G o v o r gosp. dr. Razlag-a v IX. seji za zboljšanje šolstva na Kranjskem. *) Pripoznano je načelo v vseh deželah in državah, da je za izobraženje prebivalstva treba razširjati šole in posebno Ijudske šole v najnižji vrsti ljudi, da tako postane uk in poduk obče dobro vsakega občana in vsakega državljana. Ako sosedova hiša gori, je tudi naša hiša v nevarnosti; ravno tako iinajo vsi ljudje korist, ako sosedovi otroci ne ostanejo nevedni, surovi, hudobni, ampak ako jim koristen poduk v šolah žlahni srce in razbistri um. Nauki glasovitega učitelja Pestalozzi-ja, ki se je rodil 1. 1746., so za vse narode veljavni, ker je sostavil načela in vodila za njih izpeljavo izdal za poduk mladine, da se posebno med revnimi, siromaškimi stanovi nauki širijo in da se tako zboljša stanje vseh revnih ljudi. • V vseh deželah vidimo živo gibanje za zboljšanje šolstva in mi ne bi smeli zaostajati, ker povsod občine, dežele in celo država pospešuje razvoj umnega šolstva in velike zneske žrtvuje za šole. Toraj je splošno načelo, da denar naložen za šole ni izgubljen, ni slabo naložen, ampak da bode našim potomcem dobre obresti donašal. Tudi pri nas še je treba marsikatero reč popraviti, ker deloma nij šol in deloma so premale in ne bi se mogla izverševati postava, katero smo lansko leto sklenili, ako ostane vse, kakor je, ako ne bi se pomagalo tistim občinatn, katere so same premajhne, katere ne morejo za vsako stvar, za vsako potrebo šolstva skrbeti. Žalostno je na pravnih listinah mesto lastnoročnih podpisov videti po 5, 6 ali še več križev in kdor se samo dobro brati in pisati v malih šolah nauči, ta se bode tudi s pridom na dalje učil iz *) cf. BUo. Tov." 1. 3. str. 4?- gospodarskih knjig in časnikov in sploh iz druzih sredstev, kar je za življenje potrebno. Pri nas imamo sicer dobro napravo, družbo sv. Mohora, ki nadaljuje dejansko šolski poduk. Knjige se letos tiskajo v 25.000 iztisih in veliko let se že izdaja po 5, 6 ali 7 knjižic, toraj je pričakovati, dabodesčasomavsakahišana Slovenskem imela enega družnika in da bode morebiti število teh družabnikov narastlo na 50.000 in še več. To je nadaljevanje narodne šole in potreba bode, da se ljudje kakor otroci naučijo poprej brati in pisati, ker le po tem bodo dobre knjige s pridom prebirali. V malih deželah ni mogoče, kakor je skušnja zadnja leta pokazala, da bi se zadosten deuarni pomoček dobil za umni razvoj šolstva; toraj tudi država tu in tam dovoljuje podpore, in pričakovati je tudi za našo deželo, da se okoli 20.000 gl. iz državnega zaklada dovoli za razvoj šolstva. Toraj bi sklep aašega deželnega zbora, ako bi se odločil za pregled vsega našega šolstva, znatno podpiral zahtev za državno podporo, za skupno pomoč in priboljšek iz državnega zaklada. Morebiti bi se tudi s časoma dobil kateri delež državne loterije, katera se skoro vsako leto razpisuje, in deleži dobitka na dobrodelne namene porabijo. Kar učitelje zadeva, je prvič potrebno, da dobre učitelje dobimo in drugič, da dobre učitelje deželi ohranimo. Da se dobri učitelji dobijo, za to ima skrbeti šola pripravljalnica za učitelje, in da se dobri učitelji ohranijo, je treba skrbeti za to, da jim je mogoče živeti in shajati, kakor je za izobraženega človeka potrebno. Danes vidirao, da so se vsem državnim uradnikom jako znatno plače povišale, dobili smo predloge finančnega odseka, v katerihjenasvetovana višaplača tudi našim deželnim uradnikom. Vse to odobrujem, ker se sme pričakovati, da bodo s povekšano plačo primerno se trudili, tudi dela dobro in hitro opravljati, katera jim naložuje poklic. To me napotuje na to, da treba skrbeti za primerno plačo učiteljev. Zdaj*vidimo žalostno prikazen, da nam dosti učiteljev iz naše dežele domačijo zapušča in v sosednje dežele podučevat gre, ker imajo tam po 500, 600, 700, 800 gld. in podučiteljske plače so tam z 400 gld. razpisane, in vendar še v teh deželah nimajo zadostnega števila učiteljev. Toraj je vedno nevarnost pred nami, da bodo še drugi učitelji zapuščali domovino in se v drugih deželah nastanili, kjer imajo pomnoženo plačo za svoje delovanje. Samo na domoljubje se ne moremo sklicavati pri takih opravilih, ker ima učitelj razun tega, da si tudi mora sredstva pripravljati za svoj poklic, večkrat tudi mnogoštevilno rodbino in z malimi zneski shajati ne more. Pripomoček razun državne loterije in državne podpore bi bile potem dobrovoljne ustanove za učitelje; potera bi morebiti vzajemna zavarovanja se osijovala za pomoč nemočnih učiteljev in njih družine. Tudi v časnikih se nahajajo dobri sveti., kako bi mogoče bilo šolo podpirati in učiteljem zavarovati stanje. Moj namen je torej slavni zbornici predlog staviti za to, da se pred oči postavi celi deželi obraz ali pregled, podoba našega šolstva in razloži potem žalostno stanje tega in nasvetujejo sredstva, da se odpomaga primanjkovanju in šolstvo spravi na tisto vrsto, na kateri pri drugih narodih stoji. Toraj priporočujem svoj predlog-