poSitiina ptačatoet v gotovini Domoljub iz Ljubljani, 22. Juntfa 1938 ^ — — — — Celo 51 • šicv. 25 Dnevi naše mladine be par dni — in Ljubljana bo ao-pet oživela. Po dolgih letih se bodo ljubljansko ulice napolnile s tisoči in tisoči slovenskih fantov in deklet, na katere lahko gleda s ponosom vsak katoliški Slovenec. Tisočetfrnaše mladine se bodo pridružili tisoči enakomislečih, ki bodo prihiteli iz inozemstva kot zastopniki katoliških mladinskih organizacij drugih evropskih narodov: iz Češkoslovaške, Poljske, Francije, Amerike, Belgije, Holandake, Švice itd. Tekmovalne vrste posameznih narodov se bodo najprej pomerile v svojih telovadnih zmožnostih, na Petaovo pa bo veličastna zunanja manifestacija katoliško mladine, ki naj pokaže, kaj ta mladina je in kaj hoče. Katoliška cerkev vedno, zlasti pa v današnjih fesih polaga veliko pažnjo na vzgojo mladine: one po šolah in one, ki je šolskim klopem že odrasla. V današnjih časih, ki so zlasti za mladega človeka polni nevarnosti, bi Cerkev ne storila dovolj, če bi za mladino skrbela le v cerkvi. Ona mora mladega človeka zajeti popolnoma lit ga voditi tako, da se bo lahko izognil vabam in zanjkam, ki ga hočejo odtrgati od Cerkve in Boga. To pa je mogoče le na ta način, da se katoliška mladina organizira v društvih, ki sicer nimajo cerkvenega značaja, pa je tam vendar vsa vzgoja usmerjena tako, da hote in vodoma nikdar ne pride v nasprotje z nauki in navodili naše vere in Cerkve. Temu cilju služijo v glavnem katoliške mladinske organizacije. V teh organizacijah dobi mlad človek vsega, kar si želi: izobrazbe potom dobre knjige, časopisa in predavanj, vaje v nastopanju pri gledaliških predstavah, telesnega zdravja pri športnih in telovadnih vajah, veselja in zabave na izletih in v druščini enakomislečih, discipline, samoeataje in požrtvovalnosti. Pri vsem tem pa je v katoliških organizacijah vedno ena glavnih skrbi ta, da se mladina, ki s© v katoliških vrstah zbira, ohrani in utrdi v zvestobi do Cerkve in vere. In to zadnje je tisto, zaradi česar imajo katoliške mladinske organizacije pravico do obstoja: vzgojiti hočejo dobre katoličane. Ne zaradi telovadbe, iger, izletov in parad, ampak »aradi duha, ki preveva te organizacije, jih Cerkev priporoča in podpira. Prav tabo'pa Cerkev obsoja nekatere organizacije ne zaradi njihovega zunanjega delovanje in uspe-; h°v, ampak zaradi načel, na katerih sloni vzgoja njihovih pripadnikov. Katoliško vzgojena mladina bo dala nahodu ia državi rod poštenjakov, ki bodo ne zaradi paragrafa, ampak iz notranjega prepričanja, iz čuta odgovornosti pred vestjo in Bogom znali dati Bogu, kar je božjega m vladarju, kar je vladarjevega. Grda krivica in obrekovanje je, če kdo trdi, da se v katoliških mladinskih organizacijah zanemarja državljanska vzgoja ali celo, da jih preveva proti-državni duh. Niti najmanjšega dokaza za tako trditev ni doslej še kdo prinesel in ga tudi ne bo. Celo v naših lastnih vrstah se včasih dobe ljudje, ki še ne razumejo, čemu je treba katoliško mladino organizirati. Marsikak oče trdi: fant, ki cel dan gara po polju in v de-' lavnicah, naj gre zvečer k počitku, ne pa v društvo. Telovadi naj s koso in motiko, na odru pa naj igrajo tisti, ki imajo časa in zmožnosti dovolj. Na videz je vse to lepo! Kako pa je v resnici? Kje je največ pijančevanja, ponočevanja, kletve, pretepov, kvan-tanja? Ali ne po tistih farah in vaseh, kjer mladine še ni zajela katoliška organizacija, ali ne pri tistih mladih ljudeh, ki se ne marajo pridružiti katoliški mladinski organizaciji, ki v fari že lepo deluje. Ne maramo s tem trditi, da v vrstah katoliško organizirane mladine ni nič slabega. Ljudje smo vsi in vsi k slabemu nagnjeni. Vendar pa mora vsak pošten človek priznati, da katoliške organizacije vse store, kar je mogoče, da bi iz im*-šega naroda izginilo vse, kar nam je v sramoto in kar nas ponižuje pred drugimi narodi. Skrajni čas je že, da iz naših vrst izginejo staroikopitna naziranja, češ da za ta ali oni kraj ali faro katoliška mladinska organizacija ni potrebna. »Da bomo narod poštenjakov!« Za to bo katoliška mladina manifestirala na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. Da bomo znali dati Bogu, kar je božjega, da bomo ohranili svojo katoliško vero in zvestobo do katoliške cerkve, da bomo ostali živi in vredni udje svojega dragega naroda, da bomo kot zavedni katoličani in kremeniti Slovenci tudi najzanesljivejši državljani naše ljubljene Jugoslavije! Ali ni prelepa ta naloga, ki si jo je naložila slovenska katoliška mfkdina ? Mladina — to je naša bodočnost! Komur je za našo bodočnost, mora podpirati stremljenja katoliške mladine. Pokažimo ob teh lepih dneh naše mladine, kako jo radi imamo. Skupaj z njo pridimo v belo Ljubljano vsi, ki poznamo pomen kat. mladinskih organizacij. Vai: stari rod, ki organizacij še ni imel, veterani naših organizacij, ki sami predobro vedo, kaj so jim organizacije dale, pa tudi one vabimo, ki so doslej delo slovenske kat. mladine gledali z nezaupanjem. Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta Poldelfski pododsek Zadnji dan je v tem^-fšododseku referiral g. svetnik VI. K u r e t še o »Vinarstva«, ki je pri nas prav zelo važna kmetijska panoga, saj je zasajenih s trto nad 25.000 ha Slovenije, ki nam do-našajo povprečno do pol milijona hI vina. V severovzhodnem delu, Slovenije vlada kvaliletna proizvodnja, v južnovzfiodnem delu kvantitetna. Vinogradništvo se je pri nas razvilo že jako visoko, a zadnja leta žal nekoliko popušča zaradi nasto-pivše krize. Izvoz je skofo prenehal in cene so jako padle, zlasti zaradi bude konkurence dalmatinskih in banaških vin (ta so najslabša na svetu), kajti pridelovanje vina je pri nas dražje nego v drugih banovinah, zato pa tudi kvaliteta boljša. Govornik orisal položaj vinogradništva po drugih ter ugotovil, da se nahaja v krizi samo Slovenija. Da se omili, je treba omejiti vinograde le na prvovrstne lege, jih premišljeno in strokovno obnoviti, pridelek tipizirati, uvesti pridelovanje namiznega grozdja, povečali donos, zatreti samorodnice in uvesti zadružno prodajo. Naše oblasti so za dvig vinogradništva storile že jako mnogo, premalo pa za vnovčevanje vina. Končno so govorili v tem pododseku še gg. Vardjan, Humek, Kafol, Priol in' Klego o eni naših najvažnejših kmetijskih panog, t. j. »Sadjarstvu«. G. V a r d j a n je opisoval, MStŠlFlifl.O ..ferezpngofco' s i. julijem vsem, ki so plačali doslej samo polletno nardčoino in iste ne bodo obnovili do konca tega meseca. — Ne prezrite tega opomina! kako m Slovenci cenili sadjarstvo v Valvasorjevih časih, a da je začeto potem proti koncu 18. stol. propadati, dokler se ni proti koncu prve polovice preteklega »We»ja aeželo vnovič dvigati po za slugi .lvefc dukovnikov: Fr. Pire* in L, Pistarja in » peraočjo kranjske ter Štajerske Kmetijske drafije. G. Kotne k je poudaril, da |e bilo štajersko sadjarstvo pred vojno daleč pred kranjskim. Med vojno je delo na pospeševanju sadjarstva zastale, po wjBi ae je pa pridno obnovilo in 1 1933 je bil izdan še sedaj veljavni sadni izbor za Slovenijo. Posebno velike zasluge za sadjarstvo ima »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, ki Šteje le nad 10.000 članov v 260 podružnicah. Napredek se kale zlasti v negi dreves, v sposaavaojti sadnih sort, v preeepljanju drevja, v zasajanju novih sadovnjakov in drevesnie, v sortiranju in tipiziranju sadja ter v domači sadni uporabi. G. Kafoi je razpravljal o naSih najvažnejših sadnih sortah. Tri nas imamo oholi 7 milijonov sadnih dreves. Leta 1932. je bila Slovenije razdeljena na 7 sadnih okrežij s sedaj se džla na to, da bi se to Število zmanjkalo na 4 Za vsa okrožja je določenih 20 jabolčnih vrst. (tovornik je potem podrobno navajal okrožja in posamezne vrste sadja za dotična okrcija. Končno je Se navedel, ds imamo pri nas 552 drevesnie, v katerih se goji na d 2sOjOOO drevesc za oddajo (76% zasebnih). G. K a to I je dalje referiral tudi o najvažnejših nalogah za po-vzdigo sadjarstva in navajal, da mormo preiti od ekseiensivmegs sadjarjenja k in mteazivoeroa in začeti z uvajanjem sadnih vrtov. Eden najvažnejših pogojev uspeSnega sadjarjenja je prava vrsta v pravi kraj, v čemer imamo sedaj že mnogo skaieaj. V vsakem pomembnem sadnem okolišu bi morali imeti tudi matičen nasad, kjer bi ee preizkušale sadne vrste in od koder bi dobivali sadjarji dobre cepiče. Tam bi se prirejali tudi tečaji in predavanja. G. ravnatelj J. Priol je razpravljal o prevažnem vprašanju varstva sadnega drevja, kajti nešteti Škodljivci rastlhisfcsga "ti! živalskega izvora uničijo vsako leto eno -tretjino naSega sadnega pridelka ter nam nerede tako vsaj 30—40 milij. din letne Škode. Najhujši škodljivci so zlasti cvetožer. škrlup in jabolčni zavijat. Zatiranje škodljivcev je zato najmanj tako važno kot gojitev drevja sama. Obrambe mora biti posredna, to je, da sadimo čim odpornejše vrste, in neposredna, ki obstoji v uničevanju škodljivcev s škropljenjem. Podcenjevati pa nikakor ne smemo pomena ptic pri zatiranju številnih škodljivcev. — Nadalje je govoril g. F lego o vprašanju domače uporab« sadja, ki znaSa pri nas 4000 vagonov letno, kar je vsekakor še mnogo premalo. Največ se ga porabi svežega, zelo mnogo pa tudi za alkoholne sadne pijače. Pospeševati bi bilo treba pridelovanje sadjevca, zatirati pa žganje-kuho. Velika Skoda je, da pri nas ne obračamo Se skoraj nobene paznje tudi proizvodnji brezalkoholnih sadnih sokov. Tudi umno sušenje sadja v modernih sušilnicah je še komaj v začetku. — Vsak kmečki dom bi moral imeti vse leto na zalogi suho sadje, sadno vino in dober sadni ocet. Končno je referiral g. Kafol še o sadni trgo-viui. !gotovi! je, da sadna trgovina ni poznala prave Krize, ker je dobro blago vedno lahko naglo dobrega kupca, zlasti pri Nemcih. Slovenija je zelo pripravna za produkcijo namiznega sadja. Lani smo izvozili 574 vagonov jabolk, i vagon čsšpelj iu 1 vagon svežih malin, a pri dobrih letinah bi bil izvoz lahko vsaj petkrat večji. Glavni pogoj uspešne sadne trgovine je tipizira nje in pravilno spravljanje pridelka. Nujno bi bilo tudi potrebno prodajo zadružno organizirati in uvesti sadna skladišča, bi bi dala sadni trgovini šele pravo podlago. Vsekakor je treba povečati tudi domači trg in v ta namen uvesti propagando za večji konsum sadja. « temi referati o sadjarstvu je poljedelski pododsek zaključil svoje delo. Vzporedno z njim je pa delal Živinorejski pododsek ki je zboroval v dvorani ljubljanskega mestnega magistrata in ki mu je predsedoval g. svetnik j inž. L. M u r i. [ Tu je referiral dae i juaija g. svetnik inž. L Oblak najprej o »Gevedereji ia koajereji«. Ugotovil je, da ima tai-? kmetijstvo predvsem živinorejski saačaj. saj travniki in paš- niki 54 odstotkov aa*e kmeupie povrfase, raSi-mo pa sedaj okoli STSUJOO giav gonjr firin kajti v zadnjih tetih smo ndboiiko nazadovali. v primero s predvojno dobo pa k prav znatno, (točim so vsi naši sosedje silna napredovali V naši državi je pa Slov^fdja vsaj glede Števila živine Se vedno na prvem mestu, kajti na 100 ha obdelane jx>vršine pride pri nas le vedno 45 glav, v vsej Jugoslaviji le 28. a v sa 500 din. 14 bankovcev po 10 din ter 200 din drobiža. n Nesreča Engelberta G amebi. Iz Prage poročajo, da se je namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gane! v T/rševem domu resno poškodoval. Na hodniku mu je spodrsnilo, pri pade« si je zlomil roko blizu ramenskega sklepa. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mil zdravniki aaradi nssnosti poškodbe svetovali daljše mirovanje, d KaSa zračna plovba. Tri nove letalske zveze je dobil Zagreb. Te dni so odprli progo iz Zagreba preko Dunsja na Brno in Prago, progo od Zagreba do Sarajeva in Dubrovnika ter progo preko Sušaka do Ljubljane. Tako ima Zagreb dobro mrežo letalskih zvez, saj obratujejo poleg imenovanih še zveze z Belgradom in Bukarešto, ter zveza z Benetkami, Torinom in Milanom, h Zagreba v Dubrovnik maša čas letenja le dve uri in pet minut d Zokt lep evkaristitri Itt^ra je bil ono nedeljo v hrvatskem Samoboru. Poleg ve- Zastopniki jugoslov. mest so zborovali Dne 19. junija 1938 se je začela v Trgovskem domu glavna skupščina Zveze jugoslovanskih mest, ki je te dni zborovala v Ljubljani. Zborovanja so se udeležili dalje zastopniki skoraj vseh večjih pomembnih jugoslov. mest, večinoma župani, uavzočnih pa je bilo tudi mnogo občinskih svetnikov ter odličnih mestnih uradnikov, zlasti iz Ljubljane. Zborovale« je v lepem nagovoru pozdravil tudi ban dr. Natlačen. Krasno predavanje o kulturnem razvoju Ljubljane je imel vseučiliški profesor dr. Štele. Zborovalci so sprejeli več zahtev zlasti glede mestnih financ in željo po izpre-noembi zakona © mest občinah. Država naj izda zakon o samoupravnih hranilnicah z vsemi pravicami ift pooblastili, kakor jih uživajo pooblaščene državne ustanove. Samoupravne hranilnice morajo tudi mnogo žrtvovati za raz-doišitev kmetov, povrh vsega pa so izgubile pravico za sprejemanje pupilamega denarja, denarja Bratovskih skladuic in podobno ključno le v korist DHB. Zaradi vsega tega tudi naša mesta ne morejo uspešno opravljati svojih nalog na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Zveza mest pozdravlja stremljenje kr. vlade za napredek turizma v naši državi, obenem pa naglasa potrebo spretnem-be in spopolnitve uredbe o tujskem prometu, Piedvsem je potrebno, da se hitro izdela pro. gram, kakor ga določa uredba o zgradbi cest itd. Popoldne so si udeleženci skupščine ogle-dali turistične zanimivosti, kulturne ustanove ter socialnopolitične zavode mesta Ljubljane v posameznih skupinah s strokovnimi tolmači ter se zelo pohvalno izrazili o ureditvi mesta ter o delu Ljubljane za napredek in blagostanje svojih meščanov. likega dela izobraženstva * }e kongresa udeležil tudi zagrebški metropoli! in nadškof dr. Stepinec v drurbi predsednika stalnega od bora za eviiaristične kongres«, krškega škofa dr. Josipa Srebmiča. Kongres se je zaključil t veličastno procesijo. d Občni zb«r >Slovenske straže« v Ke-fevju je bil pred kratkim. Dr. Ivan Česnik je poročal o delu in borbah Slovencev, ki so na našo žalost razkropljeni po celem svetu. Duhovni svetnik Karel Škulj je prikazal številčno moč slovenstva na Kočevskem. Blagajnik je povedal, da sta darovala v društvene namene minister dr. Korošec 22.000 din, ban dr Natlačen pa 17.000 din. Trboveljska družba je prispevala v isti namen 5000 din. Minister dr. Korošec in ban dr. Natlačen sta biia končno izvoljena za častna člana. d Morali so p« težit i orožje pred močnejšim. Spominsko svečanost za dvajsetletnico smrti 40 Čehov, ki so jih 21. junija 1918 ustrelili Avstrijci, bodo priredili v Kr&gujevcu. Čehi so se z nekaterim drugimi vojaki 71. avstrijskega polka uprli, pa so morali položiti orožje pred premočnim nasprotnikom. Vojaško sodišče jih je obsodilo na smrt, nakar so jih 21 .jnnija ustrelili Svečanostim bodo Velika skladišča za kmetijske pridelke S a osEsovi pooblastila v finančnem zakonu za 1 !88—1S33 je izdal ministrski svet uredbo o silosih. Silosi so javna skladišča za pravilno shranjevanje žita in drugih poljskih pridelkov, za čiščenje, tipiziranje in kreditiranje, en. Som ba rdi ran je teb poljskih pridelkov. Za zgradbo in opravljanje silosov se ustanovi delniška družba z glavnico 230 miiij. din. Družba se bo imenovala Privilegirana delniška družba za silose. Od glavnice 220 milj. din, ki je razdeljena v 220.000 delnic po 1000 dinarjev imenske vrednosti, vplača država 60 milijonov postopno v 10 letih, Dri. bipotekar-na banka prevzame 40 milij. glavnice, Poštna hranilnica 40, Priv. agrarna banka 40 milij., Prizad 20 miiij. din, kar da skupno 200 milij. din. Ostanek 20 milijonov pa podpišejo Narod- d Pri zaprtja zji jjj pfj molo/ah s prebav; Ktmite zjutraj oa iešče kozarec aaravne »rraoz-Josd« vode-4» na banka, hranilnice in zadružne organizacije. Ostali delničarji razen države vplačajo svoje delničarje v 2 obrokih in 2 letih. Upravni svet šteje 11 Sanov (na vsakih 20 milij. din glavnice 1 član uprave). Razdelitev čistega dobička je določena s 6 odstotki letno. Pač pa so znatne taksne in druge davčne olajšave nove družbe (pri ustanovitvi, protokolarni, oproščena uvoznih carin za instalacijo, poslovnega davka itd. Uredba o silosih bo imela za posledico tudi boljšo organizacijo vnovčevanja kmetijskih proizvodov, ker bo omogočala kredite na podlagi uskladiščenih količin in bodo skladišča tudi omogočila kmetovalcem čakati s prodajo na ugodnejši trenutek Z zgraditvijo silosov je državna žitna politika dobila še najvažnejše sredstvo. Obenem je z zgradbo silosov zvezana tudi razvrstitev kmetijskih proizvodov, kar bo izboljšalo kakovost kmetijskih pridelkov in s tem tudi ceno, prisostvovali zastopniki naše vojske, dalja zastopniki češkoslovaške vojske in vse kra-gujevske ustanove. d Dve čebelarski. Nekemu kmetu v mo-ravški okolici je nedavno priletel roj v čebelnjak ter se nastanil v pralnem panju. Kedek primer se je dogodil neki ženi, kateri so čebele obsedele na oknu njene koče. Zjutraj, .k« je odšla od doma, je zunanje okno ostalo na pol odprto. Zvečer ni opazila ničesar; brž ko se je zdanilo, pa jo je izueuadik) šumenj«. Sosed ji je čebele seveda z veseljem odstranil, saj je imel pri tem dobiček. d Ker je šeai »dresa! košček nosu. Dva