p5^"* Natisov 15,000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine/Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznan.la uredništvo ni odgovorno. Cena Oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za V, Strani K 20, za >/« strani K 10, za Vi« Strani K 5, za "». Strani K 250, za »/«« Strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 15. Y Ptuju v nedeljo dpt^lB. aprila 1913. XIV. letnik. Balkanske zmešnjave. Črnogora ni odnehala. — jParniki velevlasti pred Antivarijem. — Panslavisti proti Avstriji. Dogodki se jako počasi razvijajo, tako da se vsak dan nove govorice širi, ki se jih diugi dan zopet preklicuje. Na energično zahtevo cele Evrope, da naj opnsti oblegovanje Skutaiija, odgovoril je Nikita izredno predrzno, da tega ne stori in da mora to mesto rjego\o biti. Tudi Srbi so pošiljali vedno več novega vojaštva v Albanijo. Nato so velevlasti (razven Rusije, ki pa se s tem tadi strinja) sklenile pomorsko demonstracijo. Deset velikih avstrijskih, nemških, angleških in francoskih parnikov je p r i p 1 o-vilo pred Antivari. A tadi to na Nikito ni vplivalo. Zato so ti parniki napravili blokado črnogorskih in alban R t i h pFielan o~-v. Vclod lopa jo »»oralo 17 grških parnikov, ki so bili napolnjeni s srbskim vojaštvom in strelivom in bi se imeli v Albanijo odpeljati, v Salonika ostati. Morska obal je torej za uvoz srbske vojaščine zaprta. Novi naval na tako junaško hranjeni Skutari se ni izvršil in tadi o padcu Skutarija še ni nič znano. Pač pa se širijo zdaj govorice, da se hoče Nikito — z d e-n a r j e m pomiriti; za denar je imel ta kralj namreč vedno mnogo zraisla . . . Na Ruskem vprizarjajo panslavisti, med njimi tudi visoki dostojanstveniki, velike i z-grede proti Avstriji. Gonja proti naši monarhiji je postala že naravnost neznosna. Vkljub temu, da ni nobene neposredne nevarnosti za vojno, se čuti vendar, da leži še vedno huda nevihta v zraku . . . Skrajni čas bi bil, da naša vlada najde potrebni pogum, varovati avstrijsko zastavo pred poniževanjem! Mirovna pogajanja. Gospodjo diplomati imajo res mnogo časa in potrpežljivosti. A še več potrpežljivosti imajo narodi s temi diplomati. Kajti gotovo je, da prinašajo balkanske zmešnjave velikanske gospodarske škode, da stanejo grozovite svote kr- vavega ljudskega denarja, — in istotako gotovo je, da trpijo pod tem vse evropejske države, v prvi vrsti pa avstro-ogrska monarhija. A gospodje diplomati dremljejo naprej pri zeleni mizi . . . Balkanska vojna je danes končana. Nobene krvave odločitve ne more več priti, ki bi bila merodajna za končni izid. Ev-ropeJ8ka Turčija je umrla in treba jo je le še pokopati. In vendar si stojijo ob Tšataldši še vedno stotisoči napol zmrznjenih, lačnih vojakov nasproti. Za Boga, zakaj se ne napravi temu konec? Velevlasti so vzele mirovna pogajanja med Turčijo in balkansko zvezo v svoje roke. Turčija se je takoj predlogom teh velevlasti pokorila in na tej podlagi bi se v prav kratkem času lahko sklenil mir. Napetost v Evropi bi s tem jenjala, gospodarski procvit bi se pričel zopet razvijati. Zakaj se torej ne skleni miru? Balkanske države pač same med seboj niso edine in bi najraje druga drugi šo od Turkov krvavi nož v prša zasadili! Skrajni čas je, da bi našla Evrona pr-fror.™ enerzijo, vstvanti mir. "rogače bodfjo lakota, tifus in kolera mir napravili . . . Nemčija in vojna. V nemškem državnem zboru imel je državni kanclar Bethmann-Hollweg velezanimiv in važen govor, tikoč se mednarodnega položaja v Evropi. Nemčija povečala bode namreč zdaj izdatno svojo armado. Kanclar vtemeljeval je potrebo tega povečanja s krepkimi in jasnimi besedami. V jjovoru ni nobenega zavijanja in nobenega skrivanja. Jasno je povedal nemški vodilni mož, da Nemčija hoče mir ohraniti, da pa je pripravljena tudi na vsak napad. Za nas zanimiv je zlasti tisti del Bethmannovega govora, v katerem se je dotaknil trozveze. Povedal jo odkrito, da stoji Nemčija z vso svojo močjo v nerazrušljivi zvestobi na strani Avstro-Ogr-8 k e in da hoče to zvestobo i z a n a p r ej držati. Govor je razjasnil politično obzorje in nam je pokazal, kakšen je resnični položaj. Trozveza želi mir in ne bode nikogar napadala; ali njena volja oziroma volja vse Evrope se mora i na Balkanu vpoštevati. Mislimo, da bode ta znameniti govor pri ruskih panslavistih, francoskih šovinistih kakor tudi pri srbskih prena-petežih vplival kakor hladni curek vode na razgrete glave. Angleška za mir. Anglija s svojim vrhovnim ministrom Sir Greyom je v vseh teh hudih balkanskih bojih in zmešnjavah vendar dokazala, da je že nekaj na svetu, kar se sme ,,visoka politika" imenovati. Tu ni nobene razburjenosti, nobenih obljub in nobenih prenagljenih odločb. Vkljub temu, da je Anglija v „tripelententi" z Rusijo in Francosko zvezana, se ne da zapeljati v nikako pustolovsko politiko, ki bi zamogla povzročiti evropejsko vojno. V zadnjem ča9u je Anglija sploh prav občutno odmaknila od vročekrvne Francoske in zahrbtne Rusije. Približala se je prav vidno Nemčiji, katera istotako odkrito izjavlja, da je razmerje med njo in Anglijo sedaj izredno dobro. Ta pojav je velepomemben za svetovni mir, kajti brez Anglije se Francoska in Rusija ne bode nikdar upala, boj proti tro-zvezi zapričeti. Rumunska in Bulgarija. Naoprotje med Rumansko in Bulgarijo, ki J6 bfllj Uoknj *»o«. *p.I»o ™j,l»>, 4„ _„ j. _ — L trenutek izbruh vojne pričakovalo, se je zdaj mnogo ublažilo. Pogajanja zaradi odstopa bul-garske trdnjave Silistria in primerne vrav-nave meje do Ornega morja so v polnem toku in je, kakor vse kaže, pričakovati ugodni izid. To je tudi naravno. Kajti Romunija je v vseh teh balkanskih zmešnjavah dokazala svojo miroljubnost. Bulgarija pa tudi prav gotovo nima vzroka, želeti si pri sedanji svoji opešanosti nove vojne. (Glej tudi zadnje telegrame na strani 2.) V nedeljo, dne 13. aprila ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni Leuthner v Roseggu zborovanje, na katerem bode predaval urednik K. Linhart iz Ptuja o balkanski vojni in njenih nasledkih. V srbski tabor . . . Z razvitimi zastavami hitijo slovenski prvaki obeh strank v srbski tabor . . . Predrzno so Bi iztrgali raz obraza hinavsko krinko kato-ličanstva in avstrijskega patriotizma, s katero so slovensko ljudstvo skozi desetletja za nos vodili. Odkrito nastopajo zdaj kot ljudje, ki ne Najlepši načrti, ki jih v dobrih urah sestavimo in naši najboljši upi postanejo ničevi, ako si nakrat vsled prepiha, mokrote ali prehlajenja revmatične bolečine, bodenje, heksenšus, bolečine v križu ali v hrbtu pridobimo in sedimo potem od bolečin mučeni ter nezmožni za delo. Tu je potem prava dobrota, ako je doma staro priznani, bolečine odpravljajoči Fellerjev zeliščni esenčni fluid z zn. „Elzafluid" in nas v kratkem času od naših bolečin oprosti, nas napravi zopet sveže, zdrave in za delo zmožne. Občutili smo dobrote Fellerjevega fluida z zn. »Elzaflnid" mnogokrat na lastnem truplu in ga lahko torej svojim čitateljem v resnici toplo priporočamo. Njegova ekscelenca Leon baron Freytagh-Loringhoven, deželni svetnik Veselje-vega vitežtva in carsko-ruski resnični državni svetnik v Arenburgu, Kommandantenstr. 5, otok Oesel, gubernija Livlandska, piše o tem: »Smatram za svojo dolžnost napram drugim ljudem, priporočati izborni Fellerjev fluid z zn. „Elza-fluid", kjerkoli morem. Opozarjal sem nekega študijskega prijatelja in petrograj&ega zdravnika na to krasno sredstvo in imel sem priliko, 1 nekega druzega petrograjskega zdravnika, ki ; ima tukaj velik zavod za močvirno kopel, s Fellerjevim „Elzafluidom" od močnih revmatičnih^ bolečin v rami ozdraviti, pri katerih niso njegova lastna zdravila pomagala. Tudi neki zdravnik v Danzigu zahodna Prusija, rabi v svoji praksi Fellerjev fluid uspešno in tako želim v blagor sočloveštva Fellerjevemu fluidu vedno večje razširjenje in njegovemu iz-najditelju zasluženo slavo." Naj bi naši čitatelji ta nesebični migljaj vpoštevau' in Fellerjev fluid z zn. „Elzafluid" od apotekerja E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročili. 12 steklenic stane franko samo 5 kron, mali izdatek, ki prinaša obilo koristi. —------------------du. Straschillova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »•!«•» ir«ln«1l valaniair in naJboli uspešnih korenin. Straschlll'ova grenčica i* Setenjav je 2GU1 di V UI1II1 ACieilJtiV vsied tega pritnano najboljši želodec okrepcujoSi prebavni Lker. *" dajo niti trohice svojih političnih ciljev za vso rimsko-katoliško cerkev in ki želijo stari Avstriji isto usodo, kakor jo je doživela umirajoča Tnrčija . . . Pojavilo se je namreč „jugoslovanstvo" ... Na krvavih bojiščih Trakije in Makedonije, pred Adrianoplom, Monastirjem in Janino razbile so združene balkanske države nekdaj tako mogočno Turčijo in pognali so Islam skoraj čez Bosporus v Azijo. Ne bodemo ponavljali, kje tičijo vzroki te vojne, na kak način in s kakimi sredstvi se je vodila in se še danes vodi. Balkanska vojna sama ob sebi je danes tako rekoč končana. In brigati se je zdaj le za tiste njene posledice, ki se nas in naše države tičejo. Na okrvaveli zemlji balkanskih zmag dobil je namreč „panslavizem", ki se pri nas skriva pod imenom jugoslovanstva" ali Btrializma", nove moči in cilje in nade. Ruski panslavisti, ki hnjskajo že leta sem na vojno zoper habsburško monarhijo, mislijo, da je prišla zdaj njih ura. In ko bi pametni možje v ruski vladi ne branili, križale bi se že davno avstrijske sablje s sulicami kozakov. Ruski panslavisti povzročili so tudi v Srbiji in Crnogori uporne, sovražne misli proti Avstriji. „Turčijo smo razkosali", pišejo srbski listi, „razkosali bodemo zdaj že Avstrijo!" Panslavizem hoče potisniti avstrijski vpliv nazaj do Gradca in Celovca in hoče vstvariti iz mogočne velevlasti Avstrije malo, brezplivno, od slovanskih sosedov odvisno državico. Ni čuda, da bo zrojile te fantastične sanje v glavah zmage pijanih balkanskih narodov. Odločna beseda Avstrije bi v tem oziru že davno red napravila. A do te odločne besede doslej še ni prišlo. Iz tega- sklepajo nasprotniki, da je Avstrija slabotna. Iz tega pa so sprejeli tudi slovenski narodnjaki klerikalne in liberalne stranke pogum, da so tako očitno pričoli naglaSati nvoj«-T«loizdajalako cilje. Danes šumi po slovenskem ljudstvu, doslej neznani glasovi se čujejo. Namesto cesarske pesni čuješ balkanske himne. Slovenski katoliški duhovniki se norčujejo iz istotako katoliškega frančiškana Palica, ki so ga srbski krvniki v Albaniji umorili, ker ni hotel svoje vere izdati. Slovenski