/f) ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE LETO XXV. — Številka 75 Uttanovlteljl: ob«, konference SZDL 'esenke, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk "kanj. Glavni urednik Anion Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socia listicne zveze delov nega ljudstva KRANJ, sreda, 27. 9. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik« Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah« za gorenjsko Potrebovali bi 5000 stanovanj Delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je v ponedeljek na razširjeni seji, ko je obravnaval poslovanje in delo podjetja v letošnjem prvem polletju, razpravljal tuđi o tistem delu osnutka družbenega plana razvoja kranjske občine do 1975. leta, ki govori o stanovanjski gradnji. Po analizi, ki je bila narejena po popisu prebivalstva, bi v kranjski občini do 1975. leta morali zgraditi okrog 5000 stanovanj, da bi rešili vse sedanje stanovanjske probleme, in tiste, ki bodo nastali do takrat. Da bi bili kos temu, bi morali sedanji 4-od-stotni prispevek za stanovanjsko gradnjo v delovnih Organizacijah povečati kar na 12 odstotkov. To pa prav gotovo ne bo izvedljivo. Trenutno so kolikor toliko realna predvidevanja, da bi se prispevek povečal na 6 odstotkov in bi tako lahko zgradili okrog 2500 stanovanj. Seveda pa bo tudi ob tako zastavljenem programu treba upoštevati gradbene in druge zmogljivosti. Zato so na seji menili, da je treba ta del srednjeročnega razvoja kranjske občine temeljito preučiti in po sprejetju programa zagotoviti tudi vse potrebno za uresničitev. Glede slednjega pa so v občini že pripravljeni nekateri akti, ki jih bo ftkupščina obravnavala in sprejela v jesenskem obdobju. Tako je pripravljen odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, o sredstvih za razširjeno reprodukcijo, o delni nadomestitvi stanarine itd. O omenjenih aktih DO še govora v javni razpravi o srednjeročnem razvoju občine. Člani delavskega sveta so sprejeli sklep, da je v srednjeročni program stanovanjske gradnje treba zapisati, da se sredstva zbrana od vodarlne, kanal ■čine, prispevka za komunalno zemljišče uporabljajo *s komunalno urejanje zemljišč, kjer je predvidena •tanovanjska gradnja Razen tega pa so se zavzeli, "a Imajo v prihodnje prednost pri stanovanjski K^dnji tista področja, kjer se opravlja organizirana Sradnja družbenih stanovanj. A. ialar Pogovori o združitvi EMA in Iskre Delavski svet združenega podjetja Iskra se je na petko. vem zasedanju strinjal, da se nadaljujejo pogovori g predstavniki celjskega podjetja EMO o združitvi. Prvi pogovori o tem so se začeli pred nedavnim ob sodelovanju z Ljubljansko banko, ki se ukvarja s sanacijo tega pod. Jetja. če bo po nadaljnjih razgovorih prišlo do združitve, bo EMO prvo štajersko podjet- je v Iskrinl skupnosti. Kot so povedali, Ima Iskra interes, da se pojavi tudi na štajerskem področju. Tam bi lahko ustanovili močno organizacijsko enoto, ki bi kasneje pritegnila k sodelovanju še druga manjša podjetja. Menda so tudi v EMU naklonjeni predlogu za združitev, saj bi potem ta kolektiv lahko hitreje rešil nekatere probleme. A. ž. 7. STRAN: »Kulturo približati jeseniškemu delavcu« 6. STRAN: Brezplačno šolanje? Kranjski alpinisti krenejo v petek 16 kranjskih alpinistov in gorskih reševalcev se bo povzpelo na 5300 metrov visoki Mavvenzi v Keniji, Če pa bo ugodno vreme, bodo preplezali tudi nekaj najtežjih smeri na Kili-mandžaru in Mt. Kenyu trov. Ce bo vreme ugodno, razen njih pa že prekaljeni bodo Kranjčani med 14-dnev- alpinisti z mednarodnim pri. nim bivanjem v Keniji pre. plezali tudi nekaj najtežjih plezalnih smeri v Kiliman-džaru in v Mt. Kenyu. V petek, 29. septembra, bo odpotovala iz Kranja v Zahodno Nemčijo 16-članska alpinistična odprava Planinskega društva Kranj, ki se bo povzpela na najvišje afriško pogorje Kilimandžaro v Keniji s prvenstvenim ciljem Mavvenzi, ki je visok 5300 me- STRAN »Hitreje, več in boljše« H. STRAN: Nezgoda na lovu Prva samostojna kranjska alpinistična odprava, ki jo je v počastitev 25. obletnice alpinističnega odseka in postaje gorske reševalne službe organiziralo Planinsko društvo Kranj, bo v Afriko krenila iz Zahodne Nemčije in sicer z letalom. Kranjčani bodo v Keniji v soboto zvečer. Odpravo vodi Franci Ekar, njeni člani pa so: Emil Herlec, Brane Jaklič, Tomaž Jamiuk, Tone Perčič, Stane Rotar, Slobodan Lončar, Marjan Ručigaj, Zivko JuroŠ, Franc Ster, Nande Kcrn, Nejč Zaplotnik, Franjo Krea-čič in Stane Bergant. Zdravnika odprave sta dr. Gorazd Zavrnik in dr. Matija Horvat. V odpravi je nekaj mladih navez, ki bodo zanesljivo posegle po najtežjih vzponih v najvišjem afriškem pogorju, znanjem in izkušnjami, ki so jih nabrali v dosedanjih jugoslovanskih alpinističnih odpravah. Ce bo vreme tako, kot predvidevajo vremeno-slovci, lahko doseže kranjska odprava v Afriki lepe uspehe, J. Košu Jek jubilejna, m e š a niča esFEceriuaL V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. OKTOBRA 4716 KRANJ 0 Kot uvod v jesensko delovno obdobje je komite občin-ike konference zveze komunistov pripravil posvete s sekretarji organizacij ZK v občini. Posvet s sekretarji krajevnih organizacij ZK je bil včeraj popoldne, posvet s sekretarji ZK v delovnih organizacijah pa bo jutri. — Za včeraj popoldne pa je bila sklicana tudi seja komisije za družbenopolitične odnose ter idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti. Na dnevnem redu je bila razprava o nalogah komunistov na vzgojno-izobraževalnem področju in sprejem delovnega programa komisije. 0 Občinska konferenca socialistične zveze in občinski sindikalni svet bosta danes popoldne v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju pripravila javno razpravo o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. A. 1. £ Za četrtek ob 17. uri je sklicana seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj. Predsednik Peter Ogrizek predlaga za dnevni red obravnavanje srednjeročnega programa razvoja kulture, razpravo o pogodbi za povračilo sredstev za dejavnost Mestnega arhiva Ljubljana na kranjskem območju letos, obravnavanje sprememb in dopolnitev pogodb o povračilu sredstev za dejavnost zavodov: Prešernovega gledališča, Osrednje knjižnice, Zavoda za spomeniško varstvo in Gorenjskega muzeja in razpravo o statutu sveta kulturnih skupnosti Gorenjske. -Ib 0 Jutri ob 9. uri bo v restavraciji Park hotela na Bledu občinska predkongresna volilna konferenca zveze sindikatov. Razpravljali bodo o vlogi sindikata pri razreševanju družbenoekonomskih problemov v občini, nadalje o poročilu in dokumentih za 8. kongres zveze sindikatov Slovenije in o predlogih za spremembe in dopolnitve kongresnih dokumentov. Izvolili bodo tudi delegate za 8. kongres zveze sindikatov. Iz radovljiške občine se bo kongresa, ki bo novembra letos, udeležilo 7 delegatov. A. 2. O Jutri se bodo v Radovljici sestali vsi predsedniki krajevnih odborov in krajevnih konferenc SZDL. Razpravljali bodo o organizaciji javnih razprav o novem zakonu o zasebnem delu z lastnimi sredstvi, o ustavnih spremembah in o aktiviranju sekcij, odborov in komisij KO SZDL v jesenskem obdobju. Pogovorili se bodo tudi o programu seminarja, ki bo za vodstva krajevnih organizacij SZDL prihodnji mesec. £ Na ponedeljkovi seji komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja in usposabljanja komunistov pri občinski konferenci ZK so obravnavali dosedanjo aktivnost krajevnih organizacij ZK. Sprejeli so delovni program. Poleg politične šole za mlade člane ZK so predvideni seminarji za vodstva in člane KO ZK, vikend seminarji za kandidate ZK in občasna aktualna predavanja. JR Za podpis družbenega dogovora SKOFJA LOKA 0 Za četrtek ob 16. uri sklicuje sekretar komiteja občinske konference ZKS Skofja Loka razširjeno sejo komiteja. Vabljeni so stalni člani komiteja, člani stalnega dela občinske konference ZKS Skofja Loka, sekretar in člani medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, člana CK ZKS Franc Šetinc in Ivan Hvala, predsednik skupščine občine Skofja Loka Tone Polajnar in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Na dnevnem redu je pregled sklepov zadnje seje komiteja, obravnavanje predloga analize dela in nalog občinske organizacije ZK Skofja Loka in aktualni mednarodni dogodki. -Ib TRZIC 0 Včeraj je bila v Tržiču 34. skupna seja obeh zborov občinske skupščine, naa kateri so odborniki obravnavali poročilo o polletnem gospodarjenju v tržiški občini in poročilo O zbiranju sredstev občinskega proračuna, skladov in sredstev občine. Razen tega so tržiški odborniki sprejeli na včerajšnji seji več odlokov s področja zemljiške politike. -]k 0 Svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve pri skupščini občine Tržič je na svoji zadnji seji obravnaval tudi zazidalni načrt zimsko-športnega in rekreacijskega središča Hraste. Načrt je del urbanističnega programa občine in regionalnega turističnega mednarodnega projekta Zgornji Jadran, ki ga je izdelal Urbanistični institut SRS v Ljubljani. Gradnjo središča Hraste bo nadzorovala urbanistična inšpekcija trži-ške občinske skupščine. -jp % Jutri bo v Tržiču seja sekretariata občinske konference ZMS. Na seji bodo obravnavali programe posameznih komisij in njihovo kadrovsko sestavo, razen tega pa je na dnevnem redu tudi priprava na zasedanje občinske konference zveze mladine, ki bo najverjetneje 7. oktobra. Omenjena vprašanja bodo obravnavali tudi na seji predsedstva občinske konference ZMS, ki bo v petek, 29. septembra. -jft Na pobudo komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja pri občinski konferenci ZKS Jesenice se nadaljuje na Jesenicah akcija, ki jo je lani začela SZDL, da bi podpisali družbeni dogovor o družbenem izobraževanju. Delavska univerza je sestavila osnutek dogovora, družbenopolitična organizacija, TIS, skupščina občine, Železarna Jesenice in gimnazija pa se zavzemajo, da se dogovor čimprej podpiše. S samoprispevkom so uredili javno razsvetljavo Ob prvi obletnici novega doma družbenopolitičnih organizacij na Brezjah pri Tržiču so prebivalci krajevne skupnosti pred nedavnim slavili nov uspeh. Na Brezjah pri Tržiču, na Visočah in v Hudem grabnu so uredili cestno razsvetljavo. Vasi ležijo ob cesti Tržič— Begunje. Turisti, ki so zahajali v te vasi, so imeli precej pripomb na nerazsvetljene ceste. Pa tudi domačini so si želeli svetilk. Sprva so nameravali le obnoviti že obstoječo razsvetljavo, vendar pa so uspeli s samoprispevkom. Namestili so novo električno napeljavo ter postavili sedemnajst obcestnih svetilk: devet na Brezjah pri Tržiču, pet na Visočah in tri na Hudem grabnu. Delo je veljalo 32.000 dinarjev. Od tega so imeli v proračunu KS 12.000 dinarjev, razliko pa so prispevali s samoprispevkom in prostovoljnim delom. -Jp Člani sindikata v Crikvenici V soboto, 23. septembra, so pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah organizirali za predsednike in tajnike osnovnih organizacij seminar v domu železarjev v Crikvenici. Seminarja se je udeležilo 70 članov iz 42 osnovnih organizacij sindikata, predstavnik republiškega sindikata in delegacija sindikata iz Beljaka. Na seminarju so govorili o nalogah pred 8. kongresom zveze sindikatov, o temeljnih organizacijah združenega dela in o drugih vprašanjih. Domenili so se tudi, da bodo občne zbore osnovnih organizacij organizirali po 20. oktobru. D. S. S tem pri občinski konferenci ZKS želijo, da se nadaljuje idejno-poiitično usposabljanje članov ZK in članov drugih družbenopolitičnih organizacij, da se omogoči delavcem pridobiti druž-žbenoekonomska znanja, ki jim bodo omogočalo aktivnejšo vlogo v samoupravljanj1* (akcija naj bi potekala v sodelovanju s sindikati) in da poživijo ideološko delo med mladino v sodelovanju z ob-consko konferenco ZMS. D. S. 45 udeležencev seminarja v Gozd - Martuljku 23. in 24. septembra je ko. mite občinske konference ZK Jesenice organiziral v Gozd. Martuljku dvodnevni seminar za člane komiteja, sekretarje osnovnih organizacij, pred-sednike komisij in člane političnega aktiva. V soboto so udeleženci seminarja poslušali Marka Kozino, ki je govoril o zunanjepolitičnih nalogah in o mednarodnem položaju SFRJ, ter Vlada Janžiča, ki je govoril o organiziranosti ZK ter o oblikah dela osnovnih organi, zacij in aktivov kot pogoj za učinkovitost ZK. V nedeljo je o aktualnih nalogah organizacij ZK s sta- lišča kadrovske politike, idej-inopolitionega usposabljanja, mednarodnih odnosov in drugih aktualnih vprašanjih govoril Vinko Hafner, na seminarju pa je spregovoril tudi Polde Kejžar. Udeleženci seminarja so se v razpravi zavzeli za aktivno delo v ZK, učinkovitost Vn uresničevanju sklepov, za dosledno kadrovsko politiko, govorili so o socialni diferenciaciji in o pomlajevanju V ZK. Sprejeli so tudi sklep, da morajo vse osnovne organizacije razpravljati o aktualnj*1 zunanjepolitičnih odnosih m* v najkrajšem času sprejet-vsaj polletni program dela- Prve izkušnje ugodne V tržiški občini je v podaljšano bivanje vključenih za zdaj le 8 odstotkov šoloobveznih otrok, in sicer ima tak oddelek osnovna šola heroja Grajzerja. Prvi rezultati celodnevnega bivanja so ugodni in ne vplivajo samo na učni uspeh, temveč na celotn otrokovo osebnost. Zato s0.g Tržičani zadali precej tef\ s nalogo. Leta 1975 mora J>.1* v celodnevno bivanje **"h čenih 25. odstotkov šolooD' veznih otrok. . , -j* Teden boja proti tuberkulozi od 25. 