meseca zapora je dobil pred osiješkim sodiščem Dragotin Velikič, ker je ženi odrezal del nosu. Mož je prišel na novega Jeia dan precej vesel domov, kar pa ženi ni bik) všec. Vnel se je prepir, med katerim je mož potegnil nož in odrezal razjarjeni ženi konico nosu. d 5000 jajc ia 209 vraa. Uspešno potonile vanje vran in srak je izpeljalo lovsko društvo v Daniiovgradu. Lovsko društvo je sklenilo vzgojiti več družin fazanov v bližnih gozdovih. Da bi pa te živali obvarovali pred uničevalci, je društvo razpisalo nagrade za tiste, ki bi pobirali jajca vran in srak. Čeprav so plačevali za vsako jajce le po 50 par, so otroci že v nekaj dneh nabrali okrog 5000 jajc vran in srak ter ubili pet sto vran in srak. d Ob konec letošnjega vekvejnj«. letanji spomladanski vzorčni velesejeir v I.jnb-Ijani je vsa široka javnost prav dobro sprejela. Zanimanje za velesejem je močno zaži-,ek>. Ena najvažnejšh nalog velesejma v vseh teh letih krize je bila, pomagati po vseh močeh ozdravljati naše bolno gospodarstvo. Ljubljanski velesejem je v vseh teh letih deloval v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Za udeležbo na ve-1 esej mu se je priglasilo toliko tvrdk, da je morala uprava razstavno ploskev v zgradbah povečali z zgraditvijo dveh zasilnih zgtadl) in še ni mogla ustreči vsem, ki so želeli sodelovati. Razstavilo je 619 t\rdk, med njimi 145 tujih, in sicer: Amerika 11, Anglija 2 Belgija 2, Bolgarija 3, ČSR 14, Danska 2, Finska 1, Francija 16, Italija 8, Nemčija 83, Nizozemska 1, Švedska 2. Velesejem je obiskalo 105.000 ljudi. Prihajali so iz vseh predeli naše države ga tudi i« Bolgarije, Italije in Nemčije v močnih skupinah, posamezno pa iz Anglijo, Francije, Holandije, Madžarske, Nizozemske in Turčije. Odlični gostje letošnjega spomladanskega velesejma so bili t Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ministri dr. Vrbanič, dr. Spaho, dr. Stoševič, dr. Krek, ki je velesejem tudi otvoril, ter francoski poslanik na našem dvoru, minister Raymond Brugere. Potrebno je pa začeti z gradnjo novih razstavnih dvoran. d Torpcdovka »Ljubljana«:. Na Vidov dan bodo v splitskih ladjedelnicah spustili v morje novo torpedovko »Ljubljano«, ki je iste vrste kakor sta že dve torpedovkl »Zagreb« in Belgrad. Pri slovesnostih spuščanja v morje bo sodelovalo tudi šibeniško pevsko društvo »Kolo«. d Unionsko dvorano v Mariboru je kupi! mariborski Sokol. KDOR hoče biti poceni oblečen, naj kupuje OSTANKE pri STERMECKI — Celje. Pišite takoj po cenik. d Motor je zopet povzročil smrtno nesre-fo. Lep popoldanski dan na praznik sv. Reš-njega Telesa je zvabil skoraj vse kočevske meščane in v bližini mesta stanujoče ljudi na sprehodu v kočevske vasi. Med njim so se nahajali tudi orožniški narednik v pok. Ran-kel, poslovodja rudniškega konzuma Štiber-nik in ponesrečeni upok. orožniški narednik in upok. rudniški poduradnik Gladnik Gustav. Ko so se imenovani trije ob pol šestih zvečer vračali iz vasi Cvišlerje, ki je štiri kilometre oddaljena od Kočevja, se je pripeljal iz Kočevja proti Cvišlerjem na motornem kolesu pravilno po desni strani ceste in z veliko brzino, no da bi pri tem dajal kakršnekoli signalne znake, sin kočevskega veletrgovca Macher Ivan in se zaletel v Gladnika Gustava. Podrl ga je na tla in ga tako hudo poškodoval, da je nesrečni starček še istega dne poškodbam podlegel. d Veliko zdravilišče za pljučno bolne zgradi Osrednji urad za zavarovanje delavcev v okolici Niša. Posebna komisija je dolgo Večkrat e prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. ^GOV " pn SSžeeB časa iskala primerno zemljišče s primernim podnebjem, dokler se ni odločila za okolico Niša. Zdravilišče bo veljalo 10 milijonov dinarjev, niška občina pa bo brezplačno podaljšala električni vod do zdravilišča. Obenem se je občina obvezala, da bo nekaj let dobavljala zavodu elektriko zastonj. V zdravilišču bo prostora za 150 bolnikov. d Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede tn trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijeni porabi. Rog, po min. so«, pol. in nar. zdr. S-br. 15485, 29. V. 85. d Voditelj slovenskega naroda — boter. Družina Jožefa Pavloviča iz Drašič pri Metliki šteje osem otrok, med njimi sedem dečkov. Letos so šli k sv. birmi kar štirje bratci. Oče je naprosi g. dr. Korošca, naj bi za ta redek slučaj, ko gredo štirje bratje obenem k sv. birmi, prevzel botrstvo, kar je g. minister rade volje storil. Mati teh birmaneev je z družine Pečaričeve iz Čuril pri Metliki, ki Strašna povodenj na Kitajskem Časopisje poroča, da je zaradi porušenih nasipov poplava čedalje večja ter da je zasegla tudi južne kraje pokrajine Hona. Voda je dobesedno preplavila na stotine vasi. Število ljudi, ki so ostali brez strehe je že precej večje od enega milijona. Japonske čete s pomočjo prizadetih poplavljencev z nadčloveškimi napori rešujejo prebivalstvo. Časopisje poroča vedno bolj strašne podrobnosti o poplavah Rumene reke (Hoangho) in Jancek-janga. Zadnja poročila pravijo, da vode še vedno naraščajo in da so v zadnjih 24 urah pokrile nadaljnjih 1000 kvadratnih kilometrov. Japonske vojaške oblasti v Šanghaju priznavajo, da so izgubile zvezo z nekaterimi vojaškimi oddelki, ki se nahajajo v od poplav ogroženem ozemlju. Japonske vojaške obla-stl so sploh mnenja, da je borba proti povodnji tako rekoč brezuspešna, kajti deževna doba šele pričenja in bodo vode šele začele naraščati. Rumena reka še ni dosegla svojega najvišjega toka. V zadnjih 48 urah je neprestano lilo po vsej severni in srednji Kitajski in tudi sedaj ni mogoče prerokovati, da bi se položaj izboljšal. Voda je sedaj oddaljena od nasipov, ki branijo Kajfeng samo še en kilometer. Če bodo nasipi vzdržali vodni pritisk, je drugo vprašanje. Japonske oblasti pravijo, da je