nalogi in delovanju spolnih izločkov ži- vali.« Tudi mnogi tuji znanstveniki, zlasti pa zdravniki, so s svojimi raziskovanji ugotovili, da pred- stavlja cvetni prah izredni bio- loški koncentrat. Tako pravi Rus Lebedev, da vsebuje cvetni prah akacije 20-krat več karo- tina kot pa korenje, ki je osnov- ni vir za industrijsko pridobi- vaiije tega vitamina. Tudi pri nas se vedno bolj razvija pridobivanje cvetnega prahu za potrebe domačega tr- žišča, zlasti pa za izvoz. Znani francoski znanstvenik, profesor dr. Chauvin, ki se je pred dve- ma letoma mudil precej časa tudi v Jugoslaviji ter proučeval možnosti proizvodnje cvetnega Prahu ter njegovega izvoza v ranči jo, je med drugim ugo- tovil. da je naša dežela nad- povprečno bogata na cvetnem prahu, zlasti tiste vrste, ki je na francoskem trgu najbolj zaže- len. To je predvsem cvetni prah resja, vrbe, leske, sadnega drev- ja, divje češnje, raznih kadulj in metuljnic ter žlahtnega ko- stanja. Severni klimatski pas ima znatno manj cvetnega prahu zaradi kraj.še cvetne dobe, ta- ko da ta cvetni prah pogosto ne zadošča niti za potrebe razvoja same čcbelne družine. Isto ve- lja tudi za pretežni del področ- ja ob sredozemskem bazenu. Obratna pa imajo blaga južna alpska pobočja v širšem smislu zaradi pestrosti ustreznega ra- stlinstva in ugodnih količin pa- davin izredno bo proiz\odnjo, samo pridelek cvetnega prahu ni dovolj čist. Kakor vidinas je vprašanje uspešnega pridobiva- nja čistega cvetnega prahu iz satja še vedno naloga razisko- valnega proučevanja. Pri nas sc bomo zaradi tega raje odločali za pridobi\anje cvetnega prahu s pomočjo sinii- kalcev, torej na neposredni na- čin. Tako pridobljen cvetni prah je tudi odlična rezerva pomla- danske beljakovinaste hrane za čebele in bi bilo koristno, če bi ga imel vsak čebelar v ta na- men na zalogi. Razen tega bi ga lahko pridobival tudi za potre- be domačega in svetovnega tr- žišča. S pomočjo smukalccv jc mož- no letno pridelati 1 do 3 kg cvetnega prahu od čebeljne dru- žine. Ta količina je 5 do 15 % cvetnega prahu, ki ga porabijo čebeljne družine povprečno za svoj razvoj in prehrano. Seve- da morajo biti smukalci tako urejeni, da zaradi tega čebele vendarle prinesejo večji del cvetnega prahu v satje za lastne potrebe. Pri proizvodnji cvetnega pra- hu s pomočjo smukalcev (smu- kačev, če ta izraz bolje ustre- za) je najvažnejše posvetiti po- trebno skrb preprečevanju po- jave plesni, ki nastopi ž(! pri rahlo dvignjeni vlažnosti zraka. Zaradi tega- je umestno, da cvet- ni prah sproti spravljamo iz le- senih • zbiralnih škatljic na žre- lih panjev v suh prostor, ki je segret največ do 45 stopinj C. Cvetni prah je suh, kadar ima le 18 do 20 % vlage. To ob- čutimo, če ga stisnemo med pr- sti in se ne vdaja več. Če daje pri presipavanju šum, ki je po- doben presipavanju žita, je cvetni prah dovolj suh in pri- meren za vskladiščenje oziroma za tržišče. Skladiščenje oziroma transportiranje cvctncga prahu se vrši vedno le v popolnoma zaprti embalaži, ki nikakor ne sme vsebovati kakršnekoli ke- mikalije, niti notranje premaze, ki bi razkrajali cvetni prah. Ker jc naš cvetni prah zelo iskano izvozno blago ter tndi zelo dobro plačano, lahko pred- stavlja zelo pomemben izvozni artikel, katerega proizvodnjo in izvoz bo potrebno pri nas še- le razvijati in pospeševati. FAZANOVA FARMA V BELTINCtH Leta 1961 je zavod za gojitev fa- zanov v Beltincih pričel z inten- zivno vzrejo fazanov. To zahtev- no delo je zahtevalo od strokov- njakov mnogo truda in izkušenj, kot je v razgovoru povedal di- rektor zavoda Jože Radelj. Vzga- jališče fazanov, ki meri 6 ha po- vršine in ki