tretjeredniki in ^Marijine" hčerke vpijejo „živio Srbija", medtem ko obračajo Srbi svoje kanone proti avstrijski meji. Slovensko prvaško časopisje prinaša zgolj slavospeve na srbske in črnogorske ,,brate", zaradi katerih je moralo na tisoče naših rezervistov po zimi našo mejo stražiti. Za Srbe nabirajo slovenski voditelji denar, medtem ko za avstrijske soldate niti vinarja nimajo. Srbskim ranjencem prihajajo na pomoč, za avstrijski „Rdeči križ" pa imajo zgolj zaničeval ni posmeh. V Srbijo se vozijo avstrijski slovanski poslanci, v Belgradu in Petersbnrgu držijo govore, ki nimajo z avstrijskim mišljenjem ničesar opraviti. Vse, kar je avstrijskega, obli-jejo z gnojnico svojega zaničevanja, balkanski roparji in morilci pa so jim vzor kulture in olike ... Ni čuda, da se je upal nek sloven-skonarodni listič pred par leti napisati zločinsko besedo, da je avstrijska zastava za Slovence .znamenje sramote." Kaj hočejo vsi ti ljudje pravzaprav doseči? Srbi in Črnogorci bi vstvarili radi svoje države, ki bi segale od naše meje pa do jadranskega morja. Pogoltniti bi hoteli Albanijo, v kateri ima naš cesar protektorat čez katoliško prebivalstvo. Avstrija ni imela od tega protektorata mnogo; ali zadnji albanski katoličan bi bil že davno umorjen, ko bi Avstrija ne varovala in ne zidala katoliške cerkve in šole in samostane . . . Kot zahvalo pa rujejo slovenski katoliški duhovniki danes proti Avstriji! Srbija pa bi tudi z Albanijo še ne bila nasičena. Odkrito povedo srbski listi, da si želijo tudi Dalmacijo, Bozno in Hercegovino. V Dalmacijo je naša država že vtaknila neštete milijone, medtem ko iz nje ničesar ni dobila. Da je pričela ta deželica zdaj polagoma cveteti, je avstrijska zasluga. Kot zahvala so se vršili pred desetletji krvavi dalmatinski upori in pred par tedni protiavstrijske demonstracije po dalmatinskih mestih . . . Istotak je položaj v Bozni in Hercegovini. Avstrija je iz teh popolnoma zanemarjenih provinc napravila kultivirane dežele; gradila je ceste in želernice, opomogla domačemu kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, uredila preje prav balkanske razmere, plačala poleg tega Turčiji za te deželi 40 milijonov odškodnine; — ali ni misel naravnost blazna, da bi Avstrija zdaj Bozno in Hercegovino sovražnim Srbom v žrelo vrgla ? . . . Iz tega stališča mora pač vsakdo spoznati, da je pravica v teh balkanskih zmešnjavah na avstrijski strani iredase avstrijske zahteve morajo pod vsakimi pogojem uresničiti. Ill y-.iktij oo olovonoli.* sic*' W"Ca'tero mi/ dtr Bocf*. % /m m n te.- o ■ v ■'•ti tm '•on/mnt-etrittise/iin ditngbeye. je bi se namreč ta „trialistični" sestav združil s Srbijo, — habsburške kronovine bi razpadle kakor biseri iz zlate krone . . . Mi bi posameznim slovenskim voditeljem in protiavstrijskim hujskačem iz srca privoščili, da bi prišli pod srbsko ali črnogorsko žeslo. Slovenski politični duhovniki bi se na Srbskem lepo molčati navadili, kajti vlada revolverskega Petra ne pozna nobene šale. Marsikateremu katoliškemu duhovniku bi se tako godilo, kakor se je godilo frančiškanu Paliču v Djakovi. In črnogorski Nikita bi s svojimi skalnatimi ječami ter svojimi bratomornimi krvniki slovenskim voditeljem kmalu pokorščine priučil . . . Slovenskim voditeljem bi privoščili življenje v Srbiji; mislimo, da bi kmalu zopet hrepeneli po mesenih loncih avstrijskih . . . Slovenskemu ljudstvu tega seveda ne privoščimo. Kajti to ljudstvo se ne bode dalo od srbofilske gonje okužiti. Ljudstvo ostane veri, cesarju in domovini zvesto. Z razvitimi zastavami marširajo slovenski prvaki v srbski tabor, — politični dezerterji s pečatom Etijalta na čelu! Slovensko ljudstvo jim pa ne sledit... Zadnji telegrami. Od ruske strani je prišla misel, da naj se trmoglavost Kralja Ni-kite premaga z denarjem. Govori se, da se je ponudilo Nikiti 20 mi-lijonev frankov, ako odstopi od Skutarijat Take sramotne kapčije se seveda ■udeležiti. Avstro-Ogrska ne more A n t i v a r i, 12. aprila. Angleški viceadmirai kot zapovednik mednarodnega brodovja je proglasil blokado za vse barke. S- tem je Crnagora od morske strani zaprta. O nadaljnih korakih, proti Nikiti se nie ne poroča. Srbi izvršujejo v Albaniji zopet grozna zločmstva. Na stotine Albancev silijo k prestopu v pravoslavno cerkev. Morijo in požiga jo naprej, pred očmi Evrope. pred črnogorskimi pristani s svojimi velikanskimi vojnimi parniki mornarsko demonstracijo. Vkljub temu, da ve danes ves svet, da se bode Crnagora v tej vojni popolnoma izkrvavela in da bode kraljic Nikita, ako ga ne pahnejo lastni podaniki iz njegovega trohnelega presto-UX- „~~<.» ArlfTtcan r <\ rfonnrnih milodarnv velevlasti. — Avstriji s težkimi kanonami oborožili. Zdaj seveda so te kanone že davno pred Skutari odpeljali. Na desni strani vidimo naš vojni pristan Cattaro s tako zvano »boche di Cattaro«; v ozadju gleda na ta naš pristan črnogorsko skalovje. Najboljša za pripravo jako okusne goveje juhe brez dvoma je Prepričajte se torej pri nakupu, da-li ima vsaka kocka na zavitku ime MAGGI varstven« znamko .«*► zvezdo » krlzoem 3 Steckenpferd * milo lilijino mleko vedao kakor doslso bili oproščeni. Dohodi i vladarjev. "Posamezni večji vladarji imajo na leto sledeča ddhodke: Ruski car K 36,000 000, avstrijski cesar K 23.082 000, nemški cesar K 22.S-O0.OOe, italijanski kralj K 15,080.000, angleški krtflj K 13.S18 000, Španski kralj K 8,M4i00C!, turški sultan •K>8,428 000, švedski kralj 'K 1,951.00«, nizozemska kraljica K 1j632.O0O, danski kralj K 1,559.000, grški kralj K 1^12.000, bolgarski kralj K 1,20®«000, srbski kralj K 1(164.000, norveški kralj (K 1,013.000,-čraogorskikraljiček pa K 193 377. DopisL S*. Duh-Ločfc.,(L o š ke v-oBii* ve iin ž u p-mi k Koželj). ft)ne 3. i m. «o se -vršile v naših ločah občinske volit-wq, kjer so naši ikrščaneko-verni vrli naprednj&ki kakor po navadi z,m a g a 1 i. Mi imam« okoli 300 tretjega, 50 .-drugega in .11 prvega caer-eda -volilcev. Na volišče jih je prSSlo tretjega razreda 161, drugega 4Ž in prvega 11 volilcev. SJašib glasov je bilo v .tretjem razsedu 157, t drugem 25 in v prvem .9 Torej .poglejte spodnje štajerski narodnjaki; tako delajmo po vseh ob&nah 1 Boste videli, da bodejo naši duhovniki potem sam© za krščanski poduk in za cerkev in hišo Božjo se brigali . . . Poglejte, zakaj so hodili naš gospod župnik 14 dni po naši okolici in ljudstvo rae-burjali in jim studence na občinske davke zidati obetali. Tudi so jim droge dobrote obetali, da bi se lahko potem v farovžn več steklenih vrat delalo. Poglej ti Ločan, zdaj če imaš kaj v'farovžn opraviti, moraš stati pred vrati slabše kot njegov pes Pernn, dokler ti ne pride odpreti. Mi emo farovž pustili zidat, mi ga plačali, ne pa ta tujec! Poglejmo tega zagrizenega župnika ; prisilil je tudi našega g. kaplana Koro-šeka, ki so že 38 let v Ločah, da so morali na volišče, Torej g. župnik, naznanilo se Vam je pri zadnji zbelovski občinski volitvi in smo Vas svarili, da Loška dolina, naša domovina ne bode nikol prepad|a. Nastavili ste kandidate same mlaške šošterje in žnidarje, loškega lončarja in pekarja. Mislili ste. da bode naš župan Vaš cerkveni ključar Podobski Mejovšek, ki je lansko leto ribe jedel. Mejovšek, ali bo bile ribe dobre? Tako dobre so bile, da so se zdaj pri naših volitvah Mejovšek in dva druga zadavili. — Danes pozno zvečer sem jaz truden to Ko-zeljevo postopanje končal. Ko sem slišal danes zjutraj iz našega loškega turna zvon, sem se tudi jaz napravil ko po navadi k prvi sv. maši. Ko se je sv. služba Božja začela, prišel je naš g. župnik Koželj in začel nekega psa iz cerkve naganjati. To je bil začetek njegove svete Božje besede. Potem je začel iz naše prižnice nas farmane psovati: Vi ste sleparji, petrigarji in krivopreroki! Kaj še več, naj višja duhovska preiskava dožene! T< rej prosimo našega goapeda ekscelenca kneza in škofa za spremembo v našem farovžn. Ako ne, se bodemo na druga pota podali. Naša cerkev je za službo Božjo, ampak ne za grizenje ter psovanje. — Izvoljeni so bili sledeči napredni možje gg.: V III. razredu: J. Possek, graščak, H. Walland, mesar, J. Oschlog, kovač in pos. v Ločah, Ant. Košir, mlinar, Joh» Kemenšek, posestnik, Suhodol, Joh. Sololšek, posestnik, Podob; kot namestniki pa: Jos. Schih, pos., Lepoglav, V. Kračun, pos. v Ločab, Fr. Podkobušek, pos., Suhadol. — V II. razredu gg.: Peter Fleck, trgovec v Ločah, Simon Cenz, pos., Lipoglav, Anton Schiiberger, pos. v Krabergu, Anton Paj, pos., Verfee, Alois Detiček, pos., Koble, Georg Leskovar, nos., Breg; kot nadtjmestniki pa-. Anton Brumec, Josef Schmidt, Stefan Ku-■■štfr. — VI. razredu gg. Albert Pauscher, fabri-ikaut usnja, Fraoiz Prach, pos. v Ločah, Lorenz Sohmidt, pos. v Ločah, Georg Satscber, pos. v Ločah, Krauzdorfer, trgovec v Ločah, M. Essich, pos. Mlatsiche ; kot nadomestniki pa: Ludwig Pra-dh, pos. v Ločah, Georg Walland, pos., Kranjeb, Franz Stefanič, pos. w Ločah. — čestitamo vrlim volilcem, ki držijo trdno z napredne mislijo! Sv. Duh Loče. DTie 2. t m. -viršil bo je pri nas koeiisionelni ogled stavbenega prostora «a novo fcaplanijo, ker je Stara že-precej popravila potrefona. rttern ko nimajo niti besedice graje za tiste srb-„ ske liste, kateri na balkanski način blatijo našega sivolasega cesarja. Kdo bi ne opazil, kam pes taco moli . . . Vbogi „Čuki"! Grozno razburjen poroča »Slovenski gospodar" o zadnji maškaradi ptujskih »čukecev", ki jo je hudobna policija tako brezsrčno motila. Vse ulice v Ptuja so bile s policaji zasedene, jamra »Gospodar", pa še nekega psa so imeli seboj . . . Torej tega malega, mladega kužeka, ki se šele par mesecev razveseluje svojega življenja, so se junaški „ču-keci" tako kodo zbali, da so menda doma kar v božjast padli. Ti hadobni psiček ti; koliko nesreče si povzročil! Sicer ta psiček še ni nikogar ogriznil, k večjem kakšnjo klobasico. Ali v domišljiji »čokecev" je bil velik kot lev . . . No, zdaj saj vemo, kako se dajo »čoki" prestrašiti — s kožekom. Prihodnjič n6 bode treba več policiji vse ceste zastražiti in z nabrosenimi sabljami ter nabasanimi revolverji na »čoke" čakati; poslalo se bode ednostavno kožeka proti minoritom in »čuki" se bodejo razfrčali na vse strani . . . Naš ljubi Miha Brenčič se zopet trudi, da bi v teh resnih časih javnosti nekaj zabave pre-skrbel. Možakar ni za poplačati. Zdaj dela v ptojskem okrajo shode, na katere mu politični popi svoje kuharice in mežnarje skopaj zbob-najo. Na teh shodih odpira Miha osta tako široko kakor krokodil in prodaja svojo modrost. Seveda ta Brenčičeva modrost ni zrasla na tistem gnoju, katerega je Miha zadnjič na svoje njive vozil, medtem ko se mo je plačevalo iz krvavih denarjev davkoplačevalcev vsak dan 20 kron ... Po našem mnenju bi bil predpast edini pravi čas za Brenčičeve shode. Priporočamo torej spoheljskemu modrijanu, da naj bvojo agitacijo vedno vpredpostu uredi; kajti takrat so ljudje že navajeni raznih »fašinkov" . . . Miha pa se je pričel na svojih sedanjih zakotnih shodih repenčiti čez ptojski okrajni zastop in laže tako debelo, kakor »Slov. Gospodar", ki mn je menda evangelij. Ptojski okrajni zastop je tako zvišen nad tako smešno kritiko, da ga pač ni treba braniti pred enim Brenčičem. Miha laže n. p., da gradi okrajni zastop le take ceste, ki so meščanem v korist in da ima tndi od pospeševanja živinoreje le mesto dobiček. Miha, Miha, mrzle ob-kladke na modro glavico, pa ae ti bode kri kmalu pomirila! Živinoreja je edina panoga kmetijstva, od katere ima kmet v resnici dobiček; kdor jo podpira, koristi torej kmetu v resnici. Kar se pa cest tiče, vprašajte ljudstvo samo, ali so bile od načelnika g. Orniga zgrajene ceste potrebne ali ne. Sicer pa naj si pusti ljubi Mihec od svojega očeta povedati, kako se je preje enkrat okrajne ceste gradilo, preje, ko je bil še stari Brenčič gospodar v okrajnem zastopu. In oče mn naj tudi pove, odkod je dobila Brenčičeva družina svoje premoženje. Kdo je okraju za tiste mostove žalostnega spomina les prodajal? Brenčič! Koliko tisočakov iz krvavih kmet.skih davkov je vtaknila Brenčičeva družina v svoj žep? Ako treba, objavili bodemo enkrat gotove račune in bilance, kajti nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito! . . . Sicer pa se ne bodemo kregali z vbogim Mihčetom. Možakar nam je vendar potreben; kaj bi delali v teh težkih Časih brez Brenčiča? Kdo bi nam igral vlogo političnega „Avgastina?" Kdo bi nam preskrbel zabave in smeha ? . . . Miha, ie zdrav nam ostani. Pa shode sklicuj, pa fejst udrihaj po nas, — ob novem letu dobiš od nas kot zahvalo staro pratiko . . . V ,,Straži'' blujejo ogenj in žveplo proti „Štajercijancem", ker se ti držijo zvesto avstrijske domovine. Kakor smo poročali, stala sta zadnjič dva prvaška zagriženca, eden iz radgonske okolice, eden pa iz sv. Lovrenca pri Mariboru, pred sodnijo, ker sta svoje prijateljstvo do Srbov v protiavstrijskih klicih izražala. Prvi teh dveh klerikalcev je bil na par tednov zapora obsojen, drugi pa vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Duhovniška „Straža" pa se pri-duša zdaj nad naprednjaki in jih psuje z „de-nuncijanti", ker so ti pod prisego resnico povedali - in ker ne izdajo avstrijske domovine. „Straža" naj bi raje svojim vernim ovčicam pri-poročala, da naj se malo bolj navdušujejo za Avstrijo in malo manj za Srbijo, pa bi bilo bolje. Danes vpije že vsak „čakarski" smrkolin „živio Srbija." In kdo je tega kriv? „Straža" in njeni klerikalni časuikarski bratci ter sestrice, ki so vrgli vse svoje »k a t o-iičanstvo" in ves svoj avstrijski »p a t r i o t i z e m" pod mizo, samo da za-morejo ugoditi svoji narodnjaški gonji! Pa far-žki listi se hudo motijo, ako mislijo s par nesramnimi psovkami veleizdajalske svoje misli prikriti. Časi so minuli, ko je ta črna gospoda zamogla z ljudstvom delati, kar je hotela. Ljudstvo nima katoličanstva in ljubezni do cesarja in domovine le na jeziku, temveč tudi v srcu. In iz srca mu te ljubezni tudi noben politični pop ne bode iztrgal! Kaj je s posojilnico v Brežicah? Pred kratkim smo poročali o zapuščini pokojnega postaje-načelnika Supančiča. Pokojnik je zapustil za svoje nedoletne otroke okroglo 37.000 kron. Ta denar je vložen v prvaški posojilnici v Brežicah. Ker pa ta zavod po postavi ni pupilarno-varen, • morala je sodnija vlogo pri slovenski posojilnici odpovedati in izplačilo denarja zahtevati. To se je tndi že pred dolgim časom zgodilo. Ali — posojilnica denarja ni mogla izplačati. Vkljub temu, da je zadnja odpovedna doba že s 17. mareom potekla, se vlogo še vedno ni izplačalo in sodnija še vedno nima denarja v roki. To proti-postav-no stanje se razvija polagoma v precejšni škandal. Čudimo se g. deželnosodnemu svetniku Jos. Sitter, da se za to važno zadevo tako malo zanima in da ne zahteva energično izplačilo denarja od posojilnice. 37 000 K končno niso mačkine solze. In postava tudi ni papirnata cunja . . . Ali veljajo tukaj morda kakšni obziri, ki temeljijo na narodno-prijatelj-skih čustvih? Ali grč brežiški posojilnici morda tako slabo, da bi morala zapreti, ako ne bi imela tega denarja nedolžnih otrok ? Mi samo vprašamo! Ako bi to današnjo vprašanje tndi ne pomagalo, vprašati bi morali c. k. nadsodi-šče v Gradcu za pojasnilo. Kajti nas ta zadeva zanima, prav hudo nas zanima! Bodemo torej še malo na odgovor počakali. Pa čisto malo časa, kajti naša potrpežljivost ni tako velika, kakor ona, ki jo ima g. Sitter s posojilnico. Iz Zavrča so prestavili tamošnjo orožniško postajo in jo sedaj nastavili v Sv. Barbari v Halozah. Po našem mnenju je ta odredba precej neutemeljena in bodejo njene posledice jako škodljive. Orožniška postaja v Zavrču je namreč velepotrebna. To se je izkazalo zlasti začasa kolere, ki je divjala v bližnji hrvatski Brezovici in ki bi ae bila gotovo na Štajersko zanesla, ko bi ravno orožniška postaja v Zavrču ne napravila najstrožje odredbe. Istotak je bil položaj začasa divjanja goveje kuge na parkljih in gobcih. Koliko večja bi bila itak ogromna gospodarska škoda, ko bi zavrčki orožniki ne izvršili svoje dolžnosti. Da je ta postaja velepotrebna, dokazuje ravno zadnji slučaj izseljencev, ki jih je neki v Ptuju aretirani slepar čez Zavrč vozil. Upamo, da bode oblast ta dejstva vpoštevala in orožniško postajo v Zavrču obdržala. Gospodarski tečaji. Deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru priredi v času od 5. do 10. maja tečaj za pridelovanje krme, od 5. do 7. maja pa tečaj za pridelovanje zelenjave. Več je razvideti iz inzeratov. Umrl je v Ptuju g. Jakob Terdina, dolgoletni tajnik šparkase. Bil je splošno spoštovan in vedno trdnega naprednega mišljenja. N. p. v m.! Sejmi V Ptuju. Na živinski in konjski sejem dne 1. aprila 1913 se je prignalo 210 konjev, 961 k6sov govede. Na svinjski sejem doe 2, aprila pa 840 svinj. Kupčija je bila pri nekaj zvišanih cenah jako dobra. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 15. aprila t. ). Od finančne Straže. Iz Maribora se nam poroča, da se je preselilo okrajno kontrolno vodstvo c. k. finančne straže v novo stavbo uradnega poslopja, vzhodni trakt, parterre vr. št. 16 (vbod Parkstrasse). Detomor. Na travniku g. Kasimirja v Ptuju našli so otroci umorjenega novorojenčka. Mali mrliček bil je v plavi predpasnik zavit. Trak predpasnika bil je mrlička z veliko močjo štirikrat nkoli vrata zadrcnien. Tako je nečloveška mati otroka zadavila. Ker pa ji to menda Še ni dovolj bilo, prijela je otroka za noge in ga je z glavo ob tla udarila, tako da mu je glavico hudo razbila. Potem je skrila otroka v slamo ali v gnojišče, od koder ga je zopet izgrebla in na omenjeni travnik nesla. Orožniki preiskujejo zadevo strogo, da bi morilko našli. Upati je, da se jim to kmalu posreči. Požar. Iz Ormoža se poroča, da je v bližnji Hrvatski pogorelo več velikih shramb slame grašČaka Varady. Nekdo je nalašč zažgal in veliko škodo povzročil. Gasilci so preprečili razširjenje ognja na bližnja poslopja. V Gratweinu so pogorela velika BkladiŠča papirne fabrike. Škode je za več kot en milijon kron. Slepca Obkradel. V Št. Pavlu pri Preboldu živi- posestnik Franc Zagožen, ki je popolnoma slep Neznani tat ukradel mu je te dni 100 K denarja ter okajenega mesa za 60 K. Divjak. Delavec Franz Kranjc v Lipi pri Teharjih je znan po svoji divjosti. Pred daljšim časom ranil je z nožem svojo taščo smrtnone-varno; tudi svojo ženo je hotel umoriti, zakar je sedel več let v ječi. Te dni je ženi zopet s smrtjo grozil in pri hiši vse šipe pobil. Nečloveško pretepoval je tudi lastnega očeta. V svoji jezi skočil je divjak potem v vodnjak, iz katerega sta ga pa mati in neki zidar potegnila. Kranjca so dali zopet pod ključ. Nezgoda. Pri premikanju vozov na hrast-niškem kolodvoru bil je delavec Lovrenc Vin-cek smrtnonevarno, delavec Vincenc Sedlar pa lahko ranjen. Velika tatvina se je izvršila v sv. Jurjn slov. gor. pri veleposestniku Petru Mesaric. Tatovi so naj prve odpeljali konja iz kleva, da bi domače iz hišo zvabili. Ih res, domači ljudje so šli za konjem. Medtem bo tatovi planili v stanovanje ter odnesli denarja, srebrnine In vrednostnih papirjev za 80.000 kron. Tatovi pa od teh vrednostnih papirjev ne bodo ničesar imeli, ker se jim jih ne bode izplačalo. Mesaric ima premoženja za 200.000 K, živi pa v najrevnejših razmerah. Znan je tudi kot izposojevalec denarja. Pazite na deco! Rudarjeva žena Marija Volaj v Trbovljah peljala je svojo hčerko v ljubljansko bolnišnico. Doma pa je pustila svojega 9 mesecev starega sinčka pod nadzorstvom starejše sestrice. Ko je prišla drugo jutro domu, našla je malega otroka mrtvega v ziboljki. Otroku je obstala neka jed v grlu in se je tako zadušil. 12 letni postopač. V Slov. Bistrici prijela je policija 12 letnega šolarja Karla Zobranski iz Dunaju, ki je bil doma pobegnil. Deček je prodal svoje gosle in se je z denarjem do sv. Jurja j. ž. prijeljal. Od tam je hotel zopet peš na Dunaj iti. Ali v Slov. Bistrici so mu cenejšo vožnjo preskrbeli. Moderni otroci! Osieparjeni izseljenci. V Ptuju so zaprli 10 Ogrov, ki so se bili v dveh zaprtih vozovih čez meja pripeljali. Dognalo se je, da so to izseljenci v Ameriko, ki so se pustili od nekega v Maribor pristojnega posredovalca Jožefa Krivec ter njegove pomočnice v Barci hudo slepariti. S to sleparijo je Krivec vsak teden 300 do 400 kron »zaslužil." Dali so tega poštenjaka pod ključ. Dezertiral je v Mariboru oficirski sluga dež. brambenega polka Jožef Živner. Preje je poneveril nekaj denarja in izvršil tudi tatvino. Zaradi dekleta so se stepli v Sv. Lenarta hlapci. Jnrij Jamnikar bil je ob tej priložnosti smrtnonevarno ranjen. Smrtna nezgoda. V Trbovljah je zasula zemlja pri delu rudarko Alojzijo Pavčič. Potegnili so sicer še živo iz zemlje, ali pridobila je tako hude poškodbe, da je čez par minut izdihnila. Sovražne vasi. Med vasmi Zverinjak in Spodnja Pohanca pri Brežicah vlada že dalje časa hudo sovraštvo. Pred kratkim prišlo je 10 fantov iz Zverinjaka v neko gostilno v Pohau-ci, kjer se je seveda takoj z domačimi fanti prepir pričel. Fantje iz Zverinjaka so takoj potegnili nože, tako da so morali domači v kuhinjo zbežati. Naposled je potegnil domači fant Anton Novak revolver in je trikrat ustrelil; zadel je fante Cetin, M. Pacek in Franc Pacek, ter vse tri smrtnonevarno ranil. Napadalci so potem vse pohištvo razbili. Orožniki so krivce zaprli. Otroci požigalci. Pri posestniku Antonu Spiler v Pleterjah je pogorel hlev in gospodarsko poslopje z vozovi, orodjem in vso krmo. 4 letni sinSek posestnika se je igral z užigalicami in je na ta način zanetil ogenj. Vsled pijančevanja je v Brežicah umrl zidar Janez Bobek. Pijan prišel je v neko peka-rijo in se vlegel k spanju, iz katerega se ni več predramil. Iz Koroškega. Klerikalni polom v Slovenjem Bleibergu in laži „Mira." Piše se nam: „Mir" piše v zadnji številki o ^nesramnih lažeh" ljubega »Štajerca" in nemških listov, kateri bo povedali le samo resnico o občini Slovenji Bleiberg in o županu Boštetu. Kvafarije »Mira" so prav smešne. On pravi, da se lovski denar zato ni mogel razdeliti, ker se je zgubil parcelni protokol iz Ljubela in zato ker je tajnik rekel župana, da ima župan dobiti še od občine 700 K „svojega denarja" (? ?)! in po novem letu je dal tajniku še 400 K »iz svojega (? ?!) žepa" (njegov žep mora biti prekleto napolnjen s kroncami!) »Mir" se upa potem reči, da je trditev kakor bi bil župan denar porabil zase, nesramna laž. Mi vam pa danes še enkrat hočemo povedati to, kar vi že davno veste, ker imaš ti bivši župan to tudi črno na belo zapisano; dobil si ti to pismo od c. kr. okrajnega glavarstva; da je to pismo resnično, siti pokazal 8 tem, ker si pristavil tudi svoj podpis. Tam stoji: 4. V bukljicah Nr. 1141 Bo r o vel j-ske šparkase so bili vloženi 851 kron 76' h lovskega denarja. To svoto je vzdignil župan V. L a u 8-egger vi g. Boštet dne 26. novembra 1911 (a procentami do marca 1913 je to 901 K 60 h), s tem pome-nom, da bo ta denar potreboval za občino. V računski knjigi ni zapisano, ia bi se vzdignil ta denar. Kakorje pokazal račun, je dal župan samo 65 K 88 h za občino. Župan zato prosi, da bo dal ta de- n a r, katerega je vzdignil iz š p a r-ka*e, v 14 dnevih c. k r. komisarja. Tako stoji v protokola!! ! Zato mi povemo danes še enkrat: Župan Boste je porabil lovski denar, katerega je vzdignil iz š p a r-kas«, zase, ker ga na dan revizije ni več imel, ampak je moral letati 14 dni okoli, da ga je dobil posojenega. Potem pravi »Mir", da župan zato ni dal 284 K 70 h lovskega denarja v šparkaso, ker je bila ta svota le e n del lovske najemščine. (To je vendar smešno!) in čakati je moral, da bodeta poslala lovsko najemščino tudi Voigt in Helldort. Za pote je vzel 20 K 40 h in zato, ker se je zvišala od 18 h na 53 h za hektar. Pravi »Mir", da je nesramnost od listov, ker so njemu to očitali. Mi rečemo, da to ni »nesramno", ker župan se ne sme dotikati lovskega denarja. Za pote mora vzeti denar iz občinskega računa in to postaviti v Jor-anschlag." V protokolu stoji: 5. Grof Dietricbstein je poslal za čas od 10. oktobra 1911 do 1. oktobra 1912 284 K 70 h lovske najemščine. To svoto je vložil župan šele 2. marca 1913 v šparkaso v Podljnbelu. Za svoj trud je vzel župan 20 K 40 h od tega denarja. »Mir" pravi dalje zavoljo srebrne rente, ki je prišla v izgubo: občina ne bo niti vinarja oškodovana itd. Škoda je za črnilo, da bi pisali vse, kar kvafa »Mir." Resnica je to: Ko je bil župan g. Jakob LaoBegger, je bila ta srebrna renta tukaj, Dala se je potem županu g. Užniku. Ta jo je dal potem V. Larilieggerjn vlg. Boštetu. To rento mora shranjati župan in vzdigniti procente. »Mir" pa dolži tajnika, kakor da bi bil on kriv. To je nesramno od lista »Mira" in od tega, ka-teriga je pisal. To tudi ni huda hujskanja, laž in zavijanje, kakor se upa reči »Mir." V protokolu stoji : 1) Srebrna renta od 1. aprila 1870 Nr. 11677 v znesku 100 K se je zgubila. Zupan je za take reči odgovoren in zato je on Vri« *. ~ . 0 - , ~-i—j jo vii postavljen potem za Župana ?! Kar se tiče dolga, katerega ima občina od prej, se „Mjf* tudi laže, Re, anicajeto: Vzeti 80 morali pred leti 800 K in pozneje 1000 K iz šparkase. 1000 K 6o uCfcSi ieU 1905 klerikalci, ker so takrat ravno prevzeli. To pa ni bil sam dolg, kakor pravi »Mir." »Union" je moral plačati za leto 1904 in 1905 še neke davke v znesku okoli 1000 K. In ta denar je bil zato, da bi se plačale te 1000 K, katere so bile prej že, na ta namen iz šparkase posojene. Beenica ni, kar piše „Mir" 1 »Nemčurji" niso napravili dolg občini. Da so pa morali vzeti denarja iz šparkase. je kriva le tista žena, katera. je koStala 700 K; in denar se je moral tudi 4ati k Železnici. Zato klerikalci nikoli niso plačevali dolga, katerega 80 napravili »nemčurji. Zdaj bojo pa plačevali res nemčnrji »dolg", katerega so napravili klerikalci in župan. V protokolu stoji: 6. Sparkassebucb 800 K, katere je občina Boraveljski kaši dolžna, kaže da procenti od tega denarja že od 1. januarja 1912 niso plačani. »Mir" se pa upa reči da je to »laž." Kar je resnica od mosta v Podljnbelu, smo že poročali; plačati bomo morali 435 K 16 h; zakaj, smo že rekli! Da je zdaj črez občino c. kr. komisar, so krivi »nemčurji", se upa reči lažnjivi »Mir." Kdo se je kregal in pognal tajnika, vprašamo „Mira?" Zupan! Kdo je hnjskaU Župan! Kdo je bil v občinskem zastopu? Sami klerikalci, ti so se stepli in zato je zdaj komisar tukaj, katerega moramo plačati. O več rečeh (kakor od tistih 450 K) pa „Mir" čisto molči. Kaj hoče stranka »foištnar-jev" ? pravi »Mir." To so same kvsfarije. Klerikalci so imeli 7 let občino, pa še jim je noben ni vzel, a tepli in hujskali so se klerikalci zavoljo paše. Hujskal jih je župan Boste. Kaj hočejo klerikalci in Boste pomagati kmetu, ker sami nič ne zastopijo, samo hujskati znajo; pameten kmetjim ne verjame. »Forštnarji dajo kmetu delo in »Furvverk." Tudi zavolje paše je od »forštnerjeve" stranke vselej pokoj, kakor vsak sam ve Le »Mir" vidi kaj druzega, ker se laže! Kaj bi radi »nemškutarji ?" pravi »Mir" ! Novo šolo in II. razred. To je zelo smešno! Pred par leti je bilo veliko otrok in imel bi se napraviti II. razred, zahtevala je to C. kr. šolska oblast, ne »nomčarji." Zd»j je to že vse zaspalo, ker je tudi premalo otrok. Kar se tiče šole v Ljabelu, se »Mir" tudi laže. Voigt hoče zidati za svoje denarje šolo, čisto novo. Klerikalci jo pa hočejo v starem fa-rovžu in plačat jo sami. A to ni neumno in zabito? Kmetje, odprite oči . . . * Bleiburg (Prst božji) Piše se nam: Na Veliko nedeljo se je med mašo seveda tudi v Rinkenburgu z možriarji streljalo. Pri nabasa-nju sta ravnala dva fanta tako neprevidno, da se jima je 3 kil smodnika razstrelilo. Vboga fanta je grozovito razmesarilo. Obleka jima je gorela na truplu, obraza, lasi, roke so bili sežgani. Iztrgalo se jima je obleke raz trupla, drugače ki se še večja nesreča zgodila. Zanimiv pa je izraz, ki ga je rabil g. župnik Sekoll po nesreči v cerkvi. Rekel je namreč, da Bog vse one kaznuje, ki smešijo »njega" (župnika) in od »njega" ustanovljeno deviško dražbo. Kajti kdor žali njegove »jungfrave", ta žali tudi ..njega*. Te besede je rabil g. Sekoll na tako jezuvitični način, da je mnogo pobožnih poslušalcev mislilo, da so besede namenjene ponesrečenim fantom ... Ali ste, g. Sekoll, pozabili, da sta fanta deloma tudi Vam na ljubo hotela olepšati slovesno mašo ? Nehvaležnost je pač plačilo sveta! Trg Grebinj. Poroča se nam: Pri volitvi tržkega predstojništva v Grebinju bil je g. gozdni direktor Anton Mjnner ednoglasno za župana izvoljen. Kot občinski svetovalci so bili izvoljeni gg.: Franz Herzog, A. Plassnig, Anton Kostinger in Fl. Ellersdorfer. Prejšni Župan g. Herzog vkljub ednoglasni izvolitvi ni hotel več županstva prevzeti. V llntBrrtraiihu^o" ,,:1 J» — '"r-"" s- I"iano Barth vulgo Mathi izvoljen. Ukradeno je bil i^mnl^itr m v neriTmTOsti obdržati, —r ljudstvo ftamo pa se oprijema z veCo večjo vnemo nevstrašenega »Štajerca."""""' Naročite »Štajerca"! Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, v brivnicah in pri trgovcih! Pridobivajte nove naročnike! Uredništvo in upravništvo. Zdravi, krepki zobeki zrastejo brez težave. Razvitek malih otrok v starosti dojenčka se ugodno podpira, ako se daje otroku redno lahko prebavljive, redilne Scottove emulzije. Zlasti v času, ko dobivajo zo-beke, se kaže vpliv tega dolgo priznanega otroškega krepilnega sredstva jako natanko. Scottova emuUija vsebuje namreč tudi za rast zdravih, krepkih eobekov tako važne, kosti sestavljajoče apnene soli. Mali ostanejo stalno veseli in opazijo komaj kaj o tem, da dobivajo zobeke, pred čemur se drugače vse boji. Scottova emulzija se da v vsakem letnem času dobto vzeti, je prijetna in je njena vplivna moč nespremenjena; seveda mora biti to prava Scottova emulzija. in ne kako posnemanje. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh ajotehah. Proti vpoSiljatvi 50 h v znamkah na Scolt & Bowne, z. t o. *.. Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrSi enkratna pošiljate? poizkusa po apoteki. zo- Jutri ali pojotrajnem zaroore pridobiti danes Se popolnoma zdrav človik valed prepiha, prehlajenja ali mokrote revmo, trdi vrat trganje v udih, neuralgij), ali vsled nezgode zapabnenje, deklino, opekline td. Polen je paS dobro, ako j« tcl.erjev bolečine odpravljajtih fluid z zn. „Elz»lluid" pri hiSi la steklen.c zi 5 kron fr:nko naj bi vsak naš h čitateljev od lekarnarja E. V. Feller, Slubica, Elzaplatz it. 2H (Hrvatsko^ naroči, da imi to vreduo domače sredstvo vedn. pri roki. Obenem nij bi se naročilo Fellerjeve odvajalne krogljice z zn. »Mza-krogljice , n Skat-ljic za 4 krone. Oba preparata skupaj tvorita zanesljivo domaČo apotek.., ki v jako mnogih slučajih izredno dobro sluzi in ki bi jo moral viakdo imeti. . Loterijske številke. Gradec, dne 2. aprila: Trst, dne 9. marca: 23, 64, 21, 41, 11. 39 27. 89 34, 77. zdravijo giht, revmatizem išias. Priloga k ..Štajercu" št. 14 z dne 13. aprila 1913. Koledar naprednega čebelarja za mesec marcij. (PiSe Alojzij Križa nič, Vel. Nedelja.) Vsak čebelar mora v svojih panjih še nekaj kil medu imeti. Močni panji izkoristijo vsako Je tudi najmanjšo pašo, zato potrebujejo čebele za svoj razvoj cvetlični prah, vodo in toploto. Ako so okvirji s cvetličnim prahom na razpolago, se naj k gnezdu čebel k eno-etainim eden, k dvo etažnim dva in k tri-etažnim tri okvirje doda, sicer si tudi čebele same obnoznino dovolj nanosijo, sicer pa matica rajše nastavlja jajčeca v satnik s cvetličnim prahom najolDJen, ki se naj k gnezdu za meden satnik vloži. — Voda naj bo v bližini ali če le mogoče naj bo v panju. Navaden glaiek se navzdol napolnjen obrne, v to sviho se v panjih luknja v ta namen naredi, v stoječih panjih je ta luknja obenem ob času glavne pz*? kod prehcd za čebele. Ta mesec se prične 3 speku'ativnim pitanjem. Pa to delo naj izvršujejo le pametni starejši 6 belarji, novincem odsvetujem. Le močni parji so sposobni za ta posel Vsak dan zvečer se daje dvojno, tretji teden ttojno mero na vsak panj, tako dolgo da je dobra ali glavna spomladna paša. Takrat nam pa prične se 1. zgodnimi roji trud poplače-vati. Polagoma se naj vališče razš rja ta mesec, kajti le maja imamo vališča po volji razširjati. Vse še naj bo lepo topln odeto. — Kateri panj se nam pa kislo drži, dajmo mu par žlic toplo razredečnega tr-.edu par dni; s tem ga prisilimo, da bode matica začela z delom, vendar mora v tem slučaju dovolj medu biti. Ce matica Še tedaj neče zalegati, ga enostavno združimo s sosednim slabičem. — Paziti nam je na roparjo 1 — Ta mesec se lahko pogodijo in nakupijo mladi roji. Zum, zum, mm. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramaraki Mjmi; sejmi, zaznamovani »zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 12. aprila v Brežicah (svinjski sejem). Dne 14. aprila v Šmarju pri Jelšah**. Dne 15. aprila v Arvežu (sejem z drobnico); pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, Slovenji Gradec; v Ormožu (sejem s šči tinarji); v Radgoni*. Dne 16. a p r i 1 a v Špielfeldu**, okr. Upnica ; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 17. a p r i 1 a v Kapelah**, okr. Brežice; na Bregu pii Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z ro-gato živino). Dne 18. aprila na Ptujski Gori*, okr. Ptuj ; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (za za klavno živino). Ktliij in kako naj se gnoji trtam s čilskim solitrom. Že ponovno smo poudarjali na tem mestu, kako naj se uporablja čilski solitar za gnojenje trt. Ali vkljub temu smo opazili tu pa tam napačno uporabo, katere posledica je bila, da se je cvetje vsled prevelike množine raztrošenega solitra, v času ko je bila trta v cvetju, osulo. Ce hočeš gnojiti trtam s čilskim solitrom, nabavi si za vsako trto po 40 do 50 gramov tega gnojila. Ako ni vreme presuho, raztrosi prej navedeno množino solitra v treh obrokih. Eno tretjino raztrosi aprila ali pa maja, drugo tretjino maja ali pa junija in ostalo junija ali pa jul ja meseca. Ce je vreme suho, potem porabi drugo in tretjo tretjino ali celo ves solitar naenkrat in sicer maja ali k večem junija meseca. Ako hočeš doseči s solitrom zaželjeni vspeh, raztrosi ga po onem prostoru vinograda, kjer se nahajajo tanke trtne koreninice in ne k deblu trte in sicer takrat ko trte čvrsto poganjajo. Kje naj bi tičal vzrok inflnenci pri konjih, ni še degnano, vendar pa je dokazano, da se nalezejo konji influence bodisi s tem, da pridejo v dotiko s takimi bolnimi živalimi, bodisi potom oseb, ki so take živali stregle in prišle potem z zdravimi konji v dotiko, a rodi lahko po raznih predmetih, ki so se rabili za take bolne in potem za zdrave konje. Prenašalec te bolezni pa je brezdvomno gnoj, izvirajoč iz takih okuženih hlevov. Glavno pri tej bolezni je, da se je pravočasno zapazi. Če se konja poloti influenca, nastopi pri njem huda mrzlica, utrujenost, konj žre manj nego navadno, ali za krmo celo ne mara, očesna služna mrena oteče in spremeni barvo, konj kašlja, diha hitreje nego navadno in iz smrčka se mu izceja vodena tekočina. To so glavni znaki te bolezni. Poleg teh splošnih znakov pokažejo se potem, kakor je namreč ta ali oni organ močno napaden, drugi posebni znaki tako n. pr. težko dihanje in izcejanje rujave tekočine iz nosnje z obolelostjo pljuč, če je motenje črevesnega delovanja, pokažejo se kožni spuščaji in zatekanje udov in drugih telesnih delov, utrujenost možganov, žival se trese, omahuje in se oboteka. Da ima žival to bolezen, sumi se lahko takoj, kakor hitro se pojavi na nji celo en sam zgoraj navedenih znakov. aft Oslepclost vsled umetnih gnojil. Že ponovno so priobčili okozdravniki slučaje, v katerih so zbolele oči vsled umetnih gnojil in da so nekateri celo oslepeli. V takih slučajih se trepavnice močno vnamejo, a tudi roženica je razjedena in ima po sebe vgnjide. Nek tak slučaj opisuje dr. Augstein. Pri nekem bolniku, kmetu, so bile trepalnice močno zatekle in roženica je bila popolnoma kalna Mož je raztrosil pet kvintalov Tomaževe žlindre, superlbsfata in kajnita z roko in sicer stopaje večkrat nasproti vetru. Že prvi dan po tem opravilu so bile oči vnete, vkljub temu pa je še delal osem dni, ne da bi se za to kaj brigal. Oči so bile močno prizadete. Poskusilo se je pihniti v oči zajcu razna gnojila. Po supei fosfatu so postale oči močno motne, ne pa tako po drugih gnojilih. Hujši pa je bil slučaj, ki se je pri-godil na Monakovski kliniki za oči in katerega opisuje dr. Hessberg. Tudi v tem slučaju so bile trepalnice močno zatekle, roženica se je gnojila, posuta je bila z vgnjidami in močno zatemnela, tudi mavrična kožica je bila zamazana z gnilo tvarino. Roženica je konečno razpadla, celo oko je segnilo, tako da je mož oslepel. Tu navedeni slučaji dado povod, da je treba vsakogar, ki ima opraviti z umetnimi gnojili, ponovno opozarjati na nevarnost, ki preti očesu od strani umetnih gnojil. Raz-troša naj se umetna gnojila vedno od vetra, ne. pa proti vetru. Priporoča se tudi natakniti varnostna očala. Na vsak način pa naj se strogo pazi na to, da se ne bo pomencavalo oči s prsti. (Is „Amtsbl. d. Landw.-Kammer t. d. Reg.Bez. Wiesbaden"). Na kak način je treba postopati, da se doseže od jajc čim mogoče velik dobiček? Za jajca naj se uporabljajo kure po tretjega ali četrtega mavsa-nja ali izmenjave perja. Nato se jih na hitrem nekoliko opita in proda za meso ; take se še precej drago prodajo. Ako se drže kure dalj časa, potem ne donašajo nikakega dobička ; pozneje nesejo namreč premalo. Opazuje naj se natanko, ali niso morda v čredi take koko- ši, ki malo ali celo nič ne nesejo, kar je pri mladih kurah prav lahko mogoče; to se lahko konstatira, ako se kuro zgodaj zjutraj pretiplje, še lažje pa se to ugotovi s pomočjo zaklopnih gnezd. Nadalje naj se pa tudi pazi na to, ali morda kure jajc ne skrivajo in ali morda ne prihajajo podgane v kurnik. Za podkladanje kokelj naj se vzamejo samo jajca takih kur, ki pridno nesejo in poskrbi tem potem za dober naraščaj. Kokoš se pravi „nese pridno", ako znese na leto 150 do 200 jajc. Kako se dado izsušiti novi zidovi. Ko se malta strjuje, spreminja se ugašeno apno v ogljenčevo kislo apno, pri čemur se izločuje voda. Pri izsuševanju novega zidovja se ne gre toraj samo za to, da bi voda izh'apila, ampak tudi za to, da bi se mehanično vezana voda, ki se počasi izločuje, razvezala ali oprostila. To poslednje je mnogo bolj nadležno, kajti dokler se malta popolnoma ne strdi, kar traja lahko več let, ostane zi-dovje vedno vlažno. Sicer se ne da pospešiti, da bi se malta oziroma ugašeno apno hitreje spremenilo v ogljenčevo kislo apno ali v suho malto, ali pač pa se da spremeniti upašeno apno v kratkem časa v ivep-leno kislo apno ali gips. V to svrho pa se ni treba po-služiti iveplene kisline, ampak zadošča kakšna sol a pr. zelena galica ali železni vitrijol, modra galica alt bakreni vitrijol ali pa žveplenokisla glinica (galun), in se t njihovo raztopino zid pobeli oziroma s pomočjo čopiča namaže. Zveplena kislina, nahajajoča se v prej navedenih snoveh, spoji se pri tem z ugašenim apnom v gips, pri čemur se voda oprosti, kovina pa, ki se je nahajala v kaki teh soli, ostane na tenkem poraideljcna na malti, kar pripomore k večji trdnosti iste. Pri belenju 8 takimi raztopinami se razvja znatna toplina in sicer takšna, da voda raztopine in iz apna oproščena voda hitro izhlapi, zato se mora izvesti to delo pri odprtih oknah. Malta zadobi s tem enakomerno zelenkasto ali pa rumenordečkasto barvo, kar se ravna po tem, kakšna sol se je uporabila v to svrho.. Tako delo malo stane in je zanesljivo. (Fricks Rundschau.) Kakšna umetna gnojila se naj uporabijo za tllršico. Ce nimaš hlevskega gnoja, raztresi na vsak ha površine 150 do 200 kg 40% kalijeve soli, 250 do 400 kg superfosfata in pred setvijo kakih 70 do 80 kg čilskega solitra, tik pred osipanjem pa zopet 1W do 160 kg solitra, nakar turšico osuj. Če hočeš uporabiti namesto snlitra amonjev sulfat, vzemi tega kakih 200 kg Umor grškega kralja. Kakor smo že poročali, bil je kralj Juri od nekega propalega zločinca v Salonika umorjen. Na vrhuncu svoje slave umorjeni kralj bil je danski princ. Dne ^O marca 1863 se ga je na Grškem za kralja izvolilo. V času svojega vladanja imel je velike boje in neprijetnosti. Dostikrat se je majal njegov tron, to zlasti ob koncu nesrečne tnrško-grške vojne, V tej bal-, kanski vojni pa je dosegel kralj Juri vrhunec svoje slave in čakala ga je lepa bodočnost. In v tem hipu zadela ga je kroglja morilca. Naša prva slika kaže umorjenega kralja Jurija. Poleg njega vidimo njegovo soprogo, kraljico Olgo; kakor znano, je kraljica Olga ruska velekneži-nja. Naslednik umorjenega je njegov najstarejši sin Konstantin, ki je zdaj 45 let star. Oženjen je s pru-Bko princezinjo Sofijo in je vsled tega svak nemškega cesarja Viljema H. V omenjeni turško-grški vojni imel je Konstantin toliko nesreče, da je moral na zahtevo ljudstva iz grške armade izstopiti. V sedanji vojni pa je to sramoto z velikimi zmagami (zlasti pri Janini) popravil. Prinašamo tudi sliko tega novega kralja Konstantina. Obenem vidijo naši ■41, KUnlg Georg von GnectienUnd. Konigfn Olga v.gri«fh«ntand kronprinz Georg v.Grftthtnland. Kdnlrjitl Sophie. Konlg Konstantin vonorieihenUinrJ čitatelji njegovo soprogo Sofijo ter njegovega sina, prestolonaslednika princa Jurja. Letna produkcija čes 2000 Lokomobil. HEINRICH Naslov za brzojavke: UNZF1L1ALE DUNAJ. LAN Z MANNHEIM Pisarni: DUNAJ VIII. Uudooguse 0. Te k fon 18 881V LANZ0VE »rotcpirne Lokomobile z naravnost vezano Dynamo. Vročeparne - Lokomobile z zaklopnim krmilom »Sistem Lentz" Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. za vsak ha, tez ga raztrosi zmešanega s prvimi dvetni zgoraj navedenimi gnojili in podorji vse skupaj. Ce nameravaš uporabiti za turšico blevski gnoj, potem je dobro, ako raztrosiš na vsak ha še po 80 do 120 kg 40% kalijevi soli, 150 do 250 kg superfosfata in 80 do 100 kg čilskega solina. Z umetnimi gnojili ravnaj, kar se raztrošanja tiče, kakor je bilo zgoraj rečeno. Klobuk, obleka in čevlje Vse skupaj samo J^ 29*50 Čudežni priložnostni nakup! Kompletna obleka za gospode! obstoji iz stikniča. hlač in telovnika iz iz-borncga, trajnega kamearna ali brnskcga tuh-štofa ali iz pristno štajerskega lodna v poljubni barvi in velikosti, svitlo ali temno, gladko, trakasto ali karirano v lepih modernih vzorcih. KloM za gospode Javalier" mehka ali trda fasija, iz najboljšega filca, z Zidanim trakom in futrorp/jako elegantna in najpriljubnejša facjja, jako moderno, črn, rujav ali siv. DsDjate čevlje za gospode (na ,,cug." ali za hribolazec) iz izbornega strapacnega usnja, lepa, prijetna, moderna facija. Vsledjnakupa velike fabrične zaloge smo v položaju, to garnituro za gospode, obstoječo iz klobuka, obleke in čevelj po tej izredno znižam ceni za samo K 29'50 namesto K;60— prodati. Za mero z* obleke za gospode zadostuje: obseg trebuha, dolgost rokava, dolgost koraka. Za mero klobuka zadostuje obseg glave, za mero čevelj dolgost podplata. Edina razprodaja po povzetju: 333 M. Swoboda, Dunaj, HI/2, HJeflgaSSG 13/114. lastnega izdelka vseh zistemov s 3 letno garancijo, nadalje 885 žvepalnike (Schwefler) in vse posamezne dele se dobi poceni pri M. TEICHNER kleparski mojster v PTUJU, nasproti velike kasarne. Dobra aiik.-hdilnica St 6916 v poliranem niklastem ohiSju, 18 cm visoka, gre v vsakem položaju, v službi primerni dobri kakovosti, s 8 letno pism. garancijo, da gre pravilno in dobro, K 290, 3 kosi K 8-—; s ponoči svetlo cifernico K 830, 3 kosi K 9—. St. 4&i>6 baby-bn-dilnira z jeklenim ankrom K 3-90, ponoči svetla K 4-30. Brez rizike, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpo8iljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote po Prvi fabriid ur Harms Konrad c. in kr. dvorni lifrrant Briix štev. 896 (Češko). Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. 88 Ena dobro idoča pekarija z manjšo mešano trgovino v trgu tik cerkve (samo tota pekarija) se s 15. aprilom pod ugodnimi plačili proda. Več pove uredništvo .Štajerca.' S 0 s _ i 3(rompir kateri se pripelje na Ptuj na prodajo, je ____ fV* mostnine prost "^M 381 in se nič ne plača. Postavi se naj na trg pri kloštru. 380 Zahvala. Dne 11. februarja t, 1. pogorela mi je moja hiša in gospodarsko poslopje. Vkljub temu, da sem šele dne 30. januarja (torej le 12 doi pred požarom) zavarovanje pri generalni agenturi ogrsko francoske zavarovalne družbe Franko Hongroise v Gradcu naznanil in da tudi premije še nisem plačal, mi je preje omenjena zavarovalna družba že danes po svojem zastopniku v Ptuju gospodu Hans Perko v navzočnosti spodaj podpisanih prič polno zavarovalno svoto v znesku 2432 K v gotovem izplačala. Za to res kulantno ravnanje zavar. družbe Franko-Hongroise usojam si tem potom isti svojo iskreno zahvalo izreči in zamorem to družbo lahko iz polnega prepričanja vsakemu posestniku najbolje priporočati. Ptuj, 3. aprila 1913. Klasinc Franc h r. R. Stanzl, stotnik, 1. r. M. Stebich 1. r. priči. Prepole štev. 3. Majerski ljudje (3 do 4 osebe) sprejmejo se k Sv. Marjeti ob Pesnici. Vpraša se pri dr. Hermann Wiestaler, c. k. notar v Slov. Bistrici. 878 Za službo 376 in za kmetijska dela se išče za vstop 1. maja oženjeni mož, ako mogoče brez otrok. Isti mora znati slovensko in nekaj nemško pisati, citati in govoriti, mora se pa razumeti tudi na domače in poljsko delo. Vsak dan ima pota okoli 2'A ure. Žena bi imela skrbeti za eno kravo in nekaj svinj; za drugo delo bila bi posebej plačana. Gotova plača po dogovoru poleg stanovanja, kurjave in vrta. Oglasijo naj se le trezni, zanesljivi, pošteni ljudje, ne čez 40 let stari. Ponudbe (ako le mogoče v nemščini) na c. k. poštni urad Kotlje (Kottelach) na Koroškem. Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi fmejše sorte y velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE n» kolodvorskem prostora. (Zahtevate cenik). Lepo posestvo z dobro gostilno blizu kolodvora in farne cerkve, gostilna sama na vasi v lepi ravnini z dobrim poljem, 16 hekt. polja, 15 gozda, 4 travnikov z mladim sadjem, katero rodi, in z dvema ser-vitut-pravicama se z lahkimi pogoji takoj proda. Več pove uprava tega lista. 836 Safer, ki se razume na vsa kmetijska dela, s 13 in 6 letnimi spričevali, zmožen obeh deželnih jezikov, želi svojo slnžbo spremeniti. Natančni naslov pri „atajercu." set Mladostni pomožni delavci sprejmejo se v trajno delo v fabriki za železno blago akcijske družbe preje Adolf Finze & Co., Kalsdorf pri Gradca. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trga (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnioe in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur " v porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa srna tudi tan oblati, vrtati, spahati i. t. d. I 382 Darila za birmo. Vse vrste ur, verižic, vratnih verižic *-# v zlatu, srebru in niklu ^-> se kupi dobro in poceni pri Fr. Werhonig, urar, Ptuj Farbergasse št. 3 v bližini rotovža. nii|||iimi||imniipiiii|||i»iiiiiiinn||iimii|: umno Vse bolezni organov za dihanje plj-ULon-e Toolezzil oslovski kašelj, kašelj, katari, influenca in astma " °- ranogo!,cTv'»"lr ln pro,e,or SIROLIN „R0CHE" zdravi. Izborni, dobro učinkujoči vpliv preparala se pokaže prav hitro. Tako neprijetni ponočni pot mine. Tek in teta trupla se dvigneta. — Zdravilna moč Sirolin „Roche" je ze 16 let priznana. Manjvredna posnemanja in takozvane nadomestne preparate naj se odločno zavrne in zahteva izrecno Sirolin „Roche" v orig. zavoju. Sirolin „RocheH se dobi v vseh apotekah po ceni K 4*—. mmll .um 36 62 67 — 9 — La"i"n"& Woff -|Dobre harmonike K 5. _ ft , .. „ ■ par> Več kot 20.000 kosov prodanih. Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec, Anncnslrasse štev. 10. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, nsauggas" in surovo Olje Bencin-lokomobili j s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 873 ■ BJ- Doslej prodanih motorjev je 115.000 z 1,176.000 B konjskimi silami. STYRIA 44 Cene za gotovi denar: Elegantno kolo (Tourenrad) ... K 130*— Specialno kolo (Spezial-Tourenrad) K 150 — Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Styria-Stras8enrad) .... K 180 — Najfinejše ,,Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 Bicikelui so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom (Gebirgsmantel) 868 Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka zvonci nadalje „Laufmantel" in „Luftšlanhi" se dobijo po najnižji ceni. Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styria" kolo (največja fabrika v naši državi!) Obišcajte našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgasse. Brez 3soa2LteuLie3a.ee! Kakor„še nikdar ni bilo! 190 PRILOŽNOSTNI NAKUP čevelj za dame, gospode in otroke! Vsled nakupa partije 4000 parov sem v položaju, čevlje od najednoetavnejše najboljše do najfinejše facije in kakovosti po polovičnih dnevnih cenah prodati, dokler traja zaloga. FRANZ PETSCHUCH, M total". CELJE—GAIEHJE. Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajeuju krvi v živalski vodi a 1*60. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K 1"—. Raz-pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Vač kot 20.000 koso« prodanih. Nobenih eolninskih izdatkov! Garancija! Izmenjava dovoljena aH denar nazaj 1 St. 300'/,, 10 tipk, 2 registre, 28 glasov, velikost 24X'2 cm, K o'—. 1st. 664'/., 8 tipk, 1 register, [24 glasov, velikost 28X1* cm, K 650. [St. 651'/., 10 tipk, 2 registra, glasov, velikost 30x15 cm, K 5 80. 'St. 305"/,, 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 26XU cm, K 0•-. St. 663'/,, 10 tipk, 2 registra, 60 glasov, velikost 31X15 cm gl. pod. K 8"-. St 685/2, 10 tipk, 2 registra, 50 glasov. Velikost 28X16 cm K 9-60. — St. 462»/,/in. 10 tipk, 8 registri, 70 glasov, velikost 33XI61/, cm, K II—. . | Sola za lastni poduk se vsaki harmoniki zastonj doda. — Pošlje | po pdvzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant Štiri .tedne na poizkus HANNS KONRAD, « za Briix št 899 (Češko.) 88 Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in fran ko. Trgovina t or»žjem,-:c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. Žepne pištole, precizno pristreljene v zistemib „Brow-ning", „Steyer", „Mau*eru in „Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri Že od K 5'60 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puŠkc od 36 K naprej. Patrone, ovitke _____________patronov itd Cenik zastonj in franko.___________Sfc I Vzorce franko od voljnenih in modnih pralnih štofov 330 I ! platnih, damastih, opreme za neveste itd. razpošilja ---------tf. J. HavličBk & brat — Podebrady (Češko). J OOOO OOOOOOOOOOO0 OOOO ]1V V mestu Mariboru se vršita vsak mesec dva živinska sejma in sicer prvo in četrto sredo vsacega meseca. Na prvem mesečnem živinskem sejmu se vrši obenem konjski sejem. Vsako soboto se vrši sejem z živimi prašiči. Na vse te sejme prihaja mnogo kupcev iz drugih dežel in je tedaj prav živahna udeležba tudi za prodajalce velikega uspeha. Mestni svet v Mariboru. 863 Žapan: Dr. Schmlederer 1. r. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO in ogled pošljem moja priznana kolena, znamka „Boh©-ma* i. garantiram 6 let za dobro delo i. materija! Deli najceneje Zaupljivim osebam zmerne plačilne pogoje. Pr. Dušek. tovarna kolei, Opocno 8t 2053 na drž. železnici, češko. Cenik zastonj. Vrtnarski učenec se sprejme v vrtnariji Ignac Wanda pri mestnem pokopališču v Ptuju. 370 Pozor! S 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje tuj. ali črno ^a-loš. Kapen-.bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo le K 8-—. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. ČAJ Odvajalni po ..Kttller" pri prebavnih in drevesnih težavah 120 Cena K 1 60 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca faf* J. EICHLER -** apoteka „Zum guten Hirten" Gradec. Leonhardstrafle 6. {500 kron! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazilo". Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. 126 Kemeny, Kaschau I poštni predal 12/284 (Ogrsko) Ameriko Od 346 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi šravbami Red Star Line Prvorazredni parnikl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linie, Anlwerpen, Dnnaj IV., W.edenergurtel 20, Julius Popper, Innsbruck, SUdbahnstrasse 2, Franc Djlenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. Razpošiljam orožje vsake vrste 663 na 10 dni za poizkušajo in vpogled. Enocevne Lancaster-puske od K 20*—, dvocevne Lancasterpuške od K 80—, Hamerles-puške od K 70—, flobert-puške od K 8'—, revolver od K 6—, pištole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni fog°i<- — 1'ust. cenik zastonj. . Dušek, fabrika orožja, Opocno št. 2052 na drž. žeL Hiša na prodaj, 4 leta stara, zidana, s ciglont krita, ki obsega 4 sobne prostore, 2 kuhinji s jparherdom ia peč za kruh peči ter vaš-kuhinjo, velika klet, zadi pojata, ki se za Več hlevov lahko rabi, okoli hiše brajde, zadi in »predi veliki vrt za zelenjavo. Zavarovana je za 3600 kron; stoji v prijaznem kraju Slov. Bistrica, 10 minul od kolodvora in slovenske in nemške šole. Cena je 4400 kron, aH pri kupnini le 1000 kron zadostuje; natančneje pojasnila daje Jakob Šuško, Judendorl Nr. 36, C. 18, Leoben. 288 Jaboljčni mošt, dober in poceni se dobi pri Jes. Ornig v Ptuju. 368 Na obroke zlata verižica 60 gramov težka K 140 — po mo- l jih najugodnejših I pogojih samo K [4"— na mesec. Prvorazredna srebrna remon- toar-ura, dvojni mantelj. Se EMilja povsod. — Povzetje : 14—. Kdor hoče poceni uro in vtrižico kupiti, naj piše takoj. R- Lethner, trgovina z zlatim blagom, Lnnilen-hurg št. 198. Moravsko. 626 Prodam 10 oralov veliko zemljišče z lepo hišo i poslopjem, okoli '/, orala novega trsnega nasada, '/, ure od Maribora oddaljeno. Vprašanja na lastnika Alois Kle-menčid, Wadlberg št. 16, Sv. Peter pri Mariboru. 341 Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, atrelja na 2.200 korakov, samo K 860-, 60 patronov K 8—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puško za srotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo h. 12- -. 50 patronov K 6—. Friedrich Ogris. puškar, St. Margarete! im Rosental. na Koroškem. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Richterjev caj sa taja trk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 60, 8 zav. K 7-—; dopo-siljatev poštnine prosta od instituta ,Hermes', Miinohen 154, Baadrrstr. 8. — Spričevala: dr. med Qu.: konstatira 5—6 ia celo 9'/, kg znižane teže T ca 21 dneh. Dr. ff. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sen. E. v B. Sem jako zadovoljen s Čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največjo veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 5 vinarjev Vas košta dopisnica, potom katere dobite moj najnovejši 4000 podob vsebuj, glavni katalog, ki obsega bogata izbiro potrebnih rabnih predmetov ter primernih priložnostnih daril in ki se ga vsakomur zastonj in poštnine prosto vpošlje. Razpošiljalna hiša c. in kr. dvorni liferant 88 Hanns Konrad, Briur. štev. 906 (Češko). Prave niklaste žepne ure K 4-20, K 5 — in višje. Niklaste budilnicc K 2 90, ročne harmonike K 6-—, gosle K 6-80, revolvri K 760. Pošilja po povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I t veliko trgovino Jobann Koss, Celje ■ zaradi njene sohdnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske En otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste arajce, kravate, otročje vozičke, na-— == grobne vence In trakove, z eno besedo vse. 11 7 — 10 — Tomaževa žlindra ! i SterijPSKlarke (vpisana varstvena znamka) g je odlično važno gnojilno sredstvo za vse plodove in na vsaki vrsti zemlje. Poviša dohodke na dobičkanosni način. Njena raba ni vezana na noben letni čas. je kot izvrstno blago brezna-pačna sestave priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec i kajti zyezda na vreči in plomba daje jamstvo za čisti in polni izdelek. Pozor! Tomaževo žlindra »zvezdino znamko" oddajajo v originalnih vrečah : Othmar Dlermayr, Ormož Franz Frangesch, Maribor Josef Kasimir, Ptuj F. Kerschischnig, Radgona Alois Matschek, Maribor Ed. Suppanz, Prislovu. Kjer se ne dobi, naj se obrne neposredna na muke Tomaževihiiostatou z o. z. Berlin W. 35. I 1'rfd niiinjvieilnifft blagom sp svari.I Od podiranja male kaserne v Ptuju oddaja se po smešno nizki ceni E£ okna, vrata in opeka (nečlščena). Pojasnila daje ♦ mestno oskrbništvo. #* Proda se lepo veliko posestvo, obstoječe iz lepe zidane hiše, novih govejih in svinjskih hlevov, kozolca, lepega sodovnjaka, 35 oralov zemlje, 3 veliki gozdi, katerih dva sta za posekati in eden je zasajen ; leži na lepem kraju '/s ure °d mesta Celje ob okrajni cesti. Proda se z živino, vozovi, sploh z vso premičnino vred zaradi družinskih razmer. Pojasnila in ceno daje: Paul Kladenšeg v Celju. 338 116 šivalni stroj jq. stoletja. Kupujte le v našli prodajalnah ali skozi s nafte ifente. ■ Singer Co, ak *r. za talne stroje PtU], Hmptplatz 1. Svaril« pred ••■netkll Vi« oi faqda pndajalen (talnih itrojav pod imenom >Sing»r« loanjud ttroti t* izdelani po imenu uUik rtaisjlih ziitemor, ki »»Mlaj« t tajnojti, delazmotnouti in k«a- •Irakaji toU is aaHtai noTejsimi zistemi. Na pr. vpratanja vukokrat zaželjeno pojasnilo 1 Viarci vuenja, Junnj« la Kophnja zutonj in frank« — Repa-ntvra vaaka jnt* H aaprarij« hitro in obračunajo najcenej«. Hranilnica (Sparkassa vlad. državnega mesta Ptu] Čekovnemu računu št.808051 pri c. Icr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. V priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem t- ■ ■■ : vstreže. . ■ * m * $ Obfcenje $ «Jg z avst, ogersko £$ $ banko. $( • # * aa Ravnateljstvo. sa m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. proti peronospori, škodljivcem sadnih dreves, krompirjevega polja in sploh rastlin popolnoma mogoč z šprico, ki deluje sama, '.. SYPHONIA :: nadalje Specialna fabrikacija vinskih in sadnih pi*es ,Herkules< Hidraulične preše. Sadni in grozdni mlini. Kompletne naprave mošterije i. t. d. nadalje vse kmetijske stroje in orožje v najboljši izpeljavi. Fabrike kmetijskih strojev PH. HITFIRTI8 h umi mmini n Frankfurt a. M. Ilustrirani bogati katalog šl. 051 zastonj in franko. Berlin. Paris. Išče se zastopnike. Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 379 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Koietisches Dr. A. Rix Laboraforium Dunaj IX., Beigpe 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija ______________pomagaj'- in parfuinerija Wolfram.______________ Le enkrat v življenju 1 ""pO 50.000 spalnih ■ odej a K 1-95 določenih za izvoz na Balkan, a zadržanih vsled vojne nevarnosti, iz pristne brnske himalaja-volne, cirka 200 cm dolgih in 2JEIE/E/3i7f?ri!l!E ia0 cm širokih, v krasnih trakovih in mele-dessinib, s krasnimi barvastimi bordurami, ;se samo kratki čas za pulovicno izdelovalno ;eeno samo K 1 95 za kos prodaja. Tehima-flaja spalne odeje so dvojni denar vredne, .in le dokler traja zaloga "Vi se dobi-!jo pri nas po sledečih senzacijskih cenah. 1 kos himalaja spalne odeje stane..........K 195 3 . „ spalnih odej stanejo..........K 570 6 , , „ ,...........K 11- Edina razprodaja po povzetju 376 M. Swoboda, Dunaj, III 2, Hiessgasse 13—114. Mestna vosredovalnica (Wohnung- und Dienstvermittlnng) za 10» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje ___ vse vrste posredovanja najhitreje. "Wl Vprašanja in pojasnila y mestni stražnici (rotovž). se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu VVesiak, Maribor, FteitiailSQasSB-liaoystiafiE. do novega HauptpUtza proti ^Narodnem domu") v novo zgrajeni JrVatenhalle.'1 l-a sir v sodcih pro kg K 1'60, v hlebcih pro kg K 1-70 (1 hlebec po 20 do 30 kg); ako se vzame 5 kg pro kg 1 50, vse uetto kassa po povzetju razpošilja Michael Walkner, Adnet. Sbg. 336 51 75 09 — 11 — Seno in ovseno slamo I kupim. Ponudbe na Leop. Slawitsch, trgovec, Ptuj. Prodajalka, 377 pr.dna, samostojna delavka, zmožna netnskega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, dobi s 1. julijem odnos-no se preje trajno službo pri Alois Kossar v šjštanju pri Celju. 200 hI rdečega in belega garant, naturne-ga vina iz lastnih goric sso starejših letnikov i 8—10% alkohola se proda. — Nash v: Verwaltnng Deutschdorf— OurkMd (Kranjska.) Pekarija 878 v dobrem stanju, kjer se peče na dan za 80 do 100 kron, nasproti relike tovarne, z ve-čimi sobami, z velikim vrtom, se takoj hitro proda. Naslov : Gaberj« pri Celju St. 88. Reparative na šivalnih strojih izvršijo se v nasi delavnici hitro in »trokovnjaško. Sinjer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše, podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo; Muštri Slikanja in Šivanja zastonj in franku. 868 Poziv! Meseca septembra 1912 mi'je bil ukraden v Mariboru bel pes s črno glavo, čuje na ime >Vidu«, star je 81/, let. Ker je bilo do danes vse poizvedovanje zastonj, razpišem tem potom nagrado 50 kron, kojo dobi dotičnik, kdor mi poroča, kje se moj pes nahaja. Engelbert Skusek, Maribor, Auga88e 14. 361 Mizarske pomočnike za stavbeno in pohišlveno delo, d?a aH tri, vzame takoj v stalno delo mizarski mojster Georg Kobale, SIot. Bistrica. Po svetu Proda se hiša " 890 z dobro 7peljano trgovino in gospodarikim poslopjem in lepim vrtom; cena 26.000 K. — Vpraša se na upvavnistvii lesa lista pod ftiev. 200. SlUŽbO ^tca Kdor iSče časnik .Deutsche Stellen Post', Hamburg 36 D-241. Zadostuje dopisnica. 384 žepna ura, mnogo prem. marka „Sireua." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50 Nadalje ofer. Gloria-srebrno žepno uro za 3 K 70. "Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur, Kratim. Sebastiang. St. 'fii. Kupci pozor 1 387 V Budini, 6 minut od mesta Ptuja, na okrajni cesti ležeče posestvo, ki obs-ga '/, orala nji.e in ima lepi, močni hram s 3 sobami ter gospodarsko poslopje se takoj iz proste roke proda. Več pove firorg Arnisch na Builiui pri Ptuju. Pozor I sot Krčmarji in mesarji, lepa prilika za kupiti, ker je za vsaki obrt pripravljeno; zraven je 3 or ile zemlje iu nekaj sadnega drevja in tudi nekaj traja Izabele, ker zdaj bodo delali tukaj električno podjetje (od tisoč do 2 tisoč ljudi), samo V» ure od tukaj, vse je pri veliki stezi. Naslov pove uprava ,.utajena'1. Razglas. s Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se obdrži v časa od 5. do 10. maja tečaj za pridelovanje krme (Futterbaukars), v katerem se bode vse potrebno o tem predmeta v teoriji in praksi učilo in pokazalo. Število udeležencev je na 20 določeno. Prosilci za sprejem v ta tečaj zamorejo po razmerja danih sredstev podpore dnevnih K 2 — dobiti. Da take dosežejo, morajo izrecno naznaniti in od občinskega predstojništva potrditi pustiti : 1. da so sami revni posestniki, 2. sinovi ali uslužbenci takih. To potrdilo priložiti je že naznanila k tečaju in omeniti je obenem starost. Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo za podporo, naj to v naznanilnem pismu posebej omenijo. Tečaj obsego vsak dan 3 ure teoretičnega poduka in 2 uri praktičnega. Podučni jezik je nemščina. Naznanila je poslati do 28. aprila na podpisano mesto. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole. brez 15če se za takojšni vstop oženje ni §*^§|& viničar «^§&3 otrok ali pa z enim odrašenim otrokom: 359 —, imeti mora popolno znanje o vinogradništvu in mora tudi sam delati. Plača po dogovoru. Več povfc Emma Wutscher, St. Bartholoma, Unter-krain. se pozna že povsod že mnogo let sem izborno desinfekcijsko- sredstvo Lysoform (originalna steklenica 80 vinarjev), ki se rabi »a umivanje rok in inštrumentov, za vsakdanjo intimno žensko toaleto, nadalje za vsako vrsto dcsinfckcijc in odprave duha: vendar vlada še nevednost o tem, da izdelujemo tudi izvrstno ustno desinfekcijsko sredstvo, ki se je znanstveno preiskalo in ki vpliva hitro ter zanesljivo. To ustno desinfekcijsko sredstvo, Pfefferminz - Lysoform napravite poiskus! pride v promet v 100 gramskih steklenicah po ceni K 1*60 za steklenico. Malo kapljic v kozarec mlačne vode dajo izvrstno ustno vodo, ki ustni duh takoj odpravi in zobe konzervira. Kolosalno isdatno, torej jako ceno. Ena steklenica zadostuje pri dvakratni dnetftii rabi za okroglo 3 mesece. — Za grgljanje pri nahodu, vratnem katam, kašlju itd. čudežno vplivno! Podučno, od odličnega zdravnika spisano brošuro o „zdravju in desinfekc.ijiu dobite po kemiku Hubmann, referent „Lysoforro-tvornic", Dunaj. XX., Pctraschgasse 4, takoj zastonj in fraOko. Lesna trgovina preje Ružička obstoji naprej! Dajem p. n. občinstvu na znanje, da peljem trgovino na popolnoma ednaki način naprej, kakor sem jo vod 1 skozi 25 let in v mnogo večji izbiri vseh vrst le;a. Poleg tega imam vedno zalogo prima svitlega premoga (Glanzkohle), apna v ko>ih, Portland-cementa. Zagotovim p. n. občinstvu naisolidnejše in najcenejše postrežbe. Z vtlespoštovanjem Leopold Stern. RAZGLAS. Okrajni odbor v Ptuja ima oddati okroglo 25 Yorksbyre plemenskih marjascev v starosti okroglo 8 tednov. Kmetski posestniki, ki reflek-tirajo na enega marjasca, naj se v pisarni okrajnega zastopa oglasijo. Za marjasca je plačati 5 kron kupnine. Okrajni odbor v Ptuju, dne 10. aprila 1913. Načelnik: J. Ornig i. r. Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelue, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, po tem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-neuma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki Alois MatSChek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 2u Gostilna s trgovino z blagom, na najboljšem kraju, v farnem kraju pri Mariboru, železniška postaja, hiša v dobrem stavbenem stanju, se proda za K 27.000 — Pr. vprašanja pod „Gasthaus 505" na upravo »Štajerca." 310 2 strežnika, ne čez 35 let stara, obeh deželnih jezikov zmožna, izslužena vojaka, zanesljiva in trezna, se sprejmeta v deželni hiralnici v Ptuju. Vpraša se pri oskrbništvu hiralnice. 392 RAZQLAS. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se vrši v času od 5. do vštevši 7. maja t. 1. tečaj za pridelova= nja zelenjave (Gemusebaukurs), na katerem se bode podučevalo kulturo in izrabo važnih vrst zelenjave. Poduk in pojasnila določena so na ure od 9—11 dopoldne in 2—4 popoldne. Število udeležencev je določeno na 30. Honorar se ne dviga. Podučni jezik je nemščina, s Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šoli. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ■ za kopanje i ob delavnikih od IS. I do 8. ure popoldne (blagajna je od I 18. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure dopoldne. ITopel „Brauseb»d vročim zrakom, paro t rjuho K —'001 poitretba I i -to. ——iwi^am i i mi ro ali I Iretbal m Ustanovljena leta 1879. m Štev. konta poštne hranilnice 32036. - Žiro-konto pri avstro-ogrski banki - Sprejema vsak dan hranilne vloge, izposoja domače Štedilnice in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh hranilničnih zadevah. <&) Rentni davek plačnje šparkasa sama 376 Za vloge jamči razven rezervnega sklada mestna občina o Ormožu z »sem svojim premoženjem. Šparkasa je podvržena državnem nad-g| zorstvu in državni reviziji in je torej najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. •IJIlbJOG I HI MB I W Mil FORHIK mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Nima ostanka (Satz.) — Brez-■■■■■■■mi Številna priznanjevalna pisma. Sadiarii in vinogradniki ^z£^£"S%%$% ros: (Mehltau), Bagol za boj zoper mrvnega in kislega črva (Heu- und Sauenvurm), Kalifornska prekuha zoper sadne škodljivce, gosenidni lim zoper razne gosenice itd., Laurina za poletni boj zoper Škodljivce, Laaril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, lehneumin za nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za škrooljenje v drevesnih šolah, Topomor zoper poljske miši, Pampil zoper mriesje in ose. — Zahlevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Forhinu fabrikc materiala za vinogradniško škropljenje: Konatantin Ziffer, Dunaj XIX., Gatterburgq. 23. Ako hočete svojega moža, brata, sina; svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanj' m rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše: Veleštovani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatji po poštnem povzetju z 20 K.* — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi Človek, sem zdrav in imam1 vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še, mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen. 145 Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnuv pa v. 10 vinarji. GROZNO visoke cene se plačujejo pogosto za možka in ženska sukna ~MK cesar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Zbirko vzorcev blagovolite tekom 8 dni vrniti. Razpošiljalnica sukna Franc Šmid, Jagerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š ta jerčeve" uži g al ice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj L, drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Gospodinje ! Previdnost! ! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BUtIMSCHEIN 460 99 UNIKV1H 66 MARGARINE preiskusili. IlUNIKUM" ni rastlinska margarina. ae izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s Telepastcurizirano smetano in ima vslei lega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ilUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši nalurni produkt. IlUNIKUM11 je E^^n. eenejča nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za ^^«^ 0 SAMO BLAIMSCHEIN „UMKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z diugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHMNs „UMKUM"-MAHGtABlNO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in pntra, DUNAJ XIV. 8 dni na poizkušnjo pošljem vsakomur po povzetju s 3 letno garancijo : Amerik, nikel-ura.....K Roskopf patent-ura Amerik, goldin-ura . . Železniška Roskopf . . Roskopf dvojni mactelj Plošča jeklena ura . . Srebrna imit dvojni m. 14 karat, zlata ura .K .K .K -K .K .K 3.-3.60 4.-4.50 5.— 6-- . K 18.- Orig. Ornega ura.....S 20.— Radium budilnica, ki sveti . K 4*— Radium budilnica 2 zvonca K F>.— Radium budilnica 4 zvonce K 6.' Radium godbena budilnica . K .S 8.— ■ K 10.- . K 14— Ura na pendelj, 76 cm Ura na pendelj stolpovo zvoner.je..... Ura na pendelj z godbe-no budilnico in šlagverkom . . Okrogla ura z budilnico..............K 6 — Navadna budilnica................K 2.— 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju. 234 O Dunaj, IV., MargaretenstraGe 27|51, Q Originalni fabrični cenik zastonj. 4MMI NaJboSfss pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kf. sivih Miaanih 3 K - boljših J K *• k; as >xI brlifa 3 K 80 h. fcrfft 4 K; belih Brhkih 6 K Ki h. «<-»=*-7'; tr' TV r"T3"», 1 kg najfinejših sii'ieuo-belia, Sli S- Beniscn čg*^g^Žg "»>* 6 K 40 h, 8 K; 1 kg ftauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega m K; najniiejsi prani 13 K. Ako se vzame 6 K, potem franko g^T- Gotove postelje -I^J iz krepkega, rdečega, plavata, belega ali rumenega nankinga, 1 lat-.-nt. 180 cm dolg, 130 em took, z 3 glavnina blazinama, ,-*aka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim irajnftn in fl''nna»tim perje« ca pertelje 16 K; pol-iiai:«e 16 K; d'«»e 3i H; r>°-aoiezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavar blazine 3 K, a K 60, i S. S« posije po povzetju od 13 K naprej franko. Izmenjava aH vrnitev franko dovoljena. K >r se ne •iopada denar narai. S. Bmlecfa, Desctaenilz Nr, 716. Eriko. (Solne.!). Cenik gratis in frank«. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svoj« zalogo: Otročjih igrač, raznih mt usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reEl, pi-talne in kadiine predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje v»eh vrst. Razno blage iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flase, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami Oddelek *• od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. Modri nasvet! Kupujte le svetovno znano rženo kavo ,Probat' od katere stane 6 kil postni zavoj franko samo K 8-70 po povzetju. Poleg trga dobite še zastonj en lepi rabni predmel. Ako se vzame 6 zavojev, slane eden le K 310. „Probat" daje brez dodatka pravega kavi-nega zrna zdravo, okusno kavo. Samo pristno pri ^Bernsdorfer, fletreideriisterei, Bernsdorf 48 bei Trantenau (Češko). 81 XXXXXXXXttttXXXXXXttX»X stane moja prava Sviearska sistem Roskopf patent-anker-rem.-nra St. 4000 z masiv., solid, antimsgn. anker- kolesjem, pravo emajlno cifernico, z varstveno plombo, pravo niklasto ohišje, Sarnirski pokrov čez kolesje, natanko regulirani, s 3 leln. garancijskim listom, en kos K 5*—. Št. 4062 s sekundn. kazalcem K 560, Št. 4079 ista uia z jeklenim ohišjem K 6-80. St. 4101 v pravem srebrnem ohišju s sekundnim kaz. K 12 80. Najbogatejša izbira vseh ur v mojem glavnem ceniku. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilj. po povz. ali naprej-plačilu. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent, Briix St. 892 (CeSko). Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. 88 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda.Korneaburski živinski prašek iliflfiioiio sredstvo za konje, govedo, in ovee. Cena 1 škallje K 1 40, ',', škat- lje K —70. Se rabi Cez 60 let v največih hlerih pri pomanjkanju veselja za zreti. slabi prebavi, za izboljšanje mleka in povečanje množine mleka krav. je pristen le s poleg stoječa varstveno znamko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni lekarnar, Korneaburg pri Dunaju. Olje proti pralm?(Staubol garantirano SVitlO in brez duha za impregniranje tal v sobah oferira po cenah brez konkurence Austria petrolej trgovina HANS MAHORKO, PTUJ. Šole in uradi znižane cene. Vzorce radovoljno. 888