treba z vso resnostjo računati s tem, da bo vsa ogromna pokrajina, kjer prebiva 50 milijonov ljudi v nevarnosti, da ne izgine pod vodo in blatom. Bojijo se celo, da Rumena reka ne bi menjala svojega toka. Po zadnjih poročilih je reka Hoangho poplavila še 1500 vasi. Ponekod gledajo iz vode samo strehe hiš. 700.000 ljudi je brez strehe. Nad poplavljenimi kraji krožijo neprestano japonska vojaška letala in opazujejo prodiranje vode. Povodenj je prodrla 150 km južno od lunghajske železnice. Le krajši deli lung-hajskega železniškega nasipa mole iz vode; nanje so se rešili mnogi begunci. Japonski letalci jim mečejo živež, obenem si pa prizadevajo, da oskrbe s hrano tudi japonsko posadko v vaseh, obkoljenih z vodo. Silno deževje še zmerom traja. Zaslepljeni narodi današnjih dni in njih voditelji bodo prej ali slej občutili, da je Bog močnejši od topov in tankov ter od bombnikov in strupenih plinov. Da bi le spoznanje ne prišto prepozuo- ima tudi veliko otrok, Zanimivo je, da ja bilo letos kar 16 vnukov stare matere Pečaričeve pri sv. birmi, Vseh vnukov pa ima Pečaričeva stara mati okrog 40. d Tovarno za ukradena kolesa so od. krili orožniki pri Sv. Barbari v Slov. goricah, V zvezi s tem odkritjem so aretirali Ignaca Krajnca in Jožefa Klarnferja. Oba sta priznala, da sta že dolgo časa kradla kolesa v Mariboru in Ptuju, doma pa sta jih potem predelala. Predelana kolesa sta prodajala pa Siov. goricah in na Dravskem polju. Orožniki so pri obeh zaplenili še 9 prenarejenih in na novo sestavljenih koles ter 5 okvirov. d Sejmski zaznamki v naših koledarjih lahko izborno služijo tako občinam kakor tudi prodajalcem in kupcem, ako so v vsakem ozi-ru zanesljivi in točni. Zato tudi letos prosimo vsa županstva v Sloveniji, naj naznanijo vsa morebitne spremembe in napake založništvu »Družinske Pratike«, ker samo županstva morejo dati res zanesljive podatke. NESREČE n Skoda vsled nevihte. Velika nevihta, ki je trajala v Zagrebu 13. junija od 9 do polnoči, je povzročila v mestu in okolici precejšnjo škodo. Zlasti živalski vrt je mnogo trpel in je nevihta uničila kletke za volkove in lisice, ki so ušle. Vsa sreča je, da so kletke za tigre in leve dovolj krepko zgrajene. Strela je udarila v drevo. Ono soboto do. poldan je bilo krasno solčno vreme, le sopa-rica je pritiskala in so se vinogradniki že bali toče, ko so se začeli popoldne nabirati gosti črni oblaki Okrog 5 je začelo močno grmeti in treskati, vmes pa se je ulila ploha. Ta čas sta bila na njivi pri okopavnju krompirja v vrbini pod Staro vasjo pri Raji; »-i-burgu Ilabinc Blaž in njegova žena Justi, doma iz Povšce nad Vidmom. Ker je bil precejšen naliv, sta stopila pod bližnji veliki jagned. Žena je stala naslonjena na deblo, a mož se je tiščal ob njej. Kar naenkrat je udarila strela, ki je moža vrgla vznak. Ko se j® čez nekoliko časa prebudil iz nezavesti, je videl ženo ležati na trebuhu. Oba ponesrečenca so odpeljali v Krškp. Zdravnika v krški bolnišnici sta hotela vrniti življenje mladi materi, saj sta se trudila z umetnim dihanjem od sedmih zvečer pa do polnoči, toda zaman. Mož je pripovedoval, da je najprej stal on pri deblu, ker se je pa bal, da bo žena preveč mokra, je stopila ona na njegovo mesto in to trenutek pred strelo. Ko je prišel k z«vesti, je videl, kako leži njegova žena z obrazom proti zemlji, toda vstali ni mogel, da bi ji pomagal. n Velik požar pri Kočevju. Ono nedeljo okoli pol 9 zvečer je nastal v vasi Mlaka, ki je 8 km oddaljena od Kočevja, velik požar, ki je uničil tri hiše z gospodarskimi poslopji, ter bi kmalu zahteval tudi človeške žrtve Goreti je začelo v skednju učitelja Erkerja Alojzija, nakar se je zaradi precej močnega vetra vnela hiša vžitkarja Koniga Janeza, odkoder se je poleni ogenj z bliskovito naglico razširil na vsa v bližini se nahajajoča gospodarska poslopja. Le naključju, da ni vlekel veter v smeri vasi, ki ima okoli 30 hiš, ne računajoč pri fem gospodarskega poslopja. Osienj se je širil s takšno naglico, da sta si v hiši bivajoči Erker Marija, ki je sestra v 'Avstriji živečega lastnika, in pri njej stanujoča Fink Magdalena v zadnjem trenutku skozi oknf rešili življenje. Na kraj požara so prihiteli gasilci \se kočevske okolice, ki oa zaradi pomanjkanja vode in velikih og»jen;h zubljev sploh nisc mogli začeli z gašenjem Jf Koda znaša po do.-edanjili ugotovitvah okoli liG.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. d Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode zaužite aa teše e. z lahkoto doseči izpraznjenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-JoseSova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Od. reg. 8. br. «174/». n Bazne nezgode. Na Ptujski cesti v Mariboru sta se 28 letni ključavničar Ivan Miklošič s Teznega in 22 letna delavka Marija prevrnila z motornim kolesom ter sta so pri padcu oba hudo poškodovala na rokah in glavi. — Tri metre globoko je padel pri delu v tekstilni tovarni Mauthner v Št. Pavlu pri Preboldu 43 letni strojnik Turk Jože. Pri delu mu je namreč izpodrsnilo, da je omahnil in padel tri metre globoko ter si zlomil desno nogo nad koienom. — Te dni je zgrabila cirkularka za roko 41 letnega mlinar-skega pomočnika Kolarja Matevža iz Biaslovč ter mu odrezala levi kazalec, natrla pa še ostale prste leve roke. — V Kompoljah pri Dobrepoiju je pri pokrivanju strehe padel težak kamen na glavo devetletnemu' Novaku Ivanu. Iskati je moral pomoč pri zadružnem zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. — V ljubljanski učiteljski knjigarni zaposlena prodajalka 23 letna Brenk Ana se je z motorjem peljala mimo Kleč, Nesreča je hotela, da je Brenkova padla z motorja in se močno poškodovala. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. — 10 letni Anton Haring, posestniški sin od Sv. Jakoba v Slov. gor., je dobil nekje vojaško patrono ter se je z njo igral. Naenkrat pa je patrona eksplodirala in drobci so se fantu zalili globoko v desno stran prsi, da so mu ranili pljuča. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. — 12 letni sin delavca Konec Alojz z Medloga pri Celju je padel z drevesa in si zlomil desno roko v zapestju. NOVI GROBOVI n A, kar si spravil, čigavo bo? V Kranju je umrla Marija Likozar roj. Rant. — V Ca-težkih toplicah je nenadoma preminul čopič Anton, tehnični poslovodja v pok. — V Mariboru so pokopali kuharico in gospodinjo Jerico Senekovič. — V Stični je odšel h Gospodu po večno plačilo p. Ambrozij Brenčič. — V Ilošnici pri Laporju je zaspala v Gospo- du veleposestnica. Klavker Frančiška. — Na Podplatu pri Kostrivnici je na veke zatisnil oči bivši posestnik in gostilničar pri Sv. Roku Alojzj Moidej. — V Celju so djali v grob 65-lelnega Vrabla Jožefa. — V Novem mestu >o pokopali Julijo Mramor, vdovo Kobe roj. Ku-til. — V Kokri je odšel h Gospodu po večno plačilo tamoštiji župnik g. Martin Dimnik. — V Ljubljani so umrli: soproga ban. svetnika v p. Draga Svetek in Jurček Koče iz Mengša, — Naj počivajo v miru! KULTURNI KOTIČEK Simon Gregorčič Rodil se je 15. oktobra 1844 v Vršnem pod Krnom na Goriškem. V Gorici je dovršil gimnazijo in bogoslovje. Služboval je kot kaplan v Kobaridu, Rihenberku, potem kot vikar na Gradišču pri Prvačini. Bolehal je zaradi srčne oslabelosti in zaradi tega je stopil v pokoj. Naselil se je v Gorici. Umiri je v Gorici 26. novembra 1906. Pokopali so ga pri Sv, Lovrencu na Libušnjem, v njegovi rojstni župniji. Gregorčič se je že v gimnaziji vadil v pesništvu. V Slovenskem glasniku je že leta [1864 priobčil nekatere svoje pesmi: j.Mojo srčno kri škropite«, »Naša zvezda«, »Eno de-vo le bom ljubil«, »Ti osrečiti jo hod«, in še druge. Večinama so njegove pesmi te dobe domoljubnega in verskomiselnega značaja. Gregorčič je bil narodni pesnik, saj je pel taiko, kakor tudi narod. Vsebina njegovih pesmi je rodoljubna, zlasti je prežeta s tire-penenjem po domačem kraju, potem nam daje v svojih pesmih pouk in nas nravno vzgaja ter razmišlja o minljivosti človeka. Nekaj pesmi je tudi, ki govore c izpovedi tega velikega pesnika, napisal pa je tudi pesmi, k' razmišlja o človeku in življenju. Njegove p?5' t mi so izšle v štirih knjigah: Prva je izšla 1882, potem .1888, 1902 in zadnja po njegovi smrti-Precej se je v svojih pesmih naslanjal na narodno pesem. Njegove pesmi so lahko razumljive in ravno zaradi tega so se ljudstvu zelo priljubile. Nekatere so celo ponarodele-Kdo ne pozna njegove pesmi »Rože je Ba vrtu plela«? %7f mj Za težko delo je močno vino I ▼ i l^i J\. Dobite ga najlažje v .....i................i..... . Centralni vlnarni v Ljubljani Angleški kralj tli kraljica prideta v kratkem v Franc.*), kjer vrSe v ta namen velike priprave. Slika kaže eno izmed ulic, kjer so postavili kraljevskemu paru v čast visoke piramide. fitcv- 25- __ .'DOMOLJUB', dne 22. junija 1938. razgled po svetu Vojna na Daljnem vzhoda Na Kitajskem so kitajski vojaki poklicali na pomoč proti prodirajoči japonski vojski dve reki, Jancekjan in Hoangho. Podrli so namreč na več krajih nasipe teb ogromnih rek, tako da se je voda razlila po ogromnih pokrajinah. Nesreča pa je hotela, da je nastopilo šc deževno vreme, tako da so vode v teh rekah še narasle in je poplava zavzela strašno obliko. Sedaj je nevarnost, da se povodnji obeh rek ne KATOLIŠKA CERKEV s Drobiž. Holandski list »Maasbode« je prinesel pogovor s predsednikom mednarodnih evharističnih kongresov namnrsknn škofom msgr. dr. Tomažem Hcylenom, ki je povedal, da bo leta 1946 mednarodni evharistični kongres v Belgiji za 700 letnico prve procesije pre-svetega Rešnjega Telesa, ki je bila leta 1246 v Andrigenu na pobudo blažene Julijane de Cor-nillon, ki je bila rojena leta 1193 v Rethinnesn. 700 letnica bo v Liegu. Upajo, da bo do takrat že tudi končan kanonični proces Julijane de Cornillon, tako da bo dotlej ta blažena že prišteta med svetnice. Leta 1940 bo mednarodni evharistični kongres v Niči na Francoskem, leta 1924 bo kongres na Poljskem, leta 1944 pa na Španskem. ITALIJA _ s Krtih za vse enak. V listu »Regime Fa-scista« piše Farinacci o novem mešanem kruhu, ki je bil uveden in ki je sestavljen iz 80% pšenične in iz 20% koruzne ali riževe moke. Farinacci pravi, da je treba beli kruh, ki je še ostal v veljavi in ki se prodaja po višjih cenah, kakor enotnostni mešani kruh, takoj odpraviti, ker vzbuja med revnim prebivalstvom nejevoljo, če bi morali reveži jesti slabši mešani kruh, oni Pa, ki imajo denar, pa bi si privoščili boljšega. Farinacci pravi nadalje, da je treba pekom pogledati na prste, ker je tudi na njih krivda, da je mešani kruh ponekod dejansko neužiten. Najboljše pa bo, če se uvede za vse državljane enotnostni kruh brez razlike. — Na cesti med Reko in Opatijo sta zadela skupaj dva avtomobila, in sicer en avtobus in osebni avto, pri čtmer sta zgubila življenje dva moža, več pa jih je bilo težje ranjenih. —Na cesti pri Se-^ni je podrl neki osebni avto mlekarici P. Mahnič in E, Novak ter Josipa Hubnerja, Vsi trije so se vračali na kolesih iz Trsta. Nesreča Se je zgodila predvsem zaradi mokre ceste, zaradi česar je osebni avto pri naglem ustav-jianju, kcv je opazil kolesarje, zaneslo. Vsi trije leže v tržaški bolnišnici in je njih življenje v nevarnosti V Košani so se zvrnila težka že- bosta združili in uničili pokrajino, ki leži med njima, s okrog 50 milijoni prebivalcev vred. Ako vode ne padejo, je nesreča, ki bo zahtevala milijonske žrtve, neizbežna. Prodiranje Japoncev se je moralo kajpada ustaviti, toda nesreča, ki jo bo poplava zapustila za seboj, bo mnogo večja kot bi bilo sovražnikovo