9. do 2.10. Letošnji teden boja proti tuberkulozi, ki ga organizira Rdeči križ, je posvečen za zdrava pljuča. Ker je problem tuberku-I6že neprimerno milejši kot v drugih republikah, že nekaj časa posvečamo veliko pozornosti drugim pljučnim boleznim, ki puščajo pri ljudeh težko invalidnost ali so celo vzrok umrljivosti. V letošnjem tednu velja še posebna pozornost škodljivim posledicam kajenja. V zadnjih dvajsetih letih so številne klinične in epidemiološke študije pokazale, da kajenje škoduje zdravju, in sicer tako ze. lo, da je treba najti načine, kako kajenje omeji-ti. V nekaterih državah so že sprejeli več ukrepov za omejitev kajenja kot so prepovedi reklamiranja, označbe na zavojčkih, da je kajenje škodljivo itd. Tudi pri nas so prizadevanja strokovnjakov, RK in zdravstvenih delavcev že obrodila sadove, v pri- pravi pa so še nekateri ukrepi. Izkazalo se je, da ima glavno vlogo pri nastanku nekaterih obolenj prav kajenje — med njimi so srčne bolezni, rak na pljučih kronični bronhitis & Pljučni emfizem. Nikothi sčasoma poškoduje srce, ožilje, hudih kadilcev P* se loti Burgerjeva bolezen. Zaradi kajenja slab' vid, moteno je delovanj' spolnih žlez, ščltne žlez* In hipofize, nikotin pa draži tudi želodec in čre-vesje. Kajenje zmanjšuj6 splošno sposobnost za de-lo in zmanjšufe športn0 zmogljivost. Kajenje ie posebno škodljivo v m'* dih letih, zato bi si mora' H prizadevati, da bi *f najmanj mladih poseg*1* Po cigareti. Akcija Pr° kajenju v šciah že potek*' njen namen pa je, če & ze preprečiti kajenje mladimi, \aajodlotlH č* Prve prižgane cig^rcte ° kar najbolj pozen Novi prostori posebne šoie na Jesenicah ^a Širšem območju Jesenic so za zidavo zasebnih stanovanjskih hiš določena področja na ^reKu, na Lipcah, Koroški Beli, za progo, na Pejcah, Žerjavcu in v zahodnem delu Hruške. 8 sliki: na Hrušici je zraslo že kar pravo naselje. Prebivalci tega kraja so zadovoljni pred-zaradi lepe sončne lege in zaradi dobrih avtobusnih zvez. — Foto: B. B. Nekoliko slabše Radovljiške gospodarske Organizacije so letošnje prvo Polletje v primerjavi z lanskim končale nekoliko slabše kot so pričakovali. Glavni "^rok za to je povečana ne-likvidnost. Terjatve do kup-cev so se močno povečale, Medtem ko so domača podaja kljub 20-odstotnemu povečanju porabe materiala n •^-odstotnemu povečanju za-l°g dolgovala le 4 odst >tke Več kot lani ta čas. Z drugimi besedami to pomeni, da *o bile gospodarske organi- zacije dobri plačniki za nabavljeni material in slabi izterjevalci za izdelke in storitve. Pod gospodarskim poprečjem v občini je letos predvsem industrija. Težava je v tem, da je položaj v industriji trenutno tako zamegljen, da je težko napovedati, kakšen bo poslovni rezultat na koncu leta. Sedanja nejasnost pa bo v mnogočem delala tudi težave pri planiranju za prihodnje leto. Ko so o tem razpravljali na seji občinske Obrežje Bistrice bodo uredili ttou? ■ u se Pripravljalo na la ivIJ0 in ured:tei' obrez-Bistrice od tovarne Peko 0, PHarne. Voda se posebno v .nalivih že močno zaiada neva °Ve in bodo kmaiu v Re» i °Sti tudi ob)cktiob njej. la Sn a?jska dola bo opravljali«? a vodna skupnost Go-JSJce v sodelovanju s pri- zadetimi delovnimi organizacijami. V Tržiču so prav tako že uredili stari železniški most prek Bistrice pri tovarni pil. Popravilo mostu so finančno podprla nekaie-ra tržiška podjetja, največje breme pa je nosilo gradbeno podjetje, ki ima v bližini svoj obrat. —jk POTROŠNIKI Konkurenčne cene, solidna postrežba. Za jesen in zimo smo vam pripravili v Blagovnici Mcrcatorja v Tržiču veliko izbiro moške, ženske in otroške konfekcije v modnih krojih in desenih. Bogata izbira jesenskega in zimskega perila, pokrival ter obutve. skupščine, so poudarili, da bo treba temeljito preučiti možnosti za nadaljnji razvoj nekaterih panog v občini. Menili so, da bo treba tiste panoge, ki nimajo perspektive, preusmeriti. Zato bodo o tem še razpravljali na eni prihodnjih sej skupščine. Gozdarstvo, trgovina in gostinstvo pa so v polletju dosegli dobre rezultate. V go. zdarstvu so podatki o koli. činskj proizvodnji sicer morda malo skromni, vendar so po drugi strani drugi ekonomski podatki dobri. Trgovina je dosegla takšne uspehe, da bi bilo treba pospeševati njen razvoj. V gostinstvu pa bo treba ekonomizi. rati poslovanje. Število prenočitev se je namreč povečalo za 14 odstotkov, promet za 43, materialni stroški pa so narasli samo za 25 odstotkov. Vseeno pa so zabelež.h dokaj skromno akumulacijo. A. 2. Promet z ne bo Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so na podlagi novega republiškega zakona o davku na promet nepremičnin sprejeli ustrezen občinski odlok in določili stopnje. Posebnost novega zakona in s tem tudi občinskega odloka je, da se davek odmerja po različnih stopnjah tako za kmetijska in gradbena zemljišča in za gradbene objekte. Novost je tudi, da se stopnje za posamezne nepremičnine določajo od kvadratnega metra, da se zemljišče pod stavbami ob-davčujc loČono od gradbenega objekta itd. Detlavci gradbenega podjetja Sava so pri Posebni šoli na Jesenicah začeli graditi nove prostore, delno pa bodo preuredili tudi sedanje šolske prostor. Tako bodo pridobiti štiri nove učilnice. Računajo, da se bodo otroci va- nje vselili aprila prihodnja leto. Dela bodo veljala 640.000 N dinarjev. Denar je prispevala Temeljna izobraževalna skupnost, nolcaj denarja pa so dobili od temeljne skupnos.ti otroškega varstva Jesenice. D. S. Združeno podjetje Iskra Zadovoljivo polletje Ob primerjavi s prejšnjimi leti so rezultati polletnega gospodarjenja združenega podjetja Iskra nekoliko slab. ši. V primerjavi z drugimi večjimi podjetji v Sloveniji pa so dobri. Tako so ugotovili na petkovi seji delavskega sveta združenega podjetja Iskra v Kranju, ko so med drugim razpravljali o poslovanju v letošnjem prvem polletju. Vrednost proizvodnje je ob polletju znašala prek milijar. do novih dinarjev, s čimer so dosegli 90 odstotkov predvidenega pollletnega plana. V primerjavi z minulim letom pa se je proizvodnja letos povečala za 17 odstotkov. Iz. vozili so za več kot U mili-jonov dolarjev izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot lani ta čas. Zanimivo je ludi, da je v izvozu Italija zamenjala Zvezno republiko Nemčijo, ki je bila doslej na prvem mestu med Iskriniml kupci. Od celotnega izvoza so namreč za 25 odstotkov izvozili v Italijo in 23 odstotkov v Zvezno republiko Nemčijo. Pojasnjeno je bilo, da bodo rezultati drugega polletja boljši, vendar ne bodo dosegli začetnih predvidevanj, ki so bila zelo optimistična. Sicer pa je bil ob polletju celotni dohodek za 28 odstotkov več. ji, dohodek za 21 odstotkov, dobiček pa za 0,1 odstotka večji kot lani. Poprečni osebni dohodek 18.000— članske, ga kolektiva združenega podjetja Iskra je ob polletju znašal 1706 dinarjev. Višje poprečje med večjimi slovenskimi kolektivi so zabeležili le še v Litostroju in Gorenju, medtem ko so imeli manjše poprečje v TAM Maribor, IMV Novo mesto, Tomos Koper In EMO Celje. A. i. Vzhodni Nemci obiskali Peko V petek, 22. septembra, je obiskala tovarno obutve Peko v Tržiču gospodarska delegacija Nemške demokratične republike, ki jo je vodil minister za lahko industrijo Johannes Wittlk, spremljali pa so ga še pomočnik ministrstva za zunanjo trgovino, minister planske komisije, vzhodnonemški ambasador v zemljišči manjrJ Ko so razpravljali o omenjenem odloku, so na seji odborniki ugotavljali, da promet z zemljišči v občini zdaj ne bo nič manjši in da različne špekulacije ne bodo kaj dosti manjše. Skratka, ugotovili so, da je edina posebnost zakona in odloka ta, da bo postopek precej težji in zamudnejši in da bodo občinsko upravo morali povečati s še kakim uslužbencem. Nazadnje so odlok sicer sprejeli, hkrati pa sklenili, da bodo o tem obvestili republiško skunščino, druge gorenjske občine in predsed-stvo slovenskih občin. A. Z. Jugoslaviji in nekateri gospodarski strokovnjaki. Delegacija je obiskala Jugoslavijo na povabilo zveznega izvršnega sveta in jo je z naše strani spremljal pomočnik zveznega sekretarja za gospodarstvo inž. Janez Nedog. Vzhodni Nemci želijo še tesneje sodelovati z Jugoslavijo, in to predvsem na področju čevljarske, tekstilne in lesne industrije. Pri nas bi radi zgradili tovarno čevljev, če pa tega ne, pa bi dali devize za opremo nove tovarne In skrbeli za surovine. Tovarno obutve naj bi vodili naši strokovnjaki Le-1 a bi Izdelala letno do 2 milijona parov obutve, ki bi jo prodajali na tako imenovani tretji trg. Sedanja blagovna menjava med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo znaša letno prek 200 milijonov dinarjev. Dc'eŽ Slovenije v tej menjavi znaša 20 odstotkov, vendar minister Johannes Wittik trdi, da se mora ta odstotek povečati. Peko bo po pogodbi letos izvozil v Vzhodno Nemčijo 46.000 parov modne obutve, vendar po ministrovem mnenju nI dovolj, saj je tržiška obutev v Nemčiji zelo iskana. -jp Sprejet program dela do konca leta V začetku meseca je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj sprejelo program dola do konca leta. O nalogah občinsike organizacije sindikata so razpravljali tildi na seminarju predsedni- kov jn tajnikov, ki je bil pred dnevi v Radovljici z namenom, da bi odpravili morebitne pomanjkljivosti oziroma, da bi sindikalne organizacije našle v mjem smernice za delo. Jeseni spet politična šola / Pred nekaj dnevi so se v Skofji Loki sestali sekretarji tovarniških in krajevnih organizacij ter aktivov ZKS v občini. Pregledali so izvajanje sklepov prejšnjih posvetovanj in seje občinske konference in se dogovorili o nalogah v prihodnje. Ugotovili so, da so nekateri sklepi in naloge ostale neizpolnjene, zato so se dogovorili, da jih izvedejo do konca meseca oziroma v začetku oktobra. S člani, ki že dalj časa niso plačevali članarine, se bodo pogovorili o njihovem delu v organizaciji in do kdaj so pripravljeni poravnati zaostali znesek, oziroma se bodo pomcniJi o njihovem izstopu iz vrst komunistov. Jeseni bodo spet pripravili žolo za mlade komuniste in aktivne mladince. Obdelala naj bi enak program kot ga je šola, ki so jo 'pripravili spomladi, pripravili in izvedli pa ga bodo v sodelovanju z delavsko univerzo v Škofji Lcki. Če bo dovolj zanimanja, bo oddelek šole tudi v Žireh, da se obiskovalcem iz tega kraja ne bo treba voziti v Škofjo Loko. Nadaljevati je treba tudi s prejemanjem mladih v organizacijo, so menili sekretarji. Organizacije na terenu in v tovarnah naj čimprej pripravijo predloge in se o sprejemu temeljito pogovorijo tudi s kandidati. Akcija ne sme biti kampanjska, temveč naj bo vstop v ZK nagrada za aktivno delo v mladinski organizaciji ali samoupravnih organih. Sekretarji so tudi osebno odgovorni, da bodo organizacije in aktivi poskrbeli, da se bodo novo sprejeti člani res aktivno vključili v delo organizacije. L. B. Manjši odziv Jeseničanov na krvodajalsko akcijo Na Jesenicah je bila od 18. do 23. septembra krvodajalska akcija ,s katero so želeli zagotoviti zadostne količine krvi vsaj za potrebe jeseniške bolnice. V dneh krvodajalske akcije bi moralo darovati kri vsak dan vsaj 250 krvodajalcev, da bi zadostili potrebam bolnice. Letos je na Jesenicah darovalo kri 1257 krvodajalcev ali 183 krvodajalcev manj kot lani. Letos so odklonili okoli 100 krvodajalcev, lani pa 66. Največ krvodajalcev je bilo iz Železarne Jesenice — 713, v precejšnjem številu pa so se odzvali tudi delavci Sport-metala, Gorenjskih oblačil, obrata Iskre z Blejske Dobrave, Splošne bolnice Jesenice in Skupščine občine Jesenice. Najslabše so se odzvala gradbena podjetja. Iz gradbenega podjetja Gorica, enota Jesenice, ni bilo prav nobenega krvodajalca. Akciji se je odzvalo zelo veliko zdravnikov, inženirjev in tehnikov, vse premalo pa je bilo občanov — voznikov osebnih avtomobilov. Čeprav so pri občinskem odboru RK pred akcijo pozvali vse delovne organizacije v občini, naj njihovi delavci in uslužbenci v čimvečjem številu darujejo kri, so prejeli razmeroma malo prijav. Tudi po akciji ugotavljajo, da se letos Jeseničani niso odzvali v takem številu kot prejšnje leto. Vzroki so prav gotovo zelo različni, zanesljivo pa je, da bi se po pod-jetjih morali bolj zavzeti in pozvati svoje zaposlene, da bi se v čimvečjem številu odzvali in se udeležili te humane akcije. D. S. /O ljubljanska banka Izhodišče za delo organoV občinskega sindikalnega seta Kranj je predvsem nadaljnje uresničevanje ustavnih dopolnil in priprave na VIII. kongres zveze sindikatov SJoveni-je. Poleg teh pa so si zadali še vrsto nalog, ki jih bodo uresničevali z delom po komisijah in odborih in v sodelovanju z osnovnimi sindikalnimi organizacijami v delovnih kolektivih. Sprejeli bodo stališča do srednjeročnega programa občine in republike. V zvezi s sprejetjem novega zakona in statuta pokojninsko invalidskega zavarovanja so že pripravili področno posvetovanje za Gorenjsko, v prihodnjih dneh pa se bodo začele javne razprave o novih predpisih. Važna naloga, ki jih čaka, je tudi obravnavanje stanovanjske problematike v občini. Pred vrati je nov zakon o stanovanjski politiki v republiki in na podlagi tega bo treba sprejeti občinska določila. Posebno važno je, da se bo točno določilo, kdo je upravičen do družbenega stanovanja in komu naj bi najemnino beneficirali. Med nalorrami. ki si jih je zadal občinski sindikalni svet, je tudi analiza izvajanja samoupravnih sporazumov v občini, obravnavanje kadrovske problematike, informiranja v sindikalni organizaciji, združitve kmečkega in delavskega zavarovanja, vloge sindikata pri splošnem ljudskem odporu in drugo. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju. Pri tem mislijo na sodelovanje z organizacijo zveze mladine in zveze komunistov, da bi skupno pripravili politično šolo za mlade komuniste in aktivne mladince, ki so pripravljeni delati v sindikalnih organizacijah. Na športnem področju in v zvezi z akcijo Tri m pa že tečejo letne športne igre, katerih zaključek bo decembra. Takoj nato pa bodo stekla tekmovanja v zimskih sindikalnih iprah Precej časa bo vzelo tudi obravnavanje in priprava novih pravil in statutov občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij sindikata. Pred vrati je namreč kongres slovenskih sindikatov, ki bo nedvomno prinesel precej sprememb. Zato je že v programu dela predvidena priprava pokongresnih občn:h zborov osnovnih sindikalnih organizacij, ki naj bi se začeli po 15. novembru in se končali najkasneje do 31. januarja prihodnje leto. Se pred začetkom zborcv bo občinski sindikalni svet pripravil celodnevno posvetovanje. L. Bogataj Koncept razvoja kulture nesprejemljiv Izvršni odbor kulturne skupnosti obravnaval koncept razvoja kulture in prosvete na Gorenjskem in zahteval spremembe V torek, 18. septembra, je bila seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj. Med drugim so člani odbora razpravljali o konceptu dolgoročnega razvoja kulturno-pro-svetne dejavnosti na Gorenjskem. Ugotovili so, da so podatki in temu primerno tudi zaključki sestavljeni zelo pomanjkljivo in ne prikazujejo dejanskega stanja. Škofjeloškemu predelu, ki je kulturno zelo razgiban, je se-tftavljavec dal najnižje mesto, celo slabšo oceno kulturne de. javnosti kot Tržiču, kjer zadnja leta ni opaziti večje kulturne razgibanosti. Prav tako se izvršni* odbor ni mogel strinjati s trditvijo, da je pričakovati osredotočenje kul-turnoprosvetne dejavnosti v gospodarskih središčih Gorenjske, kar naj bi bila tudi edina pot in možnost za kvaliteten razvoj. Člani izvršnega odbora se niso strinjali s prikazom stanja ljudskih knjižnic v kranjski občini. V program razvoja niso bile zajete potujoče knjižnice in študijska knjižnica, zato je razumljivo, da je bilo videti, da knjižni fond na prebivalca upada. Pri muzejski dejavnosti pa iz koncepta dolgoročnega razvoja Gorenjske ni razvidna galerijska in spomeniško varstvena dejavnost, ki prav tako kot stalne muzejske zbirke privabljata obiskovalce. Preveč je zanemarjena tudi amaterska gledališka dejavnost »a nerazumljivo je, da je posebej prikazana le dejavnost jeseniškega in kranjskega gle* dališča. Pri kinematografih, so menili na seji izvršnega odbora, zgolj številke o obisku premalo povedo, prav tako pa je neprimerna ugotovitev, da je televizija odtegnila obisk. Bolje bi bilo prikazati upadanje števila kino dvoran V manjših naseljih. Tudi s prikazom dejavnosti kulturno-prosvetnih društev se na seji niso strinjali. Društev oziroma njihove dejavnosti ne rno* remo vrednotiti le po številu članstva, temveč predvsem P° njihovi dejavnosti: številu kulturnih manifestacij, številu sekcij, proslav in podobnim. V programu razvoja bi morala biti predvidena tudi gradnja kulturnih domov, saj so že prostori včasih osnova za dejavnost. Koncept razvoja kulturno* prosvetne dejavnosti na Gorenjskem je zgolj operirani* z že znanimi in često z 28 zelo zastarelimi podatki in ne pove nič novega, je bilo P°* udarjeno v zaključku razPrf" ve. Pri razvoju kulture Je treba skrbeti, da jo približa* mo slehernemu občanu v povezavi z vsem njegovim živ-ljenjem in dejavnostjo, so poudarili člani izvršnega odbora, L. Bogataj Občni zbor škof jeBoške-ga muzejskega društva V ponedeljek popoldne je bil v Skofji Loki občni zbor muzejskega društva. Čla.ti, v Skofji Loki jih je več kot 500, v Železnikih blizu 200 in v Zireh nekoliko manj, so na njem pregledali delo v preteklem obdobju. Škofjeloško muzejsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1936, prvi rezultati njegovega dela pa so se pokazali le slaba tri letu kasneje, ko je bila v štirih sobicah na Mestnem trgu odprta prva muzejska zbirka. Kljub začetnim uspehom pa še zdaleč ni nihče pomisli, da bo društvo, katerega predsednik je vsa leta dr. Pavle Blaznik, tako napredovalo. Danes je poleg muzeja na gradu še cela vrsta drugih muzejskih zbirk: galerija, muzej na prostem, spominski muzej Jožeta Gregorčiča v kasarni, muzejska zbirka v Železnikih, arhiv v prenovljeni nekdanji nunski-kašči v Blaževj ulici, pripravlja pa se še muzej v Zireh (čevlj rstvo in čipkar. stvo), v dogovoru s Slovenskim etnografskim muzejem bo že prihodnje leto v pro- storih nekdanjega nunskega samostana odprta zbirka slovenskih narodnih noš in tek-stila, s tehniškim muzejem Slovenije in biotehnično fakulteto v Ljubljani pa Vr& zdaj potekajo pogovori za pripravo osrednjega slovenskega mlekarskega muzeja- Letos bo muzejsko društvo pripravilo tudi jubilejno številko Loških razgledov, pole* tega zbornika pa še Vodni* po muzeju, priročno knji^1"0 Franceta Planine Skofja Loka in okolica ter dr. Pavleta Blaznika Zgodovino loškega gospostva. Ena od obrobnih dejavnosti društva so tudi izleti. Po« strokovnim vodstvom si ČIM* vsako leto ogledajo Števili slovenske kraje znane iz zg°" dovine. Seveda bi bilo napak trditi, da je muzejsko druŠtv imelo vedno dobre možnost za delo. Svoj ugled je doseg'J le s trdim in rednim deI°^ Iz njegovega dela so izšle k tri dejavnosti: muzej, ar»i ska služba in spomenic varstvo. „ j. Govekar Asfalt in luči na šenčurskih ulicah Prebivalci Štefetove ulice so organizirali veselico, da so dobili del denarja, potrebnega za ureditev javne razsvetljave 8tav,l.v^lci štefetove ulice v Šenčurju so v petek popoldne po-*noi • drogove za javno razsvetljavo, ki so jo uredili s sa-pr«spevkom. - Foto: F. Perdan Letošnji delovni program krajevne skupnosti Šenčur je predvideval asfaltiranje Mlakarjeve ulice, ki je najdaljša v naselju. Vendar so člani sveta krajevne skupnosti kmalu ugotovili, da za asfaltiranje te ulice ni dovolj denarja in bo treba najeti posojilo. Cestno podjetje Kranj je odobrilo Šenčurjanom 18 milijonov starih dinarjev posojila, tako da so razen Mlakarjeve ulice lahko asfaltirali še Delavsko in Štefetovo ulico ter Pot proti pokopališču. Na željo občanov pa bodo ta teden položili asfaltno prevleko še v Kural-tovi in Pajerjevi ulici. Razen tega bodo asfaltirali tudi okrog 30 dvorišč. čeprav so morali že za asfaltiranje omenjenih ulic prispevati občani precej denarja in opraviti lepo število prostovoljnih delovnih ur, so bili vseeno pripravljeni, da s svojim denarjem uredijo v Delavski in Štefetovi ulici še javno razsvetljavo. V Delavski ulici so namestili 8 svetlobnih teles in uredili cvetlični otok ter globoko greznico, v katero se steka voda iz Mlakarjeve in Delavske ulice. Razen samoprispevka so opravili prebivalci Delavske ulice še ■za o obremenitvi gospodarstva te«cadni Je občinska konfe-Kran, zveze komunistov fradiv fazposlala pomembno Hitv: o° "~ Analizo'-o obreme-občin, P°darstva v kranjski dobro", :f adlvo Je tembolj *r!»vka ' ker se v občini Prave Menjajo javne raz-8ram ° Sre«njeročnem pro- *tevanirazvt>Ja in bo ob upo-tev a JI|.P0sameznih ugotovi- stavit« moč realneje po-»>Ja go«^ekatera Predvidevala raPodarskega in družbe, leta. oja občine do 1975. °alož£d?avo analize se je '»oekonn om5siia za družbe-?0tnsko e odnosc in eko- da ,e.2V£2e komunistov *a je 1 Pokazala, koiikš-l,h or«Sbr.emenJenost delov-i0,1kSna nfaclJ v obebn in • cq«ćv v potroSnja teh l^resnii, fam»npravnih in i "fesnli, -—""upravnin Ul 5< \\S skuPnoatih. Anali. ?ecPra*!aJ° Izdelala dipl. 7*er«ek i hfnc ,n Marjan S deia'. 'e razdeljena na ^arst na obrementev go- *NravVnVn "* d°h°dke 8a" ^rstva ^vtV0°rdu prvega dela anali-Pravi: >,pQ sedaj ve- ljavnem sistemu zbiranja sredstev za potrebe družbenih služb je večina obveznosti gospodarsih organizacij vezana na osebne dohodke, zato je obseg zbranih sredstev neodvisen od poslovnih rezultatov gospodarskih or. ganizacij.« V nadaljevanju pa napoveduje, da se v tezah za novi davčni sistem predlaga, naj bi bila osnova za zbiranje sredstev za potrebe družbenih služb poslovni uspeh gospodarstva. To pa z drugimi besedami pomeni, da bodo imele družbene službe toliko denarja, kolikršen bo poslovni uspeh gospodarstva.-če bo leta manjši, bo treba zmanjšati tudi programe družbenih služb. Z analizo so zajeta vsa večja podjetja v kranjski občini, v katerih je zaposlenih 20.995 delavcev ali 93,5 odstot. ka vseh zaposlenih v gospo-darstvu kranjske občine. Kot že rečeno, bo analiza precej pripomogla pri sestavljanju In sprejemanju srednjeročnega plana razvoja kranjske občine, še pred sprejetjem programa pa bo občinska konferenca zveze komunistov oziroma komisija, ki se je odločila za analizo, pripravi, la posebno razpravo ugotovljenih podatkih. O analizi bo torej še govora. Takrat zapišimo tole zanimivo in pomembno ugoto. vitev. Poslovni uspehi gospo-darstva se iz leta v leto spreminjajo. 1969. in 1970. leta poslovni uspehi niso bili ta. ko dobri, da bi bila obremenjenost gospodarstva lahko tolikšna, kot je bila. Zato bi bilo v prihodnje prav, da se za razvoj negospodarstva za-gotovijo stalni viri za redno dejavnost, vse druge potrebe pa bi bilo treba uskladiti s poslovnimi uspehi gospodar, skih organizacij. Če bi rezul. tati pokazali, da gospodarstvo zmore dodatne obremenitve, potem bi tudi negospodarstvo lahko povečalo obseg dejavnosti in investicije, sicer pa bi izsiljevanje preob-sežnih programov v negospodarstvu in vztrajanje pri njihovi uresničitvi v perspektivi pomenilo škodo za oba — za gospodarstvo in negospodarstvo. A. žalar 1612 prostovoljnih delovnih ur. V akcijo so se vključili tudi mladi. Tako je na primer Martin Ropret prevozil s traktorjem prostovoljno velike količine materiala, njegov oče pa je delavce večkrat postregel z malico in pijačo. Prebivalci štefetove ulice pa so organizirali veselico. Izkupiček, ki je znašal 8000 dinarjev, so namenili za ureditev javne razsvetljave. Vendar so ugotovili, da s tem denarjem ne bodo mogli krili stroškov. Zato so sami kupili cevi, izdelali stebre in uredili napeljavo. S prisluženim denarjem so kupili le luči in cevi. Jarke za kabel so prav tako izkopali sami, postavili drogove in namestili luči. Za ta dela so opravili 475 prostovoljnih delovnih ur. Upajo, da bo luč do konca meseca že gorela. Pri urejevanju razsvetljave v Štefetovi in Delavski ulici sta bila še zlasti prizadevna posebna odbora, ki sta jih vodila Franc Jenko in Janez Maček. Koliko so letos naredili v Šenčurju, povedo naslednja številke. Vaščani sami so zbrali preko 19 milijonov dinarjev, Cestno podjetje Kranj je dalo 18 milijonov dinarjev posojila, število prostovoljnih delovnih ur pa je preseglo število 5000. Delo ni bilo zaman. Šenčur bo dobil 2720 metrov novega asfalta in sodobno javno razsvetljavo na dveh ulicah. Takega dela krajevna skupnost sama ne bi mogla opraviti. Po svojih močeh je pomagala večina prebivalstva. Le redki so taki. ki do danes še niso plačali samoprispevka. J. Košnjek , Loško gospodarstvo pod drobnogledom Poslovni rezultati škofjclo-škega gospodarstva, doseženi v prvem polletju 1972, sO vse prej kot spodbudni, ugotavlja dokument, ki ga je na minuli seji skupščine odbornikom posredovala skupina bančnikov iz domačega denarnega zavoda. V njem piše, da so učinki znatno skromnejši kakor lani in da se je tempo rasti občutno zmanj-šal. Lanski šestmesečni porast celotnega dohodka (1971 glede na 1970) je tako znašal 37 odstotkov, letošnji (72 71) pa le 30 odstotkov. Še ob-čutnejše so razlike pri sred. Stvih, namenjenih razširjeni reprodukciji: do konca junija 1972 je omenjeni fond nara-stel za pičlih 20 odstotkov in niti približno ne spominja na skok v letu 1971, ki je bil 77 odstotkov. Če pogledamo številke o čistem dohodku, so razmerja podobna in znašajo, izraženo v indeksih, 145 (ob. dob je 71/70) proti 119 (72,71). Vzrokov ni težko odkriti. Mednje sodijo negotove raz-mere v naši ekonomiki, nadalje druga devalvacija dinarja, maksimiranje cen, sprememba stopenj prometnega davka, uvedba posojil nezadostno razvitim republikam, revalorizacija osnovnih sredstev, ukinitev obresti na poslovni sklad itd. Podjetja ne nosijo skoraj nobene kriv. de: medtem, ko je dinamika večanja števila zaposlenih enaka kakor leto dni poprej, sta dinamika višanja osebnih dohodkov m razširjanje skladov poslovnih sredstev celo napredovali. Ede>n poglavitnih znakov solidnega gospodarjenja, rentabilnost, nag!j upada. Kar zadeva osebne dohod, kc, so strokovnjaki mnenja, da se dvigajo prenaglo in da ne prispevajo k stabilizacij, skim naporom. 