ga bodo v kratkem povečali na 11 ha, je bilo treba primemo urediti. Fazanom je bi- lo treba ustvariti vse naravne pogoje. To pa ni bilo lahko. Tre- ba je vzgojiti take fazane, ki se ne bodo po svojih lastnositi raz- likovali od tistih, ki jih v gozdu vzgaja narava sama. Ustvarili so si matično jato 1300 fazanic, ki letno nudi dovolj jajc za širino predvidene letne proizvodnje. Fazanja jajca položijo v inku- batorje, kje se zvali mladi fa- zan j i rod. Valilna doba traja 24 dni, vendar je v inkubatorju va- lilna doba krajša. Mladi fazanji rod je treba hraniti z izdatnimi beljakovinskimi in vitaminski- mi krmili, ki jih pri nas izdelu- jejo nekatere tovarne. Mladi fa- zani se zbirajo okrog električne koklje, ki jim nadomestuje ma- ter. Tako ograjeni fazani morajo imeti vedno dovolj hrane in zdrave pitne vode. Fazanjih od- padkov ni potrebno čistiti, ker se lahiko, prostorna kletka prestavi. Med doraščanjem fazanokov je lahko ločiti samca od samice; Važno je pravočasno ločiti po- habljene fazane od zdravih. Vzreja fazanov traja 10 do 12 tednov, nato jih spustijo v lovi- šča. Vendar je treba mlade faza- ne dva ali tri tedne še nadzoro- vati, da jih ne bi ljud,ie polovi-» li. Fazani so prve dne v loviščih zelo mehkužni in domači. Po treh tednih pa se fazani prilagodijo naravi in jih tudi po barvi več ni moč ločiti od tistih, ki so iz do- tičnega lovišča. Letos so zredili 15 tisoč fazanov, v zadnjih dveh letih pa okrog 12 tisoč. Vzreja' fazanov spada v visokoproduk- tivno proizvodnjo, saj je letos fa- zan veljal od 1300 do 1500 dinar- jev. Letos so prodali nad 5 tisoč fazanov sosednjim lovskim dru- žinam v Pomurju. nekaj v Šibe- nik in drugam. Lovišče zavoda meri 15.000 ha. Privlačni gozdovi in bogat pomurski lov so iz dne- va v dan zanimivejši za razvoj lovnega turizma. RD Nekaj za fotoamaterje Jesen je tu z vsem svojim raz- košjem, ki ga razkazuje našim očem na vsakem koraku. Koli- kokrat se poraja v nas želja, da bi ustavili čas in se mogli še in še opajati ob darežljivi lepoti. Tako je zdaj v jeseni, tako bo po- zimi, ki nam bo s polnimi prgi- šči nasula svojevrstne lepote, ki jih bosta stkala mraz in sneg in potem bo pomlad s tisoč skriv- nostmi in lepotami novega po- rajanja in mladosti. Le kolikokrat bo v nas vznikla živa želja, da bi ustavili čas, da bi ujeli lepoto trajno v naše oči?! Nc. naša želja, pa najsi je še tako živa, nam ne more usta- viti časa in še tako darežljiva le- pota zbeži iz oči, iz spomina. Toda, tu je naša foto-leča! In tu so naše Haloze, Slovenske go- rice, je Ptujsko polje, je Dravsko polje, je množica izletniških točk, turističnih objektov, so zgodovinske znamenitosti, spo- meniki, tu je naš Ptuj s svojo preteklostjo, ki se je vtisnila kot pisan mozaik v njegovo seda- njost, tu je PUij, ki sega prek mostu sedanjosti že v prihod- nost. V središču vseh lepot je človek, so njegove ustvarjalne misli, so njegove ustvarjalne roke. Da, tu js naša foto-leča! Uje- rnimo vanjo čas, lepoto! Naj nas kar nič ne preseneti razpis natečaja, ki ga ga bomo zagledali v našem listu! Odbor »Bratstvo in prijateljstvo« Ptuj razpisuje natečaj za najlepše fo- tografije občine Ptuj. Vlovimo v na.še leče jesenske, zimsike in spomladan.ske motive iz naše ob- čine: pokrajinske, turistične, zgcdovinsike! Kdo bo ujel v svo^ jo lečo najlepši motiv našega mesta, najlepši motiv ulic Ptuja?! Kdo bo napravil najlepšo fotografijo, ki bo prikazala naše- ga delovnega človeka, ki ga sre- čujemo v proizvodnji, na seji de- lavskega sveta, na izletu, pri športu, pri kultumo-prosvetnem delu, pri raznih oblikah korišče- nja prostega časa?! Slovenska conska liga Aluminij: Kladivar 1: Z V svojem četrtem nastopu v SNL je domače mošto sprejelo v goste renomiranega nasprotnika — Kladivarja iz Celja. Tekma se je odigrala po zelo razmočenem in težavnem terenu za igro, zraven tega pa je še ne- prestano deževalo. Moštvo »Alu- minija« je nastopilo v nekoliko okrnjeni postavi: brez pošikodo- vanih igralcev m enega izklju- čenega. Prvi polčas je potekal v nepre- stanih napadih obeh moštev, vendar je tako domači napad ka- ko'!" tudi napad gostov grešil v zaključnih akcijah; kljub temu pa bi z malo več športne sreče in iznajdljivosti lahko prišli v vod- stvo domačini, ki pa nekaj zre- lih priložnosti za dosego gola ni- so znali realizirati. To k&r ni u.spelo enajstorici »Aluminija« v prvem polčasu, je uspelo gostom takoj v začetku drugega polčasa. Iz dveh »ne- srečnih« potez domače obrambe v težkem terenu so napadalci Kladivarja dosegli dva gola, ki sta jim prinesla tudi zasluženo zmago. Vodstvo gostov sicer ni zmedlo domačih igralcev, toda njihovi napadi niso »rodili« za- željenega uspeha in se jim ni po- srečilo doseči niti častnega za- detka, kar je prvi primer v nji- hovih nastopil v SNL. Tekma se je končala s terensko premočjo domačega moštva, vendar to ni vplivalo na izprememibo rezulta- ta, ki je ostal isti — 0:2. Tekma, ki ji je prisostvovalo okoli 800 gledavcev je pokazala, da so se gostje na težkem tere- nu znašli bolje od domačinov, vendar ne bi bil obraten rezul- tat, po dogodkih na igrišču, no- beno presenečenje. Sodnik je svojo nalogo opravil zadovoljivo. »Aluminij zavzema po tem na- stopu 7. mesto na lestvici (od 14. moštev), z gol razliko 5:5 in šti- rimi točkami. V predtekmi so mladinci »Aluminija« klonil: pred sovrst- niki Kladivarja z rezultatom 1:3 (1:2). S to tekmo se je moštvo »Alu- minija« poslovilo od domačih gledalcev za dva tedna, kajti v naslednjih dveh kolih gostuje najprej v Ljubljani proti Olimpi- ji B (izven konkurence), nato pa še v Novi Gorici proti istoimen- skemu moštvu. Ponovno bedo zopet nastopili na domačem tere- nu 29. septembra, ko se srečajo z enim izmed favoritov za 1. me- sto Rudarjem iz Trbovelj. VM I '»••••••••••••••••O« ŠPORT - ŠOPRT - ŠPORT PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU »Drava« - »Brežice« 20:15 (10:9) Rokometavši »Drave« so v n edeljo »preskočili« prvo oviro. V prvem kolu tekmovanja so premagali ekipo »Brežic« z 20:1.3. Dra- va je nastopila v postavi: Kuhar,Rakuš, Hojker 2. Rozman 1, Cer- nezel 2, Zlender 13, Feguš 2, SumandI in Žemljic. Nedeljsko prvenstveno sreča- nje je kljub slabemu vremenu obiskalo okoli 600 gledalcev, ki 3o zadovoljni odhajali z igrišča, saj so domačini zasluženo osvo- jili obe točki. Drava je nastopila oslabljena brez treh standardnih igralcev: Ročaka, Strašeka in Su- leka, vendar je kljub temu pri- kazala dobro igro. Tekmo je pre- cej motil tudi izredno težak te- ren in mokra žoga tako, da so bili igralci v podajanju žoge ne- sigurni. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Obe moštvi sta imeli tremo, da žoga dolgo ni hotela v mrežo. Kljub vsemu pa so se pr- vi znašli gostje in dosegli celo 2:0. Vodstvo gostov pa je bilo kratko, kajti Drava je v dveh protinapadih izenačila, pozneje pa že vodila s 6:3. V teh minutah je bil zelo dober vratar Drave Kuhar, ki se je izkazal z nekaj uspelim: intervencijami. Kot že večkrat prej, so tudi tokrat do- mačini izpustili igro nepotrebno iz rok in gostje so v nekaj minu- tah dosegli prednost, ki jo iz- raža rezultat R:6 Kazalo je, da bodo domačini v prvem polčasu morali zapu.stiti igrišče poraženi. Vendar so »e proti koncu polča- sa zopet »prebudili« in odločili polčas v svoio korist — 10:9. Drugi polčas tekme je popol- noma pripadal domačinom, ki so nizali gol za goldm na vrata Bre- 'žic. Tehnično dobra ekipa Bre- žic se ni mo^la postaviti tki ro- bu razrK/loŽPnim napadalcem Dra\-e. Domačini so pred koncem vodili že z 20:13. vendar so v zad- njih minutah dovolili, da so go^t- i«" razliko zmanišali n? ?0-lF< Tu- di vrata'- Pakn«. ki ie zamenial sicer dobrega Kuharja, je v dru- gem delu nekajkrat uspešno po- sredoval. Pohvalimo lahko oba vratarja, ki sta reševala vse, kar se je dalo. Med domačimi igralci lahko pohvalimo prav vse, saj so se vsi trudili, da uspeh ni izostal. Pri gostip sta bils najboljša kapetan moštva Kneževič, ki je dosegel 6 golov in Moran s 3 goli. Pripomnimo lahko tudi to, da igralca ni treba izvižgati ali ga zasuti z raznimi izpadi, če na- pravi v igri napako, kot je bil to primer v nedeljo. Občinstvo se verjetno ni zavedalo, da je bil teren moker in težak za igro in da je bilo zelo težko obvladati žogo. Lepo in burno vzpodbuja- nje je vsekakor bolj koristno k uspehu domačega moštva. Tekmo je dobro sodil Vrban- čič iz Maribora. V predtekmah so bili v okviru mariborske okrajne lige doseže- ni naslednji rezultati: DRAVA—FU2INAR (mladin- ci) 5:7 (2:5) DRAVA—FU2INAR (ženske) 2:7 (2:4) DRAVA B—FUZINAR (moški) 6:8. Tekma je bila prekinjena v 22. minuti prvega polčasa zaradi dežja. Ženska republiška liga Uspeh tudi v Kppru »Koper« - »Drava« 4:5 (2:1) V prvem kolu ženske repub- liške lige so v nedeljo igralke Drave gostovale v Kopru in za- služeno premagale domače igral- ke s 5:4. Strelke golov za Dravo: Silak 3 ter Krajnc in Korenjak po enega. Drova Grofičar 1:2 v I. kolu jesenskega dela NM lige je igrala Drava v Ptuju i Grafi carjem iz M. Sobote. Zadnjič smo zapisali, da je zaigralo moštvo Drave proti Mejniku v Svočiini zelo lepo in učinkovito. Tokrat .so nogome- taši Drave v jirvi prvenstveni tekmi proti C.rafičarjii popol- noma razočarali. Drava je napadla takoj, v za- četku in. pred vrati gostov so se vrstili razburljivi trenutki. Vendar ni bilo strelca, ki bi spravil usnje v mrežo. Sflc ne- kaj minut' pred odmorom je stresel mrežo .Mlakar in Drava je bila v vodstvu. V drugem delu igre jc bila Drava v premoči, ni pn 'V4>je premoči realizirala. Kar se ni ^osrečilo Dravi, se je gostom. Deset minut pred koncem je re- zultat izenačil Barbari, končni rezultat pa je postavil Madžar. Nekaj sto gledalcev je razoča- rano zapustilo igrišče še pred koncem tekme. Sodil je odlično Kološa. V predtekmi je preniagala mladina Drave vrstnike iz Slo- venske Bistrice z rezultatom 6:0, medtem ko so igrali pio- nirji Drave in Železničarja iz Maribora neodločeno 1:1. -rel. PRED NEDELISKIMI ŠPORTNIMI DOGODKI ^ Rokomctaši ^ v drugem kolu tekmovanja frokometašev bo prav gotovo ^najbolj, zanimiva tekma v Ptu- f ju, kjer se bo ženska ekipa Dra- f ve pomerila s Svobodo iz Ljub- ljane. Nedeljski uspeh v l^opru je presenečenje, zato ni izk ju- čeno, da bodo rokometašice Drave tudi v nedeljo uspešne. Moška ekipa Drave gostuje v Celju, kjer se bo srečala / zelo dobro ekipo ZSD Celje. V Celju bo dvftjni spored. Tekma Dra- va — Celje bo ob 9.'S0, takoj za njo pa bo tekma Partizan Ce- lje — MTT-Livarna. Zmaga Drave v Celju bi bila prav go- Jtovo največje presenečenje II. J kola. Ženska B ekipa gostuje v J Veliki Nedelji, moška B ekipa J pa v Kamnici. Tudi v teh sre- Sčanjih bodo verjetno predstav- niki Ptuja ostali brez točk. ^Mladinci so \ 11. kolu prosti. 4 Se spc^red pomurske li^e: Ormož: Ormož — Ljutomer Radenci: Radenci — Velika Nedelja Nogometaši S tekmovanjem bodo v nede- ljo začeli tudi nogometaši v ob- činski ligi. le v prvem kolu bodo nekatera zanimiva sreča- nja. Pari so naslednji: Dornava — Markovci, Gorišnica — Vi- dem, TAP — Rogoznica in De- sternik — Pekar. Vse tekme bo- do na igriščih prvoimenovanih. V Ptuju pa bo dvojni spored, in sicer o> 14. uri TAP — Ro- goznica. ob 16. uri pa Dester- nik — Pekar. Ostali dve tekmi sta na sporedu ob 10. uri do- poldan. .\LUMINTJ gostuje v nedeljo v Ljubljani proti Olimpiji B, Drava pa v okviru \LV'l-lige v Lendavi proti Nafti. Tudi v teh dveh tekmah imaln oba kluba zelu male izglede za uspeh. Na sliki: Rokometna ckipu Partizana. Ormož. Stojijo UkI le- ve proti desni): Kuharič, Puklavec, Fišer, Rihtarič, Gregi, čepijo: Vaupotič, Lesjak, Blagovič in Frangež. V nedeljo se je začelo tekmo- vanje tudi v pomurski roko- metni ligi, kjer nastopata iz na- šega področja ekipi »Partizana« iz Ormoža in Velike Nedelje. V prvi tekmi v nedeljo je ekipa Ormoža gostovala v Radencih in premagala domače moštvo z rezultatom 17:14. Moštvo Ormo- ža velja za favorita v pomur- ski ligi. Edinega tekmeca bodo imeli verjetno le v >Partizanut iz Kroga. Prvak te lige se bo direktno uvrstil v štajersko co- no. Težave imajo le v tem, ker večina igralcev študira v Ljub- ljani in imajo s tem onemogo- čene skupne treninge. Pred tekmovanjem so bili igralci Ormoža na skupnih pri- pravah na Otoku pri Vel. Nede- lji. V okviru priprav so odigra- li tudi dve prijateljski ti^kmi z ekipama Vel. Nedelje in MTT- Livarne iz Maribora. MESTM KINO PTUJ predvaja 13. sept. 1965 jugo- slovanski film >ŽVIZG OB OSMIH«, 14. in 15. sepr. 1963 ameriški barvni (kinema- skopski) film >MOZ Z ZLA- TO PIŠTOLO«. 17. in 18. sep- tembra 1965 ameriški film >GROBA SILA«, 19. sept. 1963 jugoel. film >MOZJE VČERAJ, DANES IN...« KINO ORMOŽ predvaja 14. in 15. sept. 1963 nemški film »ZALJUBLJENI DETEKTIVI«, 18. in 19. sept. 1965 jugosl. film >PLES V DEŽJU«. KINO ZAVRC predvaja 15. sept. 1963 nem- ški film »ZALJUBLJENI DE- TEKTIVI«. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 15. DO 22. SEPT. 1965 Mlaj bo v torek, 17. septem- bra ob 21.50. Vremenski izgle- di: dež, ki je za srednjo Evro- po predviden za okrog 20. sep- tembra, bo radi suhega zraka verjetno v naših krajih izostal, zato lahko računamo, da bomo imeli ves teden lepo in prav prijetno vreme. ŽENSKO KOLO V DOBREM STANJU prodam. Vprašajte v pekarni v Lackovi ulici. RADIO »SUMADIJA« prodam ali zamenjam za jabolka. Naslov v upravi. KROMPIR (cvetnik, holandec) za ozimnico prodam. Naslov v upravi. MOTORNO KOLO »PUCH«, v dobjrem stanju, prodam. Ro- goznica 19, Ptuj. POSESTVO v Janeževcih (3,5 ha) s hišo in gospodarskim po- slopjem prodam. Cernezel Marija, Janeževci 11. TRAVNIK IN NJIVO v izmeri 1,29 ha nasproti Novega nase- lja prodam. Vprašajte v Kr- čevini 2. GRAMOFON s ploščami pro- dam. Naslov v upravi. PRODAM KOŠNJO LUCERNE (50 arov), 2000 kg sena in pta- ve, strešno opeko, zidake in gradbeni les. Ptuj, Zagreb- ška 41. • ŽELEZNE DROGOVE (2 kom. 10 m) montirnimi vitli in pleteno jekleno žico za sušenje perila, primerno za stanovanj- ske bloke, ugodno proda — tudi na daljši rok plačila. Hišni svet — Lackova 5, Ptuj. IŠCEM sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi. medicinska sestra išče so- bo v Ptuju. Naslov v upravi. stanovanje in hrano dam dvema dijakoma. Vprašajte v trgovini v Prešernovi 1, Ptuj. zavitek, najden v parku v sredo, 4. septembra, lahko do- bite pri Bedraču, Trg svobo- de 3. UPOKOJENCA-KO ali prevžit- karja-co ali lastnika manjše- ga posestva vzamem v dosmrt- no oskrbo. Naslov v upravi. PREKLirrJKM izgubljen do- bropis za potrošniški kredit št. 161293 na 138 000 din, izdan od trgovskega podjetja »Mer- kur« Ptuj, na ime Jaušovec Mirko. Ptui. TOVARNA AVTOOPREME PTUJ OBVESTILO vsem koristnikom vrtov na gradbišču »Proizvodne hale in garderobe TAP« Ptuj, Rajšpo- va ulica. Tovarna avtoopreme Ptuj je upravljalec zemljišča splošnega ljudskega premoženja pare." št. 356/1 in 358 k. o. Ptuj. Zaradi ureditvi tovarniškega dvorišča in tovarniške okolice, obveščamo vse koristnike vrtov, da v letu 1964 ne bodo mogli več koristiti omenjenega zemljišča. Jesenskih posevkov naj ne seje- jo več, ker Tovarna avtoopreme Ptuj ne bo priznavala nobenih nadomestil za ev. škodo. Uprava OBJAVA Odbor »Bratstva in prijatelj- stva« Ptuj ter Avto-moto dru- štvo Ptuj organizirata I. IZLET »BRATSTVA IN PRI- JATELJSTVA« V SOCIALI- STIČNO REPUBLIKO HRVAT- SKO V OPEKO PRI VINICI IN V VARAŽDIN v nedeljo, 6. oktobra 1963. Odhod bo iz Ptuja s Trga Svobode s posebnimi avtobusi in z lastnimi vozili ob 6.30 zjutraj. Vrnitev je predvidena približno ob 21. uri. Program izleta: 1. Ogled Nacionalnega parka v Opeki pri Vinici. 2. Ogled varaždinskega poko- pališča in spomenika padlim borcem, kjer bo slavnostna po- ložitev venca in počastitev spo- mina padlih borcev za svobodo. 3. Ogled edinstvene zbirke žu- želk v Evropi, ki jo je uredil v teku svojega življenja profesor Koščec. 4. Ogled Muzeja Ljudske re- volucije v Varaždinu. 5. Skupno kosilo. 6. Veseli popoldan s kulturnim programom v Varaždinu, ki ga priredi kulturna skupina Varaž- dina. Izleta se lahko udeležijo v ne- omejenem številu občani ptujske občine, ki želijo doživeti lepote prijateljskega mesta Varaždina in Opeke pri Vinici. Prijave za udeležence izleta, ki bodo potovali s posebnimi av- tobusi, sprejema do 29. septem- bra 1963 Turistični biro v Ptu- ju, Trg Svobode. Ob prijavi vplača vsak udele- ženec izleta za kritje stroškov organizacije izleta, prevoza in za kosilo 1500 din, za kar isto- časno sprejme potrdilo, ki služi kot vozovnica in posebni blok za kosilo. Prijave udeležencev izleta, ki bodo potovali z lastnimi prevoz- nimi motornimi sredstvi spreje- ma do 29. septembra 1963 Avto- moto društvo Ptuj, kjer istočas- no sprejmete vsa potrebna na- vodila' za vožnjo v koloni in po- dobno. Za dobro voljo bodo na poto- vanju skrbeli »Veseli Prleki«. Vabimo tudi vse ostale udele- žence izleta, da vzamejo s seboj svoje instrumente In fotoapa- rate. VABITA VAS ODPOR »BRATSTVA IN PRI- JATELJSTVA« PTUJ IN AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ HODILE SO: Marija Konš.-, Janški vrh 47 — deklico; Ma- rija Klaneček, Sedlašek 104 — Draga; Ivanka Trop, l.,ešnica 5 — Jurija; Frančiška Fajt, Dra- ženci 81 — Srečka; Elirabeta Keleno, Mala vas 21 — Zinko; Ana Brumen, Slovenja vas 54 — Ivico; Kristina Meško, Mihovci 65, Vel Nedelja - Marijo; Al- bina Sedlak, Hermanci 24 — Silva; Jožefa Sabotin, K ran je 46 — Ljubo; Berta Kumer, Hu- neč 47 — Brigito; Matilda Go- lob, Spuhlja 119 — Milana; Ste- fanija Kamni, Zg. Hajdina 104 — Štefko; Terezija Rojko, Kr- čevina 12 — Andreja; Leonarda Vargazon, Pristava 1 — Danie- la; Neža Janžekovič, Stojnci 100 — Frančeka; Kristina Verlak, Stojnci 112 — dečka; Angela Rajh, Pavlovski vrh 57 — Ljud- milo; Ema Kolarič, Podgorci 33, Ormož — dečka; Marija Vesc- njak, Zabovci 38 — Sonjo; Ce- cilija Detelbah, (irabščinci 4, Radgona — Jelko; Marija Hor- vat, Grabe 19 Zlatka; Anica Breznik, Videm 32 — Borisa; Kristina Miložič, Pobrežje 10 --- Milana; Genovefa Lesjak, Do- lane 2 — Marico; Terezija Pe- klar, Videm 16 — Zm^goslava; Frančiška Mlakar, Spolenjako- va 16 — Barbiko; Anica Toš, Podvinci 55 — Daniela; Zdenka Grba, Sela 33 — Dražena; Jo- žefa Smoflič, Litmerk 48 — Rajka; Rozalija Kramberger, Desternik 26 — Rozalijo; Ana Bedenik, Delena 31 — deklico: Elizabeta Sužnik. Plača r 30 — Jelko; Julija na Ribič. Dolena 55 — dečka; Marija Mlakar, Sp. Jablane 10 — Marijo; Marija 1 Kukovef. Grlinci >4 .Marijo; ! Marija Sovič, Rinčetova frraba I 21, Ljutomer — Sonjo; Marija Plohi, Hitmerk 8 — dečka; Eri- ka Juran<>\ič, Sta 110 v no 19, Ljutomer — l)arinko- ved časa. poročila in vremenska napo- ved. 15.15 Zabavna glasba. 15.30 Danss popoldne 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbe- ne razglednice. 19.30 Radijski dnevn.k. 20 00 Pod lipro zeleno« . . . 20.40 Willy Fantel s svojim ansamblom. 20.50 Šport- na poročila, 2100 Galerija opernih li- kov. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.15 plešite z nam.' 24.00 Zadnja poročila m zaključek odda;e PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA 4 00—8 00 Dobro jutro! 4,15—4,20 Po- ročila. 5,00—5.05 Poročila in vremenska napcved 6.00—6,10 Napoved r.asa, d:;- rcoiJa. 7 00—7,15 Nanoved časa, poro- čili, 8 00 Poročua 11,00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poroč».a. 12.05 Zabavna glasba. 12.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domail napf>vi za prijeitno opoldne. 12.45 Vftnček srbskih naTodnih. 13.00 Na- poved časa, poročala. 13.15 Obve^stila in zabavna glasba. 13.30 Pol ure pred šti- rinajsto. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. :i7.05 Glasbene uganke. 18.00 Poročila — aktualnosti dom« in v svetu. 18.10 Pisana paleta. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Gla^sbe- ne razglednice. 19.30 Radii)ski dnevnik. 20.00 Naš zabavni kalpidoskop. 20.45 Kulturna kronika. 21.00 Glasb-e^na med- :gra. 21.05—23.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — vmes ob 22.00—22.16 TOREK, J7. SEPTEMBRA 4,00—8.00 Dobro jutrol 4.1.5—4.20 Po- ročila. 5.00—5.05 Pororiila in vreme-nska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, po- ročila. 7.00—7.15 Napoved čaM, tvji-o- čila 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nmaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna g;asba. 12.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno oooldne. 12.40 Prizor iz 1. dejan a Gliaikove <>pe- re »Ivan Susanin«. 13.00 Napoved č»..=,a, poiočida. 13.15 Obvestila in zabavna jlasba 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.00 Poročil«. 17.00 Poročita. 1.7 05 Kon- cert po željah poslušalcev. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v «v«l!u. 18.10 Plananska odduj«. 18.45 S knjižnega tr- ga. 19.00 ObveistiU. 19.05 GU^sbene raz- glednice. lfl.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Popevke z blftjskiii f»stiivailov. 20.20 Ra- dijsika igrač 21.06 S#r«n«dnl večer. 22.00 Na/poved 軫a, poročil«. 22.15 S popev- kami po svetu. 23,00 PoroftiU. 23.05 Za- Skupni porograTO JRT — »tudio Ljubljana. 23,00 PoiročiUa. 23.05 S plesno glasbo v novli tedem. 24.00 Zadmjia poročila in za- ključek oddaj«. SREDA, 18. SEPTEMBRA 4,00—8.00 Dobro jutrol 4.15—4.20 Po- ročila. 5.00—5.05 Poročila in vrempof.ka napoved. 6,00—6.10 Napoved č«sa, po- rooida. 7.00—7.15 Napoved ča«^, poro- čila. 8,00 PoTočila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poiročila. 12.05 Zabavna glaisba. 12.16 Kmotiijski naisveti, 12.25 i>cmači naipevi z« prijetno opoldne 12.45 Jugoslovanski narodni plesi. 13 00 Napoved ča.sa, poTw:Ia. 13.15 Obvesti.la in zabavna gla«;ba 13.30 Sopranske ari- je iz Verdiievih oper. 14.00 Poročila. 1.7,00 Poročila. 17.05 Promenadni komcert 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18 10 01 skladatelja do skladate- lja: Stephen Poster. 18 45 Ljudski parla ment 19,00 Obvestila. 19.05 Glasben« ra^lednice. 19.30 Radiijsiki dnevnik. 20.00 SiHTrkT-at petnajst. 21.00 Glasbena med- iflT«. 2U05 Skuipni program JRT — studio Ljuteljana. 22.00 Narpoved časa, poročila. 22.15 Plesna glasba. 22.SO Literarni nok- tiirno. 23.00 i^o^očila. 23.05 Jugoslovan- Naipoved časa, poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Plesni zvoki. 24.00 Zadnja poročila im zaključek oddaje, ski pevci zaibavne glasKe. 23.30 Iz Itali- jafsice in Španske pesmanice Hugona Wolla. 24.00 Zadnja poročila im zaklju- ček oddaje. ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 4.00—8.00 Dobro jutrol 4.15-4.20 Po- ročila. 5.00— 5.05 Poročil^ in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, po- rociila. 7.00—7.15 Napoved č^sa, poro- čila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.16 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno 0 Poroč-.ld — ; aktualnost-, doma m v svetu. 18 10 Tu- j riisticna oddaja. 19.00 Obvestila. 19.03 Gla.sbene razglednice. 10.30 Radijski dnevniik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 70.45 Mali koncert la- ke -glasbe. 21.00 Literarni večer. 21.40 Pri skladalelju Danilu Svari. 22.00 Na- pcved časa, poročila. 22.15 Skupn: pro- gram JRT — studio Sarajevo. 23.00 Po- ročila. 23,05 Ples ob radijskem sprejem- niku. 24,00 Zadnja poročila in zalcliu- ček oddaje. PETEK, 20. SEPTEMBRA 4 r-0 -8,00 Dobro jutrol 4 i5-4,20 Po- ročila. 5.00—.5 05 Po:onla tn vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, po- ronila. 7.00-7.15 Napoved časa, poio- čila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, n.maš prednosti! 12.00 PororiU 12.05 Zabavna gla-sba. 12.K5 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači n^ppv-! zs prijetno oooldne. 12.45 Vesele p'-smi iz Dalmacije. 1,3 '>') Napoved časn, r;nro''> 1J.15 Obvestila in 7.fl'bavni 11.30 Orkpsf.er RTV !.;iibl;ana pod lak-:'ko Uroša Prev--»rška. M.nO Poror la. 17.00 P-r'>č'ld 17.05 Di i- gulji -.'7 oper. IS .^o Poročila — akt-ul- nost: doma in v , -^tii. 18,10 Popevke in nlp-tn: rtm.i. 18,45 iz naših koiekt;-,jv- 1'-,00 Obvestila ll' .'tS Gla-.bene razgled- nice. 19.30 Radijski cine 'nik.. 20.00 Po I tipkah in strunah. 20.15 Tedenski zuna- ! nje-politični pregled. 20.30 Komorna de- la Franza Schuberta 2I'.00 Zabavni or- kester Roberto Rossi. 21.15 Oddaija o morju in pomorščakih 22,00 Napoved časa, poročila, 22.15 Mladim plesalcem. 22.50 Literarni noktumo. 23,00 Poročila. 23.05 Bela Bartok in Josip Slavenski. 24.00 Zadnja poročila in zaključek odda- je. SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 4.00—8.00 Dobro jutro! 4.l5- 4 20 Po- ročila. 5.00—5.05 Poiočiila in -vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, po- ročila. 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12,00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.16 Kmeti.)s.k'. nasveti. 12.25 i^mač' napevi za prijetno opoldne 13.00 Napoved časa, poročila 13.15 Ob- vestila in zfibavna glasba. 13.30 Za oddih in razvedr-.lo. 14.00 Poročila. 16.00 Vsak dan za vas 17no Porodila 17.0.'- Gromo v kino. 17..S0 Ve lri ntermezzo. 1. 00 =o- rc^rila — dktu.ilna^ti doma m v .-ve'u. lo '<1 Skl.idb.ce 7.5 kratek ča.s. 18.45 No- vo v znano-ti. 19.00 Obvestila, 19 05 Glas'opne ra.-^jiodnire. 19.,30 Radijski dnevniV.. 20.00 Po d- ^m-iče . . . 20.20 Fran- I Durbndna. Primer za Pa-iilš Templa — 7, 20.50 Za konei tedna — popevke 'M plesni ritmi. 22 00 NacKived ča.ia, po- -'-"č-.la. 22.15 Oddaja za .la.še izseljence. 00 PopoMla, i3,05 Do i>olnoči v ples- nem ritmu 24 00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. cine id sčpifemura i»oa