posto-šenje. lezna vrata na 5 letnega Karla Dolgana, ki je zaradi dobljenih poškodb kmalu umrl. — V Do-brdobu je granata zopet raznesla dve osebi, katerih identitete niso mogli ugotoviti, ker jih je eksplozija dobesedno razmesarila, da so morali pobirati dele teles celo po drevesih. FRANCIJA s Višje plače zahtevajo, Francoska vlada je sporočila predstavnikom organizacij državnega uradnišU a in nameščenstva, da ji zaenkrat pri najboljši volji ni mogoče sprejeti njihovih zahtev. Uradništvo in nameščenstvo pa se s to izjavo francoske vlade ni zadovoljilo ter odločno zahteva 25% povišanje plač, počenši s 1. julijem 1938. Ni znano, kako se bo spor končal, vendar pa poučeni politični krogi trdijo, da gre za nevaren sunek proti Daladierovi vladi. NEMČIJA s Dolgov se vsak brani. Nemčija, ki si je priključila Avstrijo, je po svojem gospodarskem ministru javno izpovedala, da ne bo plačevala zunanjih dolgov nekdanje Avstrije. Ti dolgovi dosegajo okroglo 15 milijard dinarjev. Upniki pa so večidel francoska, angleška in ameriška vlada. Tudi Švica in Nizozemska sta nekaj posodili. Nastal je med temi državami na eni in Nemčijo na drugi strani hud prepir, kdo bo nekdanje avstrijske dolgove plačeval. Iz prepira se znajo razviti še razne mednarodne sitnosti, kajti dolgovi se bodo morali plačati, tako ali tako, * s- To in ono iz Korotana- V nedeljo 3. julija bodo darovali svojo novo mašo sledeči slovenski novomašniki: g. Štindl Maks iz Dobrle vesi, g. Wrumnik Franc v Šmiklavžu pri Gorenčah in g, Zablatnik Pavle v Bilčovsu. Nedeljo nato darujeta še dva slovenska novomašnika in to: g, JandI Filip na Djekšah in g. Pavle KanauF v Globasnici. In končno daruje 24. julija novo mašo g. Srijenc Kristo na Suhi pri Pliberku. — V nedeljo 26. julija bo na Brnci na Žili »Slovenski dan«, ki ga priredi tamošnje slovensko kulturno društvo »Dobrač«, Prireditev bo na Prangarje.em vrtu v Zmotičah. Na sporedu so poleg petja prizori in dva nagovora. — V Gornji vesci je ostal tudi pod novimi razmerami dosedanji dolgoletni župan, ki je bil prvič izvoljen 1. 192! z večino slovenskih glasov. To je menda eden redkih primerov na Koroškem. —• Župnik Wornig se je vrnil iz Borlj zopet v Gornji Rož tn sicer na Pečnico. — S 15. junijem je bila tudi v Avstriji uvedena enotna krušna moka (»Einheitsmehl«), To je mešanica raznih mok, predvsem pšenične in ržene. Tako se bo- poenotil tudi avstrijski krak. — Nemški Alpenverein šteje 418 odsekov s skupno 188 tisoč 500 člani. — Do 30. junija sprejema dež. vlada, drva za davke. — Na Podkorenu se je zvrnil avto združenih pivovaren in težko poškodoval Dominika Reseroiga. — 59 letna po-sestnica Marija Fina z Vrat je na poti s Podkorena treščila z neke skale in se ubila. — Z' voza je padel in se nevarno poškodoval pas. Kristijan Potisk iz Ljubelja. — V duševni zmedenosti je skočil v vodo m utonil krojač JožJel PoStaig iz Šmarje*« v Rož«. Zapušča 5 delno nepreskrbljenih otrok. KITAJSKA s Povej ai, * koaa. občuješ... Časopisje poroči, da sta sklenili Kitajska in sovjetska Rusija degovor. V pogodbi obljublja Rastja izdatno pomoč v obliki orožja in streliva. Pogodba ima menda sedem členov in sicer: L Kitajska in sovjetska Rusija se ohnčeta, da bosta skupno branile vse pokrajine, ki leže med Kitajsko in sovjetska Rusijo (Zunajija Mongolija, Sinkjan). 2. Sovjetska Rusija prevzame oskrbo z orožjem za vse četnšške čete v obmejnih krajih. 3. So-rjefska vlada nrrdi Kitajski svoje vojaško-tebnične strokovnjake, da bodo -vežbali kitajske vojake v pokrajini Ska-kjan, Ningsija, Cinghaj. 4. Obe vladi bosta sodelovali pri gradnji železnic v obiuejnh krajh, 5. Sovjetska Rusija dobi posebne pravice v naslednjih pokrajinah: Sinkjan, Ningsija, Cinghaj, Sansi 6. Kitajska vlada se ho preosnovala tako, da bodo kitajski komunisti imeli večjo udeležbo. 7. Kitajska vlada bo sprejela v svojo sredo trajnega sovjetskega svetovalca in nekaj višjih častnikov iz sovjetskega generalnega štaba. DROBNE NOVICE Za več milijonov belgijskih frankov volne je zgorelo v Vergieru pri Bruslju. Za pavzdigo svojega kmetijstva dobi Romunija v Franciji večje posojilo. {23 milijonov ljudi so prepeljale češkoslovaške državne železnice in avtobusi letos v; maju meseca. 30 judovskih tihotapcev je zneslo iz Madžarske nad 15 milijonov pengov, Ttčke so prijeli. 12.000 ljudi je umrlo z« kolero v zadnjih dveh mesecih v Indiji. Sv. oče Pij XL jq s posebnim pismom voščil švedskemu kralju Gustavu V. srečo za 80 letnico. Novo cerkev, posrečen« st. Andreju Boboli bodo postavili v kopališču Zobbot pri Gdansku. Nove vojaške oddelke pošlje v Palestino Anglija; ne pride do miru. Za norega vrhovnega poveljnika nemške mornarice je imenovan odmiral Bohm. 200 novih ljudskih kuhinj so postavili po raznih avstrijskih krajih, "dkar je Nemčija ia« sedla Avstrijo. P Bratomorna vojna v Španiji Na Španskem prodirajo armade generala Ker velesile vedno manj podpirajo bojujoče se Franca vedno globlje v rdeče ozemlje. Pretekli stranke, postaja nadmoč generala Franca čebulen so zasedle važno pristaniško mesto Ca- dalje večja in prerokujejo, da bo državtjacske stellone in sedaj prodirajo dalje proti Inki Va- vojne kmalu konec, ker se bodo morali rdeči lenciji. Rdeča Španija je trajna razklana na j brezpogojno vdati Francavim armadam, dvoje del, med katerimi ni nobene zveze več. [ POB P8KR0VHIUSTV0M Mi. VEL, KRflllft PETIU H. MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V LJUBLJANI • OD 26. M 29. JUNIJA 1938 Prosvetna razstava v Ljubljani V dneh mladinskega tabora si bo vsak udeleženec gotovo ogledal jubilejno razstavo Prosvetne zveze, ki bo nameščena v frančiškanskem kolegiju. Razstava bo razdeljena v devet odddelkov. V prvem oddelku bomo videli odlične pokrovitelje Prosvetne zveze, Krekovo