10.736 ljudi V delovnem razmerju je preje, malo poprečno po 1636 din mesečno (leto dni poprej je 9872 zaposlenih občanov dobivalo 1345 din na mesec). Vzpon OD torej znaša 22 od-stotkov. Plače so najbolj na. predovale v žirovskem KladL varju (za 47,3 %), v Komunal, nem servisu (44,0 %) in v Ter. mopolu Sovodenj (41,7 »/„>« Toda odstotki povedo bore malo. Ako pogledamo absolutne zneske naštetih treh kolektivov, ne bomo našli med »elito premožnih«. Vrh lestvice zavzema Pekarna Zi-ri z 2477 dinarji mesečno na zaposlenega, sledijo pa ji KGZ Sora (2329 din), Avto-kovinar Skofja Loka (2279 din), Komunalne službe (2277 din), Slikoplesk (2251 din), Lokainvest (2193 din), Inštalacije (2102 din) in SGP Teh. nik (2027 din). Kot vidimo, nI v druščini premožnih niti ene velike industrijske organizacije, temveč prevladujejo obrt-na podjetja ter službe iz ko-munalnih in storitvenih de. javnosti. I. G. /O ljubljanska banka Brezplačno šolanje? Kaj vse se skriva v prvošolčkovi šolski torbici Na nekaterih gorenjskih osnovnih šolah so lani skušali izračunati, koliko letno odštejejo starši za šolanje svojega otroka. Stroški za knjige, zvezke, razne naročnime In članarine, prispevki za šol-*ke ekskurzije in malico so se gibali med 120 in 150 tisočaki. Seveda pa ob tem izračunu niso bili upoštevani izdatki za obleko in prehrano ter rekreacijo otrok. Prav ta. ko ni bil vštet prispevek staršev k stroškom podaljšanega bivanja. V slovenske šole se je letos vpisalo okrog 220 tisoč otrok. Vsak s svojo šolsko torbico, knjigami in zvezki. Samo za učbenike so starši odšteli 17 starih milijonov. Vendar statistika pravi, da to ni naj-večji strošek. Nakup učbenikov je v vrstnem redu izdatkov za šolanje šele na četrtem mestu. Kaj se torej skriva za temi ogromnimi vsotami in kaj vse je v šolski torbi? Veliko stvari je potrebnih, marsikaj pa bi verjetno lahko tudi izpustili. Tako se že prvošol-ček krivi pod 3-kilogramsko torbico, drugošolčku naložimo na hrbet še za kilogram več zvezkov in knjig in potem vsaiko leto nekaj več. Osmo-Šolei nosijo s sabo nad 6 kilogramov učenosti. In kaj vse je v torbici pr-vošolčka? Res vse nujno potrebuje za kvaliteten pouk? Kdo predpisuje, kaj naj pri. nese v šolo? So šole kaj storile, da bi znižale stroške? Na ta in podobna vprašanja smo skušali dali odgovore v pogovoru z učitelji nekaterih gorenjskih šol. Anica Konc že peto leto poučuje prvi razred na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju: »V skladu z učnim načrtom Se na aktivu učiteljic prvega razreda naše šole pomenimo, kaj prvošolčki nujno potrebujejo. Letos so starši dobili sezname že ob vpisu. V prvem razredu učenci potrebujejo 4 zvezke, nalivno pero, 2 svinčnika, 3 flumastre (rdečega, rumenega in modrega za risanje pri matematiki), barvne svinčnike, voščene in vodene barvice, knjigo Učimo se matematike, logične bloke, žetone in paličice za matematiko. Kasneje bodo potrebovali tudi prvo berilo, stavnico in vaje iz matematike. Poleg tega morajo imeti copate, prtiček, brisačo in telovadne hlačke, ki pa so lahko kakršnekoli, le da so kratke. Vse za pouk matematike, razen vaj, dobijo v šoli. Ob začetku šolskega leta poberem tudi po 10 dinarjev za nakup beležke, risalnih listov, modrega ovojnega papirja, vizitk, map za matematiko in risanje, in drugih drobnarij, ki jih je treba kupiti ali plačati med letom. Prvošolčki obvezno naroči, jo tudi Cicibana, iz katerega se učijo brati, kdor pa želi, lahko tudi Čebelico. Naročni-na za oba lista je po 30 dinarjev. Malica pa stane mesečno 14 dinarjev.« 74 otrok v vrtcu Julke Pibernik V vzgojno-varstveni ustanovi na Koroški Beli so letos »prejeli v varstvo 74 predšolskih otrok in s tem kot vsa. ko leto presegli zmogljivosti le ustanove kar za 50 odstotkov. V otroškem vrtcu na Koro-iki Beli so morali zaradi večjega števila prošenj napotiti nekaj otrok tudi na Blejsko Dobravo, kjer imajo v dveh Oddelkih v varstvu 40 predšolskih otrok. Zaradi številnih novih blokov in zasebnih hiš se na Koroški Beli iz leta v leto povečuje število prebivalstva in otrok, ki bi jih starši radi dali v varstvo. Zato bo tudi na Koroški Beli treba sčasoma poskrbeti za večje zmogljivosti otroškega vrtca, ki ima zdaj nekaj prostorov v stanovanjskem delu osnovne šole na Koroške Beli. D. s. V vrtcu na Savi odklonili 80 otrok Čeprav v otroškem vrtcu na Savi na Jesenicah sprejmejo vsako leto več otrok v varstvo kot jim dovoljujejo prostorske razmere, čeprav so letos sprejeli kar 170 otrok in so tako presegli zmogljivost ter varstvene ustanove kar za 100 odstotkov, so mo- rali odkloniti kar 80 prošenj za sprejem. V vrtec «.o sprejeli le tiste orroke, ki so najbolj potrebni varstva. Ti otroci so iz vse občine, največ pa jih je iz območja Save in Fodmežak ije. D. s. 0 Ali starši često kupujejo otrokom drage stvari, čeprav so cenejše enakovredne?« »Vse bolj pogosto opažam pri šolarjih drage in največkrat celo uvožene barvice, flumastre, na'vna peresa, najdražje torb. e in druge učne pripomočb.', čeprav poudarjamo, da prvošolček teh stvari ne potrebuje. Med otroki je opaziti včasih kar tekmo, kdo bo imel večje in dražje potrebščine. Kritika pa seveda leti na učitelje in šolo in na prevelike stroške.« V pogovoru je sodelovala tudi socialna delavka osnovne šole Simona Jenka Jelka Smoiej. Odgovorila je na vprašanje, če si šola prizadeva znižati stroške pri nakupu učil. »Lani smo na šoli dali pobudo, da bi šolarji knjige ob zaključku šolskega leta oddali in si jih naslednje leto izposodili v šoli. Vendar je akcija le delno uspela. Uspela v toliko, da je več kot polovica otrok knjige darovala šoli, le redki pa so se jih želeli izposoditi. Skoraj na silo smo jih posodili socialno šibkejšim šolarjem, in še to v glavnem v višjih razredih. Se vedno pa leži v omari prek 400 učbenikov. Ponudili smo jih ceio RK, da bi jih poslal v Pomurje, vendar še od tam nismo dobili odgovora.« V osnovni šoli Železniki poučuje prvi razred Draga Zontar: »Učiteljice prvih razredov centralne in podružničnih šol smo se že pred začetkom šolskega leta pomenile, kaj bomo zahtevale od otrok oziroma staršev. Prvo berilo, Učimo se matematike, logične bloke in žetone za matematiko je kupila šola za vse razrede. Starši pa so dali otroku 3 zvezke, 2 svinčnika, nalivno pero, barvne svinčnike, copate in prtiček. Kasneje bodo potrebovali tudi voščen ke in vodene barvice. Tudi telovadne opreme še ne zahtevamo. Pozimi bodo morali prinesti s sabo kratke hlačke. Vsi so se naročili na Cicibana in vsi dobivajo tudi šolsko malico, ki stane dinar dnevno. Socialno šibkejši otroci jo imajo zastonj.« Na osnovni šoli v Predo-sljah so prvošolčki dobili knjige v šoli, kupiti pa je bilo treba 4 zvezke, risanko, 2 svinčnika in kot povsod copate, brisačo in prtiček. Bar. vne svinčnike so prinesli še iz male šole, za malico pa so ta mesec odšteli 11 dinarjev. Naročili so se tudi na Čebelico ali Cicibana, vendar le po želji. Kar bodo še potrebovali, bodo starši kupili med šolskim letom.« L. Bogataj Nadarjeni otroci in njihovo vključevanje Sposobni kadri so največje bogastvo vsake družbe, saj je od njihovega dela v veliki meri odvisen družbeni napredek oziroma napredek tehnologije in dvig produktivnosti. Prav zato so Iz leta v leto večje težnje poskrbeti za nadarjeno mladino, da se bo usmerila v svojim sposobnostim ustrezne šole in da se ne bo vključila na manj zahtevna delovna področja. Koliko je take mladine v eni generaciji? Na Gorenjskem je 650 ali 36,1 °/o celotne osmošolske generacije nadpoprečno sposobnih in zato najprimernejših za nadaljevanje šolanja na štiri- in petletnih šolah. Nekoliko višji (39,2%) je odstotek fantov od odstotka deklet (33,4 °/o). Od vseh se jih le dve tretjini (64,2 %) ustrezno vklju« 1 čl, se pravi v štiri- in petletne srednje šole. Ena tretjina (30,5 °/o) izbira glede na svoje sposobnosti premalo zahtevne šole (dvo- in triletne), medtem ko popolnoma opusti misel na šolanje in se takoj zaposli 5,3 °'o učencev. Podoben rezultat je bil že ob začetku šolskega leta, ko smo poznali sicer šele poklicne namere in ne pravih vključitev, vendar bomo vnaprej lahko z dovolj veliko točnostjo napovedovali realno vključevanje že na začetku Šolskega leta. Kje so torej vzroki za tolikšno neustrezno vključitev? Predvsem ugotavljamo, da so nepravilno vključeni učenci iz nižjih socialnih kategorij, to so otroci nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev ter kmetov, otroci iz družin z več kot tremi nepreskrbljenimi otroki in podeželski otroci. Vzrokov je več; kater] je pomembnejši In ima večjo težo, je tvegano trditi, kajti enkrat je poudarek na enem, drugič na drugem. NIZKE POKLICNE AMBICIJE STARŠEV so gotovo med važnejšimi dejavniki. Vemo namreč, da imajo ma°J izobraženi starši tudi manjše želje za svoje otroke. Tako nekvalificirani delavci svoje otroke spodbujajo le za šolanje na dvo- in triletnih šolah. NIZEK STANDARD DRUŽIN. Družine s slabšim zaslužkom vidijo v svojih otrocih tistega, ki bo — takoj« ko konča osnovnošolsko obveznost — prispeval k d vi" du družinskega standarda. Pomanjkanje materialnih sredstev Je torej pogoj za takojšnje zaposlovanje ali —' v najboljšem primeru — čim krajše šolanje. V tesni povezanosti z nizkim standardom Je tudi ODDALJENOST OD ŠTIRI- IN PETLETNIH SOL. Večja oddaljenost od šole pomeni tudi večje stroške, zarad« česar je toliko večja bojazen pred neuspehom na srednji šoli in preprostejša rešitev — odstranitev take bojazni s tem, da se šolanju iozgnemo. Zlasti kmečki otroci so ponekod PREOBREMENJENI Z DOMAČIM DELOM in jim pogosto zmanjka časa za učenje. Kljub nadpoprečnim sposobnostim, uspeh " šoli pade, s slabšim uspehom (v največ primerih *e dobrini), pa štiri- in petletne srednje šole nerade sprejemajo kandidate. Podatki torej kažejo, da so pri vkU^j čevanju v poklic v najslabšem položaju prav nižji sloj naše družbe. Rešitev in izboljšanje takega stanja bomo morali poiskati čim prej, saj ne smemo dovoljevati tak velikih izgub. Nekaj bi k izboljšanju stanja gotovo VxV spevalo pravočasno prosvetljevanje staršev, da se sC^ znani jo z »intelektualnim bogastvom« svojih otrok, se" veda pa s tem prevzemamo tudi veliko odgovornost, #y bi starši gotovo želeli tudi uresničitev naših prizadevanj« kar pa je možno le z urejenim štipendiranjem Kot napredni družbi nam ne bi smelo biti žal sre stev, ki bi jih naložili v te namene, ker bomo v nj sprotnem primeru dajali prednost mestnim otrok0^ in otrokom premožnejših ter bolj izobraženih stanJe0' otrok delavcev in kmetov pa bo med inteligenco ved' manj. A. Rob«* janska skupina Iz Gorij je prav gotovo ena izmed najbolj prizadevnih in delovnih foklc WP skupin. Letos so imeli že približno 50 nastopov po vseh krajih Gorenjske in drugod. Inar **°h nastope niso zahtevali plačila, denar pa, ki so ga zbrali iz prostovoljnih prispevkov rganizatorjev, so namenili v skupno blagajno. Z njim bodo plačali stroške izleta na Dunaj 10 Bratislavo. — Foto: B. B. V Tržiču revija nagrajenih amaterskih filmov Slovenije Rimska dejavnost v Tržiču I Je zacela v kino sekciji 10 kluba. Tisti, ki so se ^'mali za film, so se v sek-2^ Počutili zapostavljeni. st 0 so sc odločili za samo. ZačS filmski klub in se v <-tku tega leta tudi osa-^vojili. Od LT so dobili aJ osnovne opreme in J^no blagajno. Toda delo tem"Vih članov se je kljub nu nadaljevalo in filmski Ustanovili kulturno društvo V mladinski organizaciji bro i trni veriS Lesce že do-dramt ° deluJeta folklorna in klub je dosegal lepe uspehe ha področju amaterske filmske dejavnosti. Postali so najboljši tovrstni klub v Sloveniji. Pred kratkim so se odločili za pomemben korak, ki bo nedvomno še bolj povečal njihov ugled na amaterskem filmskem področju. 30. septembra in 1. oktobra bodo priredili v Tržiču revijo nagrajenih amaterskih fil- 40~'^Ka sekcija, v katerih je kuUC^0v- Da bi amaterska Se dejavnost v tovarni b^do J 2aživela. so na po-niladinskega aktiva prejšnji petek ustanovili še kulturno-prosvetno društvo. Društvo se imenuje Veriga Lesce. Na ustanovnem zboru so sprejeli pravilnik društva in sklep o vključitvi v zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica. JR Prireditve ob praznovanju PraV] S sc na Dvorniku :a h.vv. na Praznovanje Prireri.'ubllc.ia. K^^i > Boiav , Jav0rtlifKO"Prosvetno društvo Pfaz * — Koroška Bela St0Ja in dn,t0s letnico ob-^ek-i ~w"Iclnico dramskega Pr- te§a S številnimi 1 Svohc^i ,Vsch odsekov Sli čl, htvah bod° sode- hi «83 %r^kcsa odse- HklornP ' ,lam Pionirske !rainskefn *U-rine- Chjfd Jav 7°^^ bodo l ^en xi, . lgro Tolmun in Ne pionirske folk- ?0večernP,ne bod° Pripravili fatn m'', koncertni pro- Dodo ob,skali Drago, na Javoriku pa bodo s samostojnim koncertom gostovali pevci iz Trbovelj, s katerimi Ja-vorčani lesno sodelujejo Že petnajst let. V delavskem domu na Javomiku bodo pripravili ob dnevu republike tudi proslavo z lepim programom. Javorničani bodo eni izmed prireditev prevzeli tudi letošnjo Cufarjevo plaketo, ki so jo dobili ob občinskem prazniku ob 504etnici obstoja društva. Sami pa bodo podelili nekaj Linhartovih značk tistim članom dramskega odseka, ki go brez prekinitve več let vztrajali na odru. D. S. mov Slovenije. Največja težava pri organizaciji revre je bil denar. Končno so zbrali tudi sredstva, in sicer z reklamnimi oglasi v katalogu, v katerem bodo kritike filmov in predstavitev avtorjev, ki bodo sodelovali na reviji. Na reviji nagrajenih ama. terskih filmov Slovenije, ki bo v paviljonu NOB v Tržiču, bo predvajanih trinajst filmov obetajočih amaterskih filmarjev. Tako bodo predstavljeni igrani, dokumentarni in risani filmi. Organ iza. cijski odbor, ki ga sestavljajo Jože Perko, Janez Ma;er, Janez Gradišar, Dušan Smiđ in Janko Maršič, je sklenil, da bo vsak večer za uro in pol projekcije filmov. Za tem bo pogovor z avtorji filmov in za konec glasovanje gledalcev za najboljši film. Naj-boljši film bo prejel nagrado, ki jo je prispeval pokrovitelj revije revi;a M iz Ljubljane. Zanimanje za harmoniko V jeseniško Glasbeno šolo ter v oddelke v Žirovnici, v Mojstrani ter Kranjski gori se je v letošnjem letu vpisalo kar 274 učencev, od tega 170 V Glasbeno šolo na Jesenicah. Največ učencev na Jesenicah se je odločilo za učenje klavirja in harmonike, dosti zanimanja pa je bilo za učenje pihal in trobil. V oddelkih Glasbene šole v Žirovnici, Kranjski gori in Mojstrani pa se je največ učencev odločilo za učenje harmonike. D. S. Poslanstvo kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar: »Kulturo približati jeseniškemu delavcu« Pogovor s predsednikom Mihom Klinarjem o uresničevanju nalog in o vlogi kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar Oktobra bo minilo dve lati, odkar so na Jesenicah ustanovili kulturno-umetniški klub Tone Čufar, ki združuje znane književnike, slikarje, glasbene in druge delavce od Ljubljane do Celovca. V klubu pa delujejo tudi mladi, začetni ustvarjalci, vključno z literati, člani literarnega krožka jeseniške gimnazije. KULTURO DELAVCU »Kulturno-umetniški klub Tone Cufar, ki deluje pri de. lavsko-prosvelnem društvu Svoboda Tone Čufar Jesenice smo ustanovili z namenom, da bi združeval kulturne ustvarjalce, ki delujejo na načelih, ki jih ustvarja socialistična zavest,« pravi Miha Klinar, »z namenom, da bi delavstvu predstavili svetov, no znane pesnike, pisatelje, ki so sc v svojih delih zavzemali za delavstvo in so bili blizu delavskemu razredu. Se. veda pa smo težili, da predstavimo tudi vse slovenske pesnike in pisatelje kot: Srečka Kosovela, Mateja Bora, Seliškarja, Klopčiča in druge. Na nekem srečanju z zamejskimi Slovenci, ki ga je pripravil občinski odbor ZZB NOV Jesenice smo člani kluba navezali osebne stike s kulturnimi delavci iz sosednje Koroške, nato se je naše sodelovanje poglobilo in da. nes aktivno sodelujemo. Prav v rednih stikih z zamejskimi Slovenci smo pravzaprav spoznali, kako vse premalo smo povezani, kako neodgovorni smo do njih in njihovih pro. blemov. Ne nazadnje je namen kluba tudi ta, da mladim kul. turnim delavcem nudi možnost uveljavljanja, starejši člani kluba pa jim svetujejo in pomagajo.« ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Pri klubu so doslej izdali devet številk Listov, literar-no-umetniške priloge Zelezarja, ki jo financira Železarna Jesenice. Lani so izdali tudi kratko povest Toneta Čufar. ja, letos pa izbor otroških pesmi Slavka Savinška. Ilustracije tej zbirki z naslovom Poredni smeh so prispevali učenci jeseniške posebne šole po ideji in pod vodstvom svojega pedagoga akademskega slikarja Romana Savinška. Zdaj pa pripravljajo tretji zvezek Male Cufarjeve knjiž. niče, literarno zapuščino obetajočega literata z Javornika Viktorja Gregorača, ki je pa- del med vojno kO't talec v Begunjah. Pripravljajo tudi zbirko slovenskega pesnika Andreja Kokota iz Celovca, zbirki svojih pesmi pa bosta objavila tudi Miha Klinar in Valentin Cundrič. Kot priloga Zelezarja pa bosta letos izšli še dve številki Listov. Za prvo bo denar prispevala Železarna, drugo pa bo klub financiral iz svojih sredstev. V prihodnjih letih nameravajo pri klubu izdati antologijo slovenskih pesnikov in pisateljev z avstrijske Koroške, antologijo mladih pes« ni kov, ki jih združuje klub, ter ponatise kratkih in manj znanih proznih del. Seveda pa bodo tudi v prihodnjih letih izdajali Liste. MORALNA IN MATERIALNA POMOČ »Klub smo ustanovili na pobudo nekaterih članov društva slovenskih pisateljev in. z veliko organizacijsko po. močjo urednika Zelezarja Joža Varla,« nadaljuje Miha Klinar, »materialno pa nam je največ pomagala jeseni, ška Železarna, ki financira štiri številke priloge Listi, eno številko pa jeseniška kij« turna skupnost. Menim, da bi zaslužili večjo materiamo podporo predvsem od kultur, ne skupnosti, saj se bomo zdaj morali odpovedati našim honorarjem. Tudi na zadnji seji odbora smo govorili o teh vprašanjih. Med drugim smo tudi sklenili, zelo jasno in- zelo kritično, da bomo še vnaprej sledili idejno-političnemu konceptu kluba, ki služi socialističnemu humanizmu in naprednim ciljem naše druž. bc. Pri vsem tem pa se bomo zavzemali tudi za kvaliteto našega ustvarjanja.« Nedvomno je kulturno-umetniški klub Tone čufar v dveh letih svojega delovanja povsem uresničil svoje naloge in dosledno opravljal svo-je poslanstvo ne le v občin-skem, temveč tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Pet zvezkov Cufarjeve knjižnice je obenem tudi imeniten prispevek kulturnih delavcev ob mednarodnem le. tu knjige. Ob materialni in moralni pomoči republiške in občinske kulturne skupnosti bodo zavzeti in prizadevni člani še naprej skrbeli za razvoj in uveljavljanje svojega kluba, ki lahko čez nekaj let postane pomemben del slovenske kulturno-umetniške dejavnosti. D. Sedej /Q ljubljanska banka Sneg, mraz In dež so v nekaj letih takole razrahljali del ploščadi na Trgu revolucije v Kranju. Kako jo bodo uredili, je bilo postavljeno vprašanje tudi na eni od sej kranjske občinske skupščine. Odbornik je takrat predlagal, naj ne bi znova položili gladke plošče, ki so pozimi že marsikomu vzele tla pod nogami. Zvedeli smo, da bodo ploščad urejali skupaj e ploščadjo pred blagovnico Globus. Namesto plošč bodo polotili asfalt. — A. 2. — Foto: F. Perdan Pl več turistov rsev t Mailo nas je, ki ne bi v petnajstih letih, odkar v jesenu prirejajo v Bohinju Kravji bal, zašili na to prireditev. Slavje se prične, ko planšarji prižemo s planin živino, ki se je tam pasla prek poletja. Ob takem dogodku se je treba poveseliti in tako je tudi prav. Letos že drugič pa so turistični delavci Bohinja pripravili tudi Srečanje planšarjev navečer glavne nedeljske prireditve. Osrednja točka programa je zbiranje planšarjev k skupni večerji, nj'hov pogovor v bohinjskem narečju im za zaključek še ples. Med nastopajočimi domačini so bili tudi pravi planšarji in planšarice. Prireditev je vodila Cilika Zupanova. Med skupino nastopajočih je bila tudi Marija Odar, ki je sicer v kuhinji na prireditvenem prostoru skupaj z drugimi kuhala koruzne žgance in kislo zelje. »V Bohinju še sedaj pri marsikateri hiši vsak dan večerjajo koruzne žgance. To je bila tudi glavna jed planšarjev, saj se žgancev človek res nikoli ne prenaje. Moka za žgance Je zelo grobo mleta skupaj z otrobi, tako da je kuhana jed zelo sipka in gospodinja nikakor ne more,« kot je v smehu dodala Odarjcva, »skuhati le ,en žgane'.« Tako je to, da • ne hi kdo misiji, da planšarji jedo sir, namreč tistega bohinjskega. »Veste, prav nič lahkega ni biti planšar. Jaz to vem, saj sem hodila v planino dvanajst let. Takrat so bile planšarice mlada dekleta, sedaj pa ni za misliti, da bi katera hotela h kravam v planino. Zdaj so planšarji le še starejši ljudje, mladi gredo raje v tovarno ali kam drugam. Zato pa je tudi polovica planinskih pašnikov opuščena, stalež živine pa upada.« No, za sedaj še ni bojazni, da bi planšarje, kolikor jih pač še je, v kratkem za zmeraj »zbasala« v dolino. In če se bo to zgodilo, jih bo še vedno nekaj, ki bodo prenašali izročilo o nekdanjem trdem, a kljub temu idiličnem življenje v planinah. Vse to pa bo vedno raje poslušal turist, ki mu ni dovolj lepota kraja, pač pa zahteva tU* folkloro. O osrednji bohinjski pri1*, ditvi monj predsednik tur* j stičnega društva Bohinj W S kan t ar takole: »Z našo W red.tvijo želimo podaljšati ttf rist-čno sezono, ki je v hlnju konec septembra j-jj skoraj zaključena. Da pa , turiste kar najdlje zadrži pri nas, skušamo to našo J*jj sensko prireditev naprav^ kar se da zanimivo in Pjjl vlačno. Zdaj smo že dru# priredili Srečanje planšarje*! to je dan pred Kravjim b* lom. Ljudje, ki prihajajo k* nec tedna v Bohinj, i"1^ tako svojo zabavo, ki jo ty letnik vedno in povsod ^* V načrtu Imamo več &ogov» rov s turističnimi agencijah da bi za svoje goste organ*' zirale izlete v Bohinj idru*" no z ogledom Srečanja P1*"* šarjev. Naša osrednja Pr,rJi ditev ima vsako leto --^ gostov, tudi kadar je * *a vreme, trudimo pa *«» ^a jj. bila prireditev vedno kv tetna in dobro organizira"8' L. M- IQ ljubljanska banka Mat|a* Zigon ... ■ W DRUGO ROJSTVO Tam v strmini smo ga našli: Ježal je na hrbtu, nepremično, tako da je jahal vitko deblo — kako se mu je posrečilo, da se je ujel, še sam najbrž ni vedel — hlačnice sicer zeleno modrih jahalnih hlač vse rdečkasto rjave, prepojene s strjeno krvjo — v obraz bled kakor vosek, bledica še vidnejša, ker se je odbijala od ogleno črnega strnišča na licih in bradi... a je bil živ. Sreča, da Nemci niso imeli časa, da bi podrobneje preiskali breg... Vendar Vanja ni kazal nobene živčnosti, nasprotno, kakor da vse skupaj ni bilo nič posebnega, tako mirno je pripovedoval — le glas je bil drug, ne zveneč kakor sicer, temveč ubit — ko ga je Evgenij, ki se je kot bolničar pridružil naši patrulji, povprašal, kako mu je. Da ga je zadel rafal v obe stegni, kar pokosilo ga je; skelelo ga je v stegnih takoj v začetku, sedaj pa ga rane ne bolijo več, le moči nima v nogah nobene — da ga je pa prvi dan zeblo v stopalih do kosti, zatem ga je zbadalo kakor s šivanko, sedaj pa da mu edinole še mravljinci lazijo po prstih. Evgenij, ki se rad hvali v četi s svojimi dolgoletnimi sanitejskimi izkušr.iami, se je med Vanjinim pripovedovanjem sicer večkrat s skri-venčenimi ustnicami nekako spodbudno nasmehnil — čeprav se mi je takoj zazdelo, da je nasmeh priučen — a je sumljivo za hip nakremžil svoj izžeti obraz, ko jc Vanja končal ter se obrnil od njega proč — in to kremženje mi ni ušlo, ne, ni ušlo! ... ...Da, koliko je takih, ki so bili, a jih ni več v naši koloni, je zavzdihnil Aleš v času malodušja, in nocoj spet gremo v napad, da, spet jih bo nekaj ostalo tam . .. Tedaj se je od borca do borca preneslo neko povelje in zadnji del kolone, v katerem jc bil tudi on, je potem na bližnjem od- cepu zavil na levo jio padajočem kolovozu v dol. Ze sam drezljaj povelja v poprejšnjo dolgotrajno, pusto enoličnost, pa še pozornost, ki jo je zahtevala strma, pod pršivo snežno odejo drslji-va, razgrapana pot, sta odvrnila Aleša od turobnih spominov in mu presuknila razmišljanja na druge, prihajajoče čase. Saj konec ne more biti, ni več daleč, saj je že Beograd naš, svoboda je pred vrati, še kakšen mesec, dva, največ tri ... ni hudič, da se ne bi pretolkel skozi teh nekaj prask, ki nas še čakajo, Če sem sc pretolkel vse doslej, skozi sto in stokrat hujše! se je skušal potolažiti. Po takšni domisli, ki mu je vendar vlivala nade, ki ga je skoraj prepričala, da je nadlegujoče zle slutnje Je ugnal v kozji rog, je zakoračil z duhom na trdna tla, pripravljen na skorajšnji boj. Nasmejana luna je pred Alešem, zdaj na vse oči gledajočim, razsipala žarke po modrikasto belih, iskrečih se pobočjih in po potočku, kloko-tajočem pod kristalno skorjo, ko je kolona prispela do prvih, posamičnih hiš, s toplo rumenimi okenci, tjk preden pripelje pot v dolino. Po nekaj sto korakih je z lesenega mostu čez rečico uzrl strnjen zaselek na nasprotnem bregu. Desno, dol po soteski, onkraj vode za streljaj čistine, nato pa — obris visokega, baročno načičkanega zvonika in okoli njega se je, kakor piščančki pod kokljo, stiskala vasica. Sedaj smo tam! A niso nas še opazili! Pred vhodom v vogalno hišo na drugem bregu je neodločno zastal Zadnji borci iz skupine, ki je nameravala napasti postojanko, so hiteli po tihem, sklonjeni, v precejšnji razdalji drug za drugim mimo njega dol na položaj. Nato se je ozrl v priprta vhodna vrata hiše: težka so bila, kajti poševne deščice, iz katerih so bila sestavljena, so morale biti po globokih žlebovih sodeč, precej debele; obdajal jih je trden kamnit podboj, in nad kljuko je viselo umetno kovano tolkalo, ki je kar čakalo, kdaj bo kdo'potrkal — zares, iz te hiše je kar dihala varna, gostoljubna, topla domačnost! Ta vtis mu je še potrjevalo veselo čebljanje žensk, polno narečne barvitosti, prihajajoče iz veže, pomešano z glasovi nekater. | brigadnih štabovcev, ki so že pred njim vstop1*" Ah, zdelala me je dolga hoja po globokem sj^ gu, je ob pogledu na vabljivi vhod še bolj za .jj Aleš, in zazeblo ga je do kosli, ko je zaP mrzel veter. Ni čudno, si je dejal, v teh caJ^ejv hlačah, preplezanih. da se skoznje sveti, v sv» J srajci iz padala in laškem vojaškem suknji^1 . tuuiu ju lasKfiri vojasKcm s>ub.«j-- ^ kopriv — in nič drugega na meni!... ^ zy grem pogret, je sklenil, in tudi če majčkeno ^ dremam, ne bo hudega — bom bolj pri moCh bo treba ... . i Vstopd je v vežo. Živahen klejiet je Pl'}^L. izza priprtih vrat zadaj na desni, najbrž iZ j hinjc, saj je bilo od tam slišati tudi, kako nc jjj vre, pa širil se je zapeljiv duh po kislem ze^ljsijl še nečem. Aha, žicarji so v akciji, je P° prj« Aleš, in zamikalo ga jc, da bi se jim še sat,l^i družil; toda politična zavest v njem je P° K kem, a trdem dvoboju premagala skušnjav0, ^ Stopil je skozi odprla prva vrata na des"0^, sobo. Ta čas je bila prazna, a luč prižgana. ^ slonil je mavzerico ob konec klopi Pri z 0 ^ nizki peči, položil po stari navadi na ~ y& pod glavo svojo usnjeno torbico, se ulegel, vil še naočnike v tok in potem v žepek na P ^ ter se od blizu zagledal v vroče, živo zelene ^ delnice z izbočenimi cvetovi, še najbolj s ^ dobni gorenjskim nageljnom - to je bilo z* jj kar je še opazil. Uspavajoča toplota se rn namreč že razlezla po utrujenih udih, zl?a"g#10 ga je, niti streljanja, še redkega, ki se je 1 j v spodnjem koncu vasi, ni več zaslišal. |e ^ e predramil piskav, osoren glas. Se^vCi se je zavedel, da nekaj njemu govori, a mogel precej doumeti. . Trudoma jc odptj oči obrnil glavo *a ^jii sabo je 2agledal suhcenega človeka šilaste% s in nežnih, malodane ženskih potez v oo ^y novega brigadnega komisai ja Smiljana. .e j^ta mi v žepih in pocepetajc z eno nogo se ravnokar znova obregnil vanj vede Ej ti, hrabri Skojevce - to čem *jj ne: ali kaniš še svobodo, prespali v zap04. Udeležencem srečanja so se predstavili tudi folkloristi iz Preddvora. Osemnajst v pisane »arodne noše oblečenih parov je na ploščadi pred Domom na Krvavcu izvedlo kratek plesni Program. V rokah tegale postavnega možakarja je harmonka zlahka preglasila zavijanje vetra »Hitreje, več in boljše« To je neuradno geslo turističnih delavcev Gorenjske, ki so minulo soboto med srečanjem v Preddvoru izmenjali svoje izkušnje ter razglabljali, kako daleč smo pravzaprav z našim turizmom in kaj bi še veljalo izboljšati, spremeniti Kdo je kdo v gorenjskem turizmu? Novinar, ki bi hotel odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja, bi se bržkone znašel Pred skoraj nerešljivim problemom. Ljudje, gonilna sila te za as izredno pomembne gospodarske panoge, so namreč razrešeni širom po deželi Kranjski, po mestih, vaseh, planinskih *°eah, hotelih, privatnih gostilnah ... V normalnih okolišči-ah bi bilo nemogoče najti vse. Prav slednje, prav ugotovitev, a ni pametnega načina, s katerim bi združili izkušnje po-Bki?eZn'k°v ter ^n Posredovali naprej, je botrovalo zamisli o ni i občasnih shodov najširšega kroga turističnih strokov-jakov Gorenjske. Idejo so potem tudi uresničili. Zdaj že fc>hko trdimo, da gre za eno najbolj posrečenih potez, saj je "ttadicl mož in žena, ki si prizadevajo privabiti k nam čim petičnih tujcev, omogočila prepotrebno medsebojno spo-lavanje, povezovanje in izmenjavo v dolgih letih napaberko-va»Jh spoznanj. « pustimo razglabljanje Nj poklicanim. Pričujoči Prispevek je posvečen čisto Konkretnemu dogodku; spremljali smo sobotno III. srečale turist tujske |anizaciji sta poleg Preddvor-čanov sodelovali še TD Cerkve in TD Kranj. Podprla so J,h Podjetja Creina, Central, ičnih delavcev Go-v Preddvoru. Pri or- Vino, Aerodrom Ljubljana-Pula, Živila in OP Gorenjski tisk. Prireditelje je čakala zahtevna naloga: morali so dokazati, da turist od njih ne bo odnesel slabega vtisa. No, uspelo jim je. 240 udeležencem, ki brez dvoma vedo, kako se takim rečem Streže) ni bilo niti minute dolgčas. Colo vreme so dobili na svo- jo stran. V prvi etapi so zavzeli Krvavec, ki jeseni ni nič manj privlačen kakor sredi razplamtele zimske sezone. V prenovljenem domu je prišleke sprejela pisana skupima Cerkljanov v narodnih nošah. Zvoki harmonike in ubrani •glasovi članov moškega pevskega zbora Davorin Jonko so ustvarili prijetno razpoloženje, ki je neopazno utrlo pot kasnejšim razgovorom. Okusen prigrizek in bogat izbor vsakovrstne pijače pa sta dokazala, da je strežno osebje zmeraj sposobno ugoditi lačnim planincem. Turistične delavce (tokrat so izjemoma nastopali v vlogi turistov) je četvero avtobusov nato odpeljalo proti Preddvoru. Posedli so po terasi hotela Bor ter uživali v paleti septembrskih barv, ki — kadar nebo ne skopari s soncem — pozlatijo sicer temno modro gladimo jezero črnja-va. Sledil je bogat kulturni program, katerega glavna zanimivost je bil koncert ansambla Mihe Dovžana. Zlasti sta občinstvo navdušila humorist Rado Ferlan in pevka Ivanka Krašovec, prvovrstno presenečenje pa so pripravili folkloristi osnovne šole Matija Valjavec, tki kljub mladosti mojstrsko obvladuje originalne ljudske plese. Prisrčnim glasbenim skečom na temo »mož—žena« in »fant—dekle« je posilušalstvo viharno zaploskalo. Skrbno sestavljen program dokazuje, da prekaljeni domačini, ki te dni praznujejo 40-letriico obstoja krajevnega turističnega društva, izborno obvladajo umetnost ravnanja z vedno bolj zahtevnimi obiskovalci. Naj končam. Nemara bi kazalo podrobneje opisati tudi večerni ogled vinske kleti v Kranju ter nadvse vesel zaključek srečanja v hotelu Creina. Toda pretirana hvala utruja. Razen ugotovitve, da odlično pripravljenega izleta nikakor ne gre pozabiti in da bo, upajmo, rabil kot model pobudnikom podobnih ekskurzij, ki spričo slabe organizacije dostikrat niso na dostojni ravni, zato nimamo pripomb. Preostali prostor 61 veljalo posvetiti utrinkom Iz pozdravnih govorov prisotnih funkcionarjev. Predsednik Gorenjske turistične zveze JAKA ERŽEN je menil, da III. srečanje prerašča okvire prejžnjih dveh, saj so zraven pritegnili precej gostincev; Ie-ti tvorijo eno najvažnejših vej turizma. Njiho- va navziačnost Je torej bistvenega pomena. VIKTOR ŠOŠTARIČ, predstavnik turistične zveze Slovenije, sodi, da so »...naši cilji, podobna kakor v športu, strnjeni V treh besedicah: hitreje, več in boljše! Pod prvim razumem hitrejši razvoj vsega, kar koristi napredku, pod drugim več gostov in pod tretjim boljšo kvaliteto storitev.« Predsednik republiško« ga odbora sindikata delavcev storitvenh dejavnosti JOŽE VIDIC in pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo RADO LIPICAR sta poudarila, da je turizem med najbolj obetavnimi panogami, ki zaslužijo skrbno nego in veliko spodbude. Izkušnja so pokazale, da terja izostren posluh, kajti sleherna napaka utegne biti usodna. Potlej Je predsednik skupščine občine Kranj SLAVKO ZALOKAR na kratko označil položaj turizma v kranjski komuni: »Dasi ni prvi med prvimi in čeprav ne more tekmovati % industrijo, mu vendarle posvečamo precej pozornosti. Krvavec, Jezersko in Preddvor so tri točke, v katere smo in bomo vlagali...«. Slavko Zalokar je nadalje izrazil prepričanje, da se bodo srečanja preddvorskega kova v bodoče nadaljevala, ».. • saj tu sedejo skupaj gostinci, operativci, programerji in oblikovalci turističnega razvoja.« Zares, boljše oblike soočenja nalog posameznih členov turistične verige si ni mod5 predstavljati. Besedilo in foto: I. GuzelJ Stari plesi ne bo do sli v ^nn'i ^evs]ki zbor Davorin Jenko iz Cerkelj je s svojim nastopom pomagal ustvariti prijetno loženje med gosti Folklorna skupina v Javorjih v Poljanski dolini je bila ustanovljena pred približno dvema letoma. Plesalci takrat niso imeli kakih posebnih načrtov. Hoteli so le pokazati nekatere stare plese na njihovi že tradicionalni prireditvi Svatovanje po starih običajih. »Najprej so bili v skupino vključeni le predstavniki starejše generacije, tisti, ki so te plese plesali v mladih letih,« pravi predsednik domačega turističnega društva Janez Možina. »Kmalu pa se je pokazalo, da bi skupina lahko zaživela, saj so se vanjo začeli vključevati tudi mladi. Skupinica devetih parov je začela pridno vaditi. Počasi, ples za plesom, smo študirali. Nekateri so sprva na naše delo gledali malo skeptično, vendar so se prav kmalu tudi taki navdušil; za tovrstno dejavnost. Trenutno uspemo predstaviti devet plesov: ma-zolko, zimšrit, šuštarsko, šr> tež, krajcpolko, marzolin, špicpolko, kaplanovo in pou-štertanc, pripravili pa bi jih lahko še naimanj za ducat. Nadaljnje delo bo seveda odvisno od razmer, upamo pa, da bomo uspeli. Prva pred- stavitev Širšemu okrogu gledalcev je bil nastop na prazniku pobratenja v pobratenem italijanskem mestu Medicini.« »Vse te plese smo plesali v mladih letih,« pravi predstavnica starejše generacije v skupini Marija Alič, »in prav zato sem se vključila med plesalce. Poleg tega pa sem rada v veseli družbi. Tradicionalna turistična folklorna prireditev Svatovanje po starih običajih nas je spet zagrela, sicer sem prepričana, da bi bili stari plesi kaj kmalu pozabljeni. Želim samo to, da bi mladi ohranili tradicijo. Prav tako mislim, da bi bilo vredno potegniti iz pozabe tudi nekatere lepe stare pesmi.« »Zelo rada plešem in zato sem se tudi povabilu za sodelovanje v skupini rade volje odzvala,« pa pravi predstavnica mladih Ivica Rupar. »Plese se da kar hitro naučiti. Mislim, da folklorna skupina mora zaživeti. Potrebovali bi nekoga, ki bi nas učil — tudi plese drugih slovenskih pokrajin. Želimo se naučiti čimveč pleson.« j. Goiekar Med najbolj zanimivimi in napetimi tekmovanji na 4. srečanju poštarjev — športnikov iz Kopra, Nove Gorice in Kranja, ki je bilo v soboto na Bledu, je bila hitra hoja okrog jezera. Na 6 kilometrov dolgi progi so bili najhitrejši Koprčani, Kranjčani pa so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Najhitrejši tekmovalec je progo prehodil v 32 minutah in 50 sekundah, (jk) — Foto: F. Perdan Športno srečanje poštarjev V soboto je bilo na Bledu 4. športno srečanje poštarjev PTT kolektivov iz Kopra, Nove Gorice in Kranja. Srečanje je organizirala osnovna sindikalna organizacija podjetja ža PIT promet Kranj, pokrovitelj pa je bil medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko, ki je prispeval tudi prehodni pokal. Prvo takšno srečanje je bilo pred štirimi leti v Kranju. Na vseh dosedanjih poštarskih srečanjih so zmagali Novogoričani in so zato lani prehodni pokal Osvojili v trajno last. Letošnjega četrtega športnega srečanja poštarjev na Bledu se je udeležilo 120 športnikov iz Nove Gorice, Kopra in Kranja. Razen njih so bili na Bledu tudi predstavniki vseh treh kolektivov, ki so izmenjali darila, predstavnik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez ter predsednik radovljiškega občinskega sindikalnega sveta. Poštarji so sc pomerili v streljanju, v hoji okrog jezera, v balinanju, v kegljanju, v malem nogometu, v šahu in v odbojki.. REZULTATI: balinanje: 1. Nova Gorica, 2. Koper, 3. Kranj; šah: 1. Kranj, 2. Nova Gorica, 3. Koper; streljanje: 1. Koper, 2. Nova Gorica, 3. Kranj;' odbojka: 1. Kranj, 2. Nova Gorica, 3. Koper; mali nogomet: 1. Nova Gorica, 2. Koper, 3. Kranj; kegljanje ženske: 1. Koper, 2. Kranj, 3. Nova Gorica; kegljanje moški: 1. Koper, 2. Kranj, 3. Nova Gorica; hoja okrog jezera (6 km): 1. Koper, 2. Nova Gorica, 3. Kranj. V skupni razvrstitvi je zmagala ekipa Kopra pred Novo Gorico in Kranjem. Prihodnje 5. srečanje bo v Novi Gorici. J. Kcšnjek Prijateljsko srečanje v Medicini Od 15. do 18. septembra se je v pobratenem italijanskem mestu Medicini mudila delegacija občine Skofja Loka, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Tone Polajnar. Prijateljski stiki med obema občinama šo bili navezani pred enajstimi leti na pobudo mednarodnega združenja mest. V ma,u pred petimi leti pa je bila S podpisom skupnih listin o f>obratenju dolgoletnim pri-ateljskim stikom dodana še pika na i. Od tedaj se sodelovanje na športnem, turisti. Čnem in kulturnem področju razvija. Preteklo leto je b;lo za razvoj prijateljskih stikov med pobratenima občinama še posebno plodno. V začetku julija je Skofjo Lo. ko obiskala petčlanska uradna delegacija iz pobratenega italijanskega mesta, tej pa se je pridružil tudi predsednik bolognijske pokrajinske uprave Scrgio Spiga, ki se ukvar- ja z razvojem turizma. Skof-jeločani so se vabilu za obisk odzvali septembra. V Medicino so poleg uradne delegacije skupščine občine Skofja Loka odpotovali še odborniki, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter popu. larna pevska skupina — kvintet Fantje s Praprotna. Vodja štiričlanske uradne delegacije skupščine občine Skofja Loka, ki se je udeleži, la letošnjega praznovanja po. bratenja, je bil njen pvcd pravili čez Sleme na Vršič, odtod pa domov z avtobus1« Vojaški kuharji tekmujejo Danes opoldan bodo v vojašnici Ljuba šerčerja ob Titovi cesti v Ljubljani odprli zanimivo razstavo izdelkov strokovnih vojaških kuharjev, posebnih vojaških obrokov, tehničnih naprav, ki jih pri oskrbovanju vojakov z jedjo uporablja JLA, in podobnega. Hkrati pa je predviden simpozij strokovnjakov za pre- Konec v kampu V avto kampu Smlednik v Dragojčani zaključujejo letošnjo sezono, s katero niso preveč zadovoljni. Čeprav bo kamping uradno odprt še do konca oktobra, ga z nastopom hladnejših in deževnih dni obiščejo le redki gostje. Letošnji obisk je bil slabši od lanskega, predvsem zaradi neurejenega dovoznega cesti- hrano. Razpravljali naj bi prehrani oboroženih sil v r3* merah splošnega ljudske^ odpora. v» Ob otvoritvi nameravajo a ' torjem najboljših dosez*™ podeliti nagrade. Za Javn°g, bo razstava odprta 27. in septembra, prvega dne od ^ do 18. ure, drugega pa od do 18. ure. lg sezone Smlednik šča pri odcepu na JeprC1' a'r-je makadam odvrnil že sikaterega gosta. Dobra urejenost kamPj*S je privabila največ Nl7;oZcirV-, cev, Francozov in Hctn ^ Iz leta v leto je opaziti ^ stalnih gostov, kar kaže, so z bivanjem zadovou0 ^ /O ljubljanska banka V Kranjski gori je v teh dneh mrtva turistična sezona. Zasebniki in gostinci se že pripravljajo a novo turistično sezono. Na sliki: z vprežnim vozom mimo do sedaj najlepšega hotela ^"t v Kranjski gori. — Foto: B. 3. Nov gasilski dom v Javo sja h Prostovoljno gasilsko društvo 17 T_____• 1_ T..,- U lv« v Javorjah v Poljanski 0|'ni bo prihodnje leto pra-^°val0 20-letnico obstoja. In Voi-1)/- priIoznosti se bodo ja-p0,, gasilci lahko ponosno dn^UVlli z novim gasilskim tek?°m' ki so ga odprI» P'e-»p nedcli°- kar-red Ieti smo kupili staro ur«^0'" sta pripovedovala Žen T ,k društva ,ože Er" 8a !1 P^dsednik nadzorne- »2 ni a Franc Je,ovčan-njenim obnavljanjem smo začeli pred približno štirimi leti. Vsa dela, tudi zidarska, smo opravili zastonj. Računamo, da je zdaj dom vreden več kot 100.000 dinarjev. Pro. stovoljnih delovnih ur spluh nismo šteli. Ljudje so zares veliko pomagali. Mislili smo, da bo v blagajno padel kak dinar vsaj z nedeljske veselice, vendar zaradi slabega vremena prireditev n{ najbolje uspela.« V prostovoljno gasilsko društvo Javorje je trenutno Varnostna ograja na Bledu Na Pll((lnS'rem ov'"*" med To-so ' , m klinom na Bledu io. QtaviH varnostno ogra-PcirJra'a ie bila vsekakor stu c"a' sai fe na tem me-Pren.1 proti B"hinju ie slo s Katerega voznika zane-*° o,>,„fte- Sk°da pa je, da " •*» postavili po sredini pločnika za pešce. Tako so pešce izrinili na cesto, namesto, da bi jih zavarovali. Prav bi bilo, da bi zdaj na obeh straneh postavili vsaj prometni znak, ki bi dovoljeval največjo hitrost do 40 kilometrov na uro. A. Vovk Ra!iy Loka 72 Skcfji^J0 Se jc končaJ v »Udi J ka 72<{. ki -m, 2a . -« se točkuje *r°kmovrCr)UbliŠko Prvenstvo. klaVrno je dal° dokai avi()inr,K-ta rosn'čno podobo Sjl p ^ športa v Slo d<%» n k 600 kiilomet rov Sf?ldobrih 200 kil<> Stne ?*kadan» m tri hi-ra^.'^'šnic so dodo *°v. oh f}lc vrste tekmoval-L>C7in^s^ Jih r>'Wist n C,li Pridalo l • omače avtomo (in.,:,:, ' "-«»jcm tre-UNTE in BANKINE. Kej-J31". Pot v Bitnje 13, Kranj ^tražišče) 495S rfoceni prodam SEDEŽNO ^RNITURO. Marenčič Ja-Jez. Ulica Mladinskih brigad • Kranj, telefon 22-004 4959 j>rprodam TRAJNO ZARECO tc- Kajuhova 10, Kranj 4960 uBodno prodam traktorski Ktopdni obračalni PLUG lito Prc^cren Peter Homec ' Radomlje 4961 pfcdam do 90 kS težkeca Zg. Brnik 16 «962 italijanski otroški « STOLČEK kombini- ICA. Zg. Brnik 16 4962 JFru\t,am talijanski otroški ^ujlm! STOLČEK kombini-K^hodalico in SIAMSKO fr^n Informacije na tete-S.22-894 Kranj v četrtek po- *pd"e 4963 in rc0(!am KRAVO simentalko t>oli o bukova DRVA. To-pJC «, Selca 4964 HRi!(SlV£odni ceni prodam Gort £ (tepke). Prešeren, 1Ca 17, Radovljica 4965 KUPIM K ^lKPr!m polovični STEDIL-0cm "a drv'a. Naslov v oglas-m oddelku 4966 ^AStavtI dobro ohranjeno ^itiam- °- lctnik 1968 z K U ym'chelin ZX. Chva- W% Piiade 48 VII, Prort 23"512 4919 ?ns^nia? dobro ohranjen 969 n;'avto FIAT 750, letnik dol8u8led vsak dan od 10. rc- Sorlijeva 16, Kranj Vu? FIAT 850, lefnfk velesov0 10, Cerklje * Proda«, 4968 osebni avto VW. , Prori ' anj 4969 ^ fckFlAT 750. letnik tCSŠV6 Peter. Tencti- VSNVS" 1000. Cesta na » Kranj 4971 Ugodno prodam karamboli-ran FIAT 750, letnik 1964. Ogled in informacije pri Jerebu Stanetu, avtokleparstvo Lesce 4972 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12 z vetrobranom. Zavašan, Rupa 35, Kranj 4973 Ugodno prodam dostavni avto SPAČEK FURGON, letnik 1968, nosilnosti 350 kg. Dobro ohranjen, primeren predvsem za obrtnike in manjše prevoze. Naslov v oglasnem oddelku 4974 Prodam FIAT 750, 'letnik 1968 Jezerska cesta 92, Kranj 4975 Ugodno prodam OPEL REKORD, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku 4992 STANOVANJA Zakonca iščeta SOBO s kuhinjo v Kranju, šalja Etera, Golnik 25 4976 Dve belgijski družini iščeta SOBO ali STANOVANJE v bližini Kranja (dnevna soba, kuhinja, kopalnica, dve spalnici, centralno ogrevanje in garaža). Stanovanje mora biti opremljeno s pohištvom in biti na voljo v začetku oktobra. Dobro plačilo. Prosim za odgovore v angleščini ali nemščini na: W. Baetens, Jezerska cesta 130 b, Kranj 4977 V Kranju ali okolici iščem ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo s kuhinjo. Crv Darinka, Predosljc 88, Kranj 4978 Prodam takoj vsclrivo DVOSOBNO STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe poslati pod »prilika« 4979 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Plačam 100.000 S din mesečno. Možno predplačilo Lazar Drago, Moša Pi-jade 11, Kranj 4980 Nujno potrebujem SOBO za eno ali dve osebi v Kranju ali Skofji Loki. Informacije na telefon 85-572 Skofja Loka 4981 Nujno iščem neopremljeno SOBO. Dušan R., Nazorjcva 8, Kranj 4982 I POSESTI Prodam enostanovanjsko HIŠO na Gorenjskem, primerno za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 4983 ZAPOSLITVE Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko na gimnaziji. Telefon 064 74 156 4984 Priznani ansambel narodno-zabavne glasbe išče dobro uigranega KITARISTA, solo PE\CA prvi tenor in dobre- ga HUMORISTA. Ponudbe z opisom poslati pod »SOKOL« 4985 Sprejmem ŠIVANJE na dom in STROJNO PLETENJE. Naslov v oglasnem oddelku 49S6 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok (1 in 7 let) po 8 ur na dan. Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Gričar, Lesce na Trati 40 4892 DRUŠTVO UPOKOJENCEV skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto za delo v bifeju. Pogoji po dogovoru. Stanovanja ni. IZGUBLJENO Izgubljen denar v Kranju dobite na Cankarjevi 14 (pritličje) 4987 OSTALO Zahvaljujem se vsem udeležencem, dne 9. septembra 1972 v gostilni Sajovic v Cerkljah ob praznovanju 65. obletnice in jim želim zdravja in sreče. Hvala za prijeten večer. Vsestranska hvala postrežbi. G. Sajovic Julka, Zg. Brnik 4983 OBVEStftA Cenjene goste obveščamo, da bo bife »Brunarica« štern na Kokrici ZAPRT od 27. sep-tembra do 10. oktobra 1972. Priporočamo se za nadaljnji obisk 4989 Cenjenim potrošnikom mesa in mesnih izdelkov se priporoča od 30 IX. 1972 dalje mesarija ALOJZ SODNIK Tupaliče 41 Delovni čas običajen, ob ponedeljkih zaprto. Za obisk prisrčna hvala! PRIREDITVE Gostilna »BOHINC« na Miljah priredi v soboto, 30. septembra, ZABAVO ob 15. uri. Kegljanje za osla. Vabi vas Irena 4990 KUD Prežihov Voranc v Zalogu prireja vsako nedeljo ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Va-bljenil 4991 Kranj CENTER 27. septembra amer. barvni film PLAMEN NAD SMIRNO ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra Šved. barvni film DNEVNIK POLDEVICE ob 16., 18. in 20. uri 29. septembra Šved. barvni film DNEVNIK POLDEVICE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 27. septembra premiera angl. filma NOC NAD MESTOM ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra italij. barvni film KLOVNI ob 15.30, premiera amer. barv. filma VELIKI MALI MOZ ob 17.30 in 20. uri 29. septembra amer. film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 15.30., amer. barv. film VELIKI MALI MOZ ob 17.30 in 20. uri Tržič 27. septembra japon. barvni C$ film TAJNI AGENT 101 ob 18. in 20. uri 28. septembra premiera angl. filma NOC NAD MESTOM ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 29. septembra amer. film STO MUK S f ANI A IN OLIA ob 18. in 20. uri skofja Loka SORA 27. septembra nem. barvni film TRUPLO IZ TEMZE ob 18. uri, danski barvni film RDEČI RUBIN ob 20. uri 28. septembra danski barv. film RDEČI RUBIN ob 19. uri 29. septembra amer. barvni film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 27. septembra italij. barvni film V ZNAKU REVOLVER. J A ob 18. in 20. uri Radovljica 27. septembra nem. barvni TRUPLO IZ TEMZE ob 18. uri, jugoslov. film LOV NA JELENE ob 20. uri 28. septembra nem. barvni film TRUPLO IZ TEMZE ob 20. uri 29. septembra italij. barvni film ROBIN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC ob 20. uri Bled 27. septembra amer. barvni film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 18. in 20.30 28. septembra amer. barvni film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 18. in 20.30 29. septembra italij. barvni film DJANGO PROTI SARTA-NE ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 27. septembra italij. barvni film CIAKMULL — MAŠČEVALEC Jesenice PLAVŽ 27. septembra franc. barvni film BLAŽEN MED ŽENAMI 28. septembra franc. barvni film BLAZEN MED ŽENAMI 29. septembra franc.-italij. barvni fdm ŽENA BANDIT Kranjska gora 28. septembra franc.-italij. barvni film ZENA BANDIT Javornik DELAVSKI DOM 28. septembra italij. barvni film CIAKMULL — MAŠČEVALEC prešernovo Gledališče ČETRTEK — 28. septembra ob 19.30 za red Kolektivi — četrtek D. Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEI-BOJEV PO II. SVETOVNI VOJNI ali TUJEGA NOČE-MO, SVOJEGA NE DAMO, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PETEK — 29. septembra ob 16. uri za red Dijaški II, ob 19.30 z« red Kolektivi — petek D. Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEI-BOJEV PO II. SVETOVNI VOJNI ali TUJEGA NOČE« MO, SVOJEGA NE DAMO, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. KAVA ŽIVILA Izdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefo-ni: glavni urednik, odgovorni urednik In uprava 21-190, uredništvo 21 833, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. /O ljubljanska banka nesreče NEZGODA PRI PREHITEVANJU V soboto, 23. septembra, popoldne se Je pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda med Brezjaml in Radovljico. Voznica osebnega avtomobila Marija Dežinan z Bleda je pri prehitevanju osebnega avtomobila švicarske registracije, ki ga Je vozil Gustav Schnekenburger, le-tega oplazila, nato pa se je njen avtomobil prevrnil na streho. V nesreči sta bila lažje ranjena dva sopotnika, škode na vozilih je za 21.000 din. ŠE NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na cesti prvega reda v bližini Vrbe je v soboto, 23. septembra, voznica osebnega avtomobila Jožefa Remec iz Ljubljane prehitevala tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Bolte z Jesenic. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, zalo je voznica zapeljala tik pred tovorjak, pri tem pa je trčila v njegov prednji blatnik. VozniČin avtomobil je pri tem zaneslo, zapeljala je v desno in trčila v obcestni kamen. Pri tem je bila voznica lažje ranjena, škode je za okoli 22.000 din. TRČIL V OGRAJO Na cesti drugega reda v Soteski je v soboto, 23. septembra, nekaj pred polnočjo voznik kolesa s pomožnim motorjem Franc Knaflič z Bleda izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno in trčil v železno varnostno ograjo. Lažje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PRI VZRATNI VOŽNJI Na dvorišču osnovne šole France Prešeren v Kranju je v nedeljo, 24. septembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Ciril Mrgole s Šenturske gore pri vzvratni vožnji proti Kidričevi cesti zadel v berglo Drago Cerne, staro 71 let. Cernetova je zaradi tega padla in se hudo ranila. NEPRIMERNA HITROST V nedeljo, 24. septembra, zvečer se je v kraju Oberne na cesti drugega, reda med Bledom in Bohinjem pripetila nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc šink Iz Kranja je v levem ostrem ovinku Izgubil Oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA KOLESARKE V ponedeljek, 25. septembra, popoldne je v Hrastjah pripeljala na cesto z dvorišča Erna Logar, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Mimo je tedaj vozil v osebnem avtomobilu Milan Grašič iz Prebačevega in trčil v kolesarko. V nesreči je bila Logarjeva huje ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Zahvala Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega ata Franca Oblaka iz Leskovice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Posebej se zahvaljujemo duhovnikom in vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sinovi Jože, Franc, Viktor, hčerke Meri, Milena, Joži z družinami ter hčerki Ani, Veronika in sin Milan Leskovica, 17. septembra 1972 ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Škof j a Loka — Reteče vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodnji Tovarna nudi primerne osebne dohodke, povrnitev potnih stroškov, možnosti izobraževanja in pridobivanja polkvalifikacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev je možna za nedoločen in določen čas. Vse informacije lahko dobite v splošni kadrovski službi tovarne osebno, pismeno ali po telefonu štev. 85-673. Sončen konec tedna V tednu od 18. pa do 24. septembra se je na gorenjskih cestah pripetilo 13 prometnih nezgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami. Dvanajst oseb je bilo huje ranjenih, dve lažje, ena oseba pa je izgubila življenje. Škoda je ocenjena na približno 129.000 din. Med vzroki prometnih nesreč v tem tednu je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi ji nepravilno prehitevanje, vinjenost, izsiljevanje prednosti itd. Kljub izredno gostemu prometu zaradi sončne sobote in nedelje pa je bilo konec tedna razmeroma malo prometnih nezgod. Vozni pogoji »o bi. 11 izredni: suha cesta, dobra vidljivost in podobno. — L. M. Tiho je odšel v 83. letu starosti naš dobri ata, stari ata, praded, stric in tast Anton Tramte izdelovalec harmonijev in uglaševalec klavirjev Pogreb dragega pokojnika bo v sredo.. 27. septembra, ob 16.30 na pokopališču v Preski. Žalujoči: otroci Ludvik, Mila, Marinka, Ivanka in Dora ter družine Tramte, Velikanje, Jamnik, Zoran in Repinc Preska, Medvode, Kranj, 25. septembra 1972 ezgoda na lovu V nedeljo, 24. septembra, zgodaj zjutraj sta se Kristijan Kokalj iz Tupalič, član lovske družine Šenčur, in Jože Mali iz Tupalič, član lovske družine Storžič, odpravila na lov ob Kokri. Ob reki sta se razšla, saj Kokra razmejuje obe lovišči. Okoli šeste ure zjutraj pa Je Kristijan ^ kalj na drugI strani reke op* zil, da se giblje nekaj »vet T ga. Ker Je v bližini že P«™} njo nedeljo ustrelil dve HjJJ Je sklepal, da Je na drugi str ni lisica In Je ustrelil. Za° pa je lovskega tovariša, M ^ med prevozom v bolni*«11 umrl. Opozarjamo lastnike — uporabnike vseh vrst motornih vozil (tudi mopedov), katerim je veljavnost reg1" stracije potekla, da to podaljšajo prl oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj, v rednem delovnem času ali pa vozilo odjavijo in oddajo evidenčne tablice vozila« Skupščina občine Kranj, Oddelek za splošno upravne zadeve /O ljubljanska banka Komisija za medsebojna razmerja podjetja Pekarna in slaščičarna Skofja Loka objavlja naslednji prosti delovni mesti v poslovalnici št. 1 »Homan«, Mestni trg 2: a) poslovodja poslovalnice b) kuharja slo- Pogoji za sprejem: pod a): poslovodja strežbe oziroma gostinski P° g vodja z 2-letno prakso v stroki, posk delo 60 dni; . ^ pod b): KV kuhar s 6-mesečno prakso v stroki, v skusno delo 30 dni. Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasdc gornji naslov do vključno 16. oktobra. Naš komentar Slab začetek -dober konec Rokometna, nogometna ter odbojkarska jesenska **zona je v polnem teku. V vseh treh republiških ligah {^a Gorenjska močno zastopstvo. Vendar pa gorenjski »gaši v tej konkurenci nastopajo z dokaj spremenljivo »rečo. Edini republiški ligaš v nogometni ligi kranjski Trl-Slav nas je za zdaj razočaral — čeprav po kvaliteti in i*0 znanju, prikazanem v prvih štirih kolih, sodi v •ani vrh slovenskih nogometnih enajsteric. Tako na *uJem kot doma znajo solidno zaigrati, vendar pa jim športna sreča do sedaj ni bila naklonjena. Ce pogledamo zadnjo tekmo proti bivšemu drugoligašu Mari-0rui bi ob enakovredni igri lahko za spremembo, upoštevajoč domač teren, tudi zmagali. Ne vemo, kako *° strelci nogometnega moštva ukanili nasprotnega katarja na tujem, toda videli smo jih pri delu proti kovinarju in Železničarju, ko niti s petih metrov niso zadeti nasprotnikove mreže. ^ zahodni conski nogometni ligi so se predstavili n°vinci v ligi, kranjska Sava. Leta v Stražišču ni do-t°i. da b* ^m nasprotniki odnesli točki. Tako je u«i prav! Prednost domačega igrišča naj bo povod, da lil ek'pa> ki nastopa pred svojimi navijači, nepremag-J«va. To so dokazali tudi nogometaši Save. Loški LTH, Ze nekaj let igra v tej skupini, pa nas je nekoliko ^očaral, saj s svojo igro ne zasluži, da bi bil v vrstah Jboljših conskih nogometnih ekip. Zanj velja, da tub pomanjkanju igralcev in pomlajenemu moštvu , inkujejo ncborbeno in da se bodo fantje morali rePko potruditi, če želijo ostati v ligi. 6k^U<1* V slovenski rokometni ligi položaj gorenjskih ^ !P nj rožnat. Edina svetla točka so rokometašice sto k* V letošniem ,etu sPet startajo na prvo me-kr t*0 ^e vseka!cor razveseljivo. Drugi predstavnik, sk^h 3 ^ava> ki se je končno prebila v elito sloven-tek ro^ometr,m ekip, še ni našla same sebe. Nekaj Uri-1? 80 dekleta zaradi premajhne rutine povsem nezakovano izgubile. p0 **"°ški konkurenci je tržiški Partizan odlično začel, kaže uspcšnin kolih so pristali na vrhu lestvice. Kot tem lrPa ^m ^e zatml* uspeh »stopil v glavo« in v četr-V Xrv^lu SO rnoran' na vročem asfalt* pri »Sokolnici« jij, u Priznati premoč Rudarju. Po vsej verjetnosti TbV3 poraz sPet vrnil na starl tir> Ki" oba slovenska predstavnika v prvi SOL ligi Vrstah Bled sta dobro startala. Zasledimo ju v prvih bgub. v teJ ligi. Kljub nekaterim tekmam, ki sta jih bio.i , tloma, lahko računamo, da se bosta uvrstila c« najboljše. • : Želn . uJ°či komentar ni mišljen kot graja našim liga-jitn," (jem.veC kot spodbuda pri nadaljnjem delu. želimo •^DuKi^ kastno branili svoje barve v vseh naštetih UDll*kih ligah. D. Humer Gorenjska nogometna liga 5,°8oiTietl0 Soboto in nedeljo so v vseh skupinah gorenjske «rit0f ;ne lige odigrali tretje kolo. Rezultati podzvezne lige: Tržič : Bohinj 12:0 »en* Ui Prvi Lesce 2:2, AIples K-orotan 4:4. LESTVICA: Tržič Jesenice AIples Britof Lesce Korotan Šenčur Naklo Bohinj Jesenice 2:2, Tržič : Bohinj 12:0, 2 10 16:2 2 1 0 14:5 2 1 0 10:2 1 1 1 12:11 0 2 0 3:3 0 2 1 5:8 0 11 5:7 0 11 2:6 0 0 3 2:25 **4tati: R razredu Pa so bili pri članih doseženi naslednji J. Rateče : Primskovo 1:*3, Preddvor : P?db£«£. JJ ki Kropa 5:6. V vodstvu je Kropa, Kondor m Preddvor, v "^Jo vsak po 4 točke. .. ,;. ai«, les • finski ligi so bili zabeleženi naslednji rezultati. Aip-s'vu ieCtCe Triglav : LTH 12:0, Lesce : Bohinj 1.2. V vod J PiJl. ,lglav s 6 točkami. , . . ^M.?Vekmc so se končale takole: A. skupina - BntoT. ^4en3, Alplcs •• Pšenice 1:1, Tržič : Bohinj 2:3. V vodtfv« V. Sav 1Ce 8 5 točka™- B. skupina - Oš L Seljak Tr t av ^to?ka J Pr^dvor 8:0, LTH T Primskovo 7:2. Voch Tnglav Srečanje slepih šahistov na Okroglem pri Kranju Od 22. do 24. septembra se je zbralo v Domu oddiha Zveze slepih Slovenije Okroglo pri Kranju 40 slepih šahistov. Na programu je bilo tretje ekipno republiško šahovsko prvenstvo Zveze slepih Slovenije. Sodelovalo je 8 ekip, in to: iz Celja, Kopra, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice in kombinirana mladinska ekipa Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih skofja Loka in Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Igralo se je po hitrem sistemu. Presenečenje turnirja je ekipa osnovne organizacije Zveze slepih Koper, ki je zasluženo dosegla prvo mesto. Druga je bila ekipa Ljubljane, tretja Maribor, četrta Kranj, peta Celje, šesta Murska Sobota, sedma mladinska ekipa in osma Nova Gorica. 40 let šaha na Jesenicah Jeseniški šahisti so v letošnjem letu že organizirali več tekmovanj. V prihodnje pa nameravajo pripraviti še več šahovskih srečanj in jih posvetiti 40-letnici šaha na Jesenicah ter 30-letnici smrti Jožeta Gregorčiča. Program vsebuje brzopotezno prvenstvo Železarne za posameznike, turnir delovnih organizacij jeseniške občine, mladinsko prvenstvo občine in brzopotezno prvenstvo občine za posameznike, prvenstvo osnovnih in srednjih šol ob. čine ter srečanje gorenjskih šahovskih društev za pokal Jožeta Gregorčiča. Ta šahovska tekmovanja naj bi organizirali v okviru r-egorčlčevega tedna, na katerem bodo predvidoma sodelovali tudi koroški šahisti. S takimi pripravami In načrti so jeseniški šahisti začeli letošnjo sezono in upajo, da bodo ob finančni pomoči tudi uspeli uresničiti program svojega dela. Še posebno zato, ker so jim v Železarni Jesenice že namenili nekaj sredstev za obnovo šahovske, ga doma. Akcije za obnovitev se bodo lotili z vso zavzetostjo in bodo streho šahovskega doma prekrili kar sami s prostovoljnim delom. D. S. OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Kranjski Triglav se je to pot predstavil domačemu občinstvu. V igri proti mariborskemu Železničarju je ostal praznih rok. Tudi oba gorenjska predstavnika v ZCNL sta morala v gosteh prepustiti točke svojim nasprotnikom. Rezultati: Triglav : Železničar 1:2 (0:0), Primorje : Sava 3:1 (1:0), Tolmin : LTH 3:1 (2:1). Pari prihodnjega kola: Drava : Triglav, Sava : Tolmin, LTH : Jadran. KOŠARKA — V zaključnem delu slovenske moške in ženske košarkarske lige sta se v gorenjskem derbiju srečala Triglav in loški Kroj. Triglavanom je kljub vodstvu v prvem delu uspelo šele v zadnji minuti streti odpor Ločanov. Jeseničani, ki jim »tli pod nogami«, so tesno izgubili proti prvemu na lestvici ljubljanski Iliriji. V ženski konkurenci je Maribor premagal Kroj, medtem ko so Jeseničanke doma izgubile z Marlesom. Rezultati — moški: Triglav : Kroj 87:84 (44:37), Ilirija : Jesenice 63:57 (27:26); ženske: Maribor : Kroj 57:48 (34:14), Jesenice : Marles 42:52 (25:21). Pari prihodnjega kola — moški: Jesenice : Trnovo, Kroj : Ilirija, Celje : Triglav; ženske: Kroj : Olimpija, Jesenice so proste. ROKOMET — V moški slovenski rokometni ligi so Tržičani po štirih kolih doma okusili prvi poraz. V ženski ligi pa igralke Alplesa še vedno zmagujejo in so po štirih kolih z 8 točkami še vedno na prvem mestu. Ekipa kranjske Save je tudi to srečanje izgubila. Rezultati — moški: Tržič : Rudar 10:12 (5:7); ženske: AIples : Borec 20:14 (10:4), Sava : Usnjar 12:15 (7:6). Pari prihodnjega kola — moški: Tržič : Slovenj Gradec; ženske: Koper : Sava, Steklar : AIples. ODBOJKA — Gorenjska ligaša v SOL sta tokrat osvojila le dve točki. Bled je v derbiju premagal Mežico, medtem ko je Kropa morala priznati premoč ekipi Gaberij. V ženski kunkurenci so Jeseničanke gostovale v Gaberju in brez težav premagale domačinke. V drugi moški SOL pa je kranjski Triglav osvojil obe točki v igri z Ljubljano. Rezultati — moški: Bled : Mežica 3:1, Gaberje : Kropa 3:0, Triglav : Ljubljana 3:1; ženske: Gaberje : Jesenice 0:3. Pari prihodnjega kola — moški: Kropa : Bled, Triglav : Tomos (Koper); ženske: Jesenice : Branik. KEGLJANJE — Na letošnjem republiškem prvenstvu, ki jc bilo to pot v Celju in Žalcu, je najvišji slovenski naslov v posamični konkurenci za moške osvojil Ljutomerčan Miro Steržaj. Na obeh kegljiščih je podrl 2176 kegljev. Od gorenjskih predstavnikov so se najbolje odrezali člani kranjskega Triglava, ki so zasedli četrto, šesto in dvanajsto mesto. Rezultati: 1. Steržaj (Branik) 2176 ...4. Česen 1999, 6. Turk 1976, 12. Martelanc 1933 itd. Na državno prvenstvo se je uvrstilo 22 slovenskih kcgljačev, med katerimi je še nekaj Gorenjcev, -dh Medobčinsko tekmovanje strelcev v Šk. Loki Loški strelci so organizirali v nedeljo 4. tekmovanje za Platišev memorial z MK puško serijske izdelave. Nastopili so tekmovalci z Gorenjske in Primorske. Vrstni red: ekipno — 1. skofja Loka I, 2. Kamnik, 3. Skofja Loka II, itd. posamezno — 1. Berton-celj (Kamnik), 2. Clcmente (Nova Gorica), 3. Fojkar (skofja Loka) itd. A. O. Hokej Jeseničani tretji za alpski pokal V povratnem srečanju so bili jeseniški hokejisti ponovno uspešni. V gosteh so premagali Augsburg z 9:6. Tako so osvojili v lanskoletnem tekmovanju, ki je bilo šele sedaj zaključeno, tretje mesto za alpski pokal. Gole za) Jesenice so dosegli: Hafner io R. Smolej po dva, F. Smolcj, Mlakar, T. Košir, Tišler in I. Jan po enega. -bef Kranjska gora : Salzburg 2 : 5 V prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu so gostje zasluženo zmagali. Domačini so se dobro upirali gostom vse do zadnje tretji, ne. Za Kranjsko goro sta dala gole Ambrožič in Drago Hiti. -bef Patron;>žna slulba' pri zdravstvenem domu v Kranju deluje že sedemnajst let. Kdo pri prestol kilometre poti, bolniikov, otrok in ostarelih, ki so ji'h opravile sestre v tem času. Pa vendar o njihovem delu vemo malo. Zato smo tri izmed njih povprašali o delu in namenu patronažne službe. Zutka PungerčiČ, vodja patronaže: »Patronaža obsega predvsem preventivno delo. V to bi lahko zajeli varstvo družine, zlasti otrok, nosečnic in otroč-nic, potem skrb za tuberkulozne, rakaste in druge težke bolnike na domu, socialne podpirance, re-jenčke in druge občane, ki so v stiski. Obiske opravljamo po naročilu zdravnika, bolnišnice, socialne službe, krajevne skupnosti, šol, sorodnikov in drugih občanov. Vsaka sestra ima svoje območje, tako da jo ljudje poznajo m j« tudi zaupajo.« Cveta Miheiič, patronaž-na sestra: » Nekaj več bi povedala o dolu z alkoholiki. Na tem področju je namreč največ dela in najbolj smo nemočni. Pri nas že ni dosti ustanov za zdravljenje, poleg tega pa smo v dilemi, ali naj pošljemo alkoholika na zdravljenje v Begunje ali Škofljico. V Begunjah spreje- majo le bolnike, ki sami pristanejo na zdravljenje, v Škofljici pa sikoraj ne dobimo prostora. Ovira za uspešno zdravljenje je tudi dolga doba čakanja za sprejem v bolnišnico. V tem času se marsikdo, ki je že pristal na zdravljenje, premisli. Pa tudi za zdravljene alkoholike položaj ni rožnat. Nanje slabo vpliva okolje, potem so težave z zaposlitvijo in želja po alkoholu sc ponovi. Večmesečno dolo je bilo zastonj.« Antonija Finci, patro- nažna sestra: »Najtežje je, ko pošljejo iz bolnišnic domov na smrt bolne, pa jim ne moremo nuditi zadostne nege. Premalo nas je, da bi jih lahko vzole v stalno oskrbo, kvečjemu jih lahko enkrat dnevno obiščemo. V domove počitka jih zaradi pomanjkanja prostora in zdravstvenega kadra tudi ne morejo sprejeti. In to so bolniki, ki so potrebni največje skrbi in nege.« L. Bogataj Pet milijonov fluoro-grafiranih prebivalcev V Bistrici pri Tržiču Je bila v ponedeljek dopoldne majhna slovesnost. Fluorografska ekipa Instituta za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik je namreč prav tu fluorogra. firala petmilijontega prebivalca Slovenije, odkar je pri nas uvedeno redno in sistematsko fluorografiranje. Kar. tonček s to visoko številko je imela 70-letna upokojenka Greta Ahačič iz Bistrice pri Tržiču. Ob tem dogodku so bili prisotni doc. dr. Bojan Fortič s sodelavci in predstavniki tržiške občine. Ta visoka številka je vsekakor pomembna za slovensko fluorografsko službo. S fluo-rografiranjem prebivalstva smo v Sloveniji začeli leta 1947, nekaj let kasneje, točneje 1951, pa je bila uvedena sistematična in redna preslikava pljuč za vse prebivalce od 25. leta starosti dalje. Fluorografiranje je pri nas najbolj množična zdravstvena akcija. Do sedaj je bilo ha ta način odkritih 9514 bolnikov s tuberkulozo, in kar je še posebno važno — 3717 bolnikov s pljučnim rakom. Prav v tem pa Je pomembnost fluorografiranja, saj bolniki z rakom le redko pravočasno odkrijejo in začno zdraviti svojo bolezen, čeprav Je bolnikov s tuberkulozo vse manj, pa fluorografiranja tudi v bodoče ne kaže opustiti, celo nasprotno, sedaj se na ta način odkriva vse več bolnikov z ostalimi pljučnimi boleznimi. Kot je povedal doc. dr. FortiČ bo v bodoče fluorografiranje rabilo pri odkrivanju srčnih bolezni, obenem pa bi lahko opravili še dva zdravstvena pregleda: merjenje krvnega pritiska In pa pregled urina za odkrivanje sladkorne bo- Potem ko Je fluorografska služba instituta za tuberkulozo ^ pljučne bolezni Golnik napravila petmilijonti posnetek, s° ^ pomemben dogodek tudi proslavili. Greti AhaČlČ, upokoj i iz Bistrice, ki Je imela kartonček s to številko, je darW ^ spomin na ta dogodek izročil direktor Instituta za tub«" ji, zo in pljučna obolenja doc. dr. Bojan Fortič. — Foto-Perdan /© ljubljanska banka lezni. L. M. Teden požarne varnosti Teden požarne varnosti, ki traja letos od 24. do 30. septe111 bra, je tradicionalna akcija gasilske zveze Slovenije za krepi obrambe proti požarom leta v leto večje, Je sia ^ Gasilska zveza Slovenije želi v tednu požarne varnosti še posebej opozoriti na ukrepe, s katerimi lahko požar preprečimo, če pa je požar že nastal, pa na način, kako ga s sredstvi, ki so v tistem trenutku pri roki, naj. hitreje pogasimo. Požari so namreč lani povzročili največjo škodo doslej, zahtevali pa so tudi človeške žrtve. Kar 33 odstotkov vseh požarov Je izbruhnilo zaradi nevednosti, malomarnosti in neprevidnosti, 10 odstotkov pa zaradi igre otrok z og- njem. Tako je bilo lani v Sloveniji 1520 požarov, od tega v družbenem sektorju 648, v zasebnem pa 872. Rdeči petelin je povzročil veliko škodo: 41,519.737 dinarjev v družbenem In 21,937.263 dinar, jev v zasehnem sektorju. Največ požarov je bilo na kmeti iskih poslopjih, sledijo ra stanovanjske stavbe, kmetij, ski pridelki, gozdovi in proizvodni objekti. Pri požarih ie izgubilo življenje 12 oseb, 53 pa jih je bilo ranjenih, od tega 19 gasilcev. Ker so posledice požarov iz ska zveza Slovenije v požarne varnosti v propagandno akclJ,„nake. la je propagandne katerimi onozarja lepa 113 Katerimi j- . po- membnost borbe foti ^ $0 rom in na veliko »"J* jo le-tiže Povsroa"^^ va v dan ogrožajo «o'^cP njegovo in družbeno P J nje. Požarna saijoj* t(& še vedno najMbMP Je 'J požarne varnosti, »j v$rf tošnji tc*en p°*ar"|ej. stl namenjen praV gojiiP