oporoko, deklaraeijske knjige, na levi steni ogromen grafikon, ki bo podal 40 letno delo Prosvetne zveze v številkah. Na nasprotni strani pa ogiomen zemljevid Slovenije, kjer je zaznamovana vsaka župnija, ki ima Prosvetno društvo, fantovski odsek, dekliški krožek in kjer stoji prosvetni dom. Lepi modeli najbolj znamenitih prosvetnih domov bodo krasili ta oddelek. Sosednji oddelek kaže delo Zveze fantovskih odsekov. Statistični podatki bodo pokazali tudi delo bivše Orlovske zveze, njen tisk in njene javne nastope. Prav tako bo Zveza fantovskih odsekov razstavila svoje publikacije in pokazala na uspešno dveletno delo. V nadaljujem prostoru se nam predstavi vodstvo dekliških krožkov. Tudi tukaj nam zgodovina pokaže uspešno delo bivše Orliške zveze. Videli bomo dalje zanimive podatke Slovenske Straže, nazorno bo podan zemljevid, kje bivajo Slovenci. Radio Ljubljana praznuje letos svojo 10 letnico. V njegovem oddelku bomo videli, ka »roni-no delo je ta odsek Prosvetne zveze v prvem desetletju svojega obstoja izvršil. Velik model oddajne postaje iz Domžal bo krasil te prostore. Zanimiv bo izletniški oddelek razstave. Na odru Fračiškanske prosvete bodo razstavljeni razni modeli odrov. Veliko lutkovo gledališče bo privabilo slehernega obiskovalca. In če bomo stopili za oder v vzorno urejeno garderobo, bomo videli, česar potrebujejo Igralci, preden so opremljeni za odrski nastop. V posebnem oddelku bo nameščena razstava prosvetnega okrožja iz Kranja, kot zgled, kako mora vršiti okrožni odbor svojo nalogo. Svoj oddelek ima Slov. kršč. ženska zveza, katera bo razstavila delo popolnega gospodinjskega tečaja. Vse prostore pa bodo krasile zastave prosvetnih društev. Zato naj društva pošljejo gotovo zastave do 25. junija v Ljubljano. Pogled v to delavnico bo pokazal, kaj je izvršila Krekova ustanova v zadnjih 40 letih na polju slovenske prosvete. Pričetek razstave bo v nedeljo, 26. junija, ob 11. v Serafinskem domu, Frančiškanska ulica. Navodila za udeležence Navodila za znižano vožnjo po železnici smo objavili že v »Slovencu« v nedeljo, dne 12. junija in pa v zadnjem »Domoljubu«. Oglejte si jih natančno! Na kratko le sledeče: Člani, članice, mladci in mladenke imajo 75% popust, morajo pa vsi ri nakupu voznega listka predložiti taborno njižico ter člansko legitimacijo, kateare prejmejo člani in mladci pri domačem Fantovskem odseku, članice in mladenke pa pri domačem Dekliškem krožku. Poleg taborne knjižice in legitimacije pa mora kupiti pri železniški blagajni vsakdo zgoraj imenovanih tudi posebno tiskovino K 14, ki stane 2 din. Vsem ostalim udeležencem pa je dovoljen 50% popust proti predložitvi taborne knjižice in železniške tiskovine K 13, ki stane 2 din. Stanovanjski odsek Mednarodne tekme so pred durmi. Stanovanjski odsek poziva vse one. ki žele imeti privatna stanovanja v času tabora, da čimprej sporoče stanovanjskemu odseku, za katere dneve, koliko sob s kolikimi posteljami žele. Kdor naroči sobo, naj se ob prihodu svojega vlaka javi v glavni pisarni stanovanjsikega odseka (v. Vzajemni zavarovalnici nasproti glavnega kolodvora), kjer plača naročeno sobo in dobi nakaznico za dodeljeno mu stanovanje. Vsem odsekom pa sporoča stanovanjski odsek, da je za vse prijavljene člane in članice, ki bodo sodelovali na taboru, določil za skupna prenočišča ljubljanske šole. Ta prenočišča so ločena za moške in ločena za ženske ter razdeljena tako, da bo celo okrožje spalo v eni šoli. Vsi odseki naj se pravočasno obrnejo do svojih načelnikov okrožij, kjer dobe informacije^ katera šola jim je dodeljena za prenočišča. Ti seznami so na okrožja že razposlani. Ob prihodu vlakov naj se celo okrožje zbere na kolodvoru ter pod vodstvom okrožnega načelnika skupno odkoraka na dodeljeno mu šolo, tla od lože svojo prtljago. Vodje odsekov pa prosimo, da od vsakega pobere po 3 (lin za prenočišče, kateri denar je poslati na pripravljalni odbor, ali pa plačati ob prihodu vlaka v glavni . pisarni stanovanjskega odseka (v Vzajemni zavarovalnici). Godbe na Mladinskem taboru Vse godbe, ki bodo sodelovale pri slavnostnem sprevodi! dne 29 junija, naj se zbero točno ob 7 zjutraj preti Mestnim domom na Krekovem trgu v Ljubljani. Odseki naj poskrbe, da ta dan ne ostane nobena godba doma. Taborne knjižice in znaki Prejšnji teden smo odposlali zadnjim Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom taborne knjižice in znake. Razdelite jih, prosimo, takoj med vse prijivljenee nastopajoče, ostale pa med prijatelje organizacije, ki pridejo v Ljubljano. Sicer pa prosimo, da se točno ravnate po navodilih okrožnice, ki je bila pošiljki s taborno knjižico in znakom priložena. Sprevod Vsi organizirani člani, članice, mladci in mladenke bodo uvrščeni v slavnostni sprevod ne oziraje se na to, ali imajo vsi kroje ali ne. Kdor nima popolnega kroja, bo šel v posebni skupini med onimi, ki imajo samo polkroje, odnosno med onimi, ki so brez krojev. Moral pa bo imeti od teh zadnjih vsakdo znak ZFO. Fantje in dekleta! Skrbite, da pride v Ljubljano vse, kar je pri vas včlanjenega. Pripeljite pa s seboj tudi vse one, ki jim je naša organizacija pri srcu Reditelji Preskrbite si pri svojem Fantovskem odseku takoj taborne knjižice ter točno in ponovno prečitajte vse potrebno. Bodite pripravljeni in storite doma vse potrebno, da nam boste na razpolago takoj, ko vas pozovemo. Ostala navodila prejmete osebno v Ljubljani takoj ob prihodu. Reditelji - motociklisti Zbirališče za reditelje-motoctkiisie je na učiteljišču, Resljeva cesta, in sicer dne 29. junija ob 6 zjutraj. Motociklisti, ki drugače na glavni dan prireditve aktivno niste zaposleni, stavite se na razpolago s svojim motoeikloin rediteljskemu zboru proti legitimaciji in član«ki izkaznici. Dekliški krožki*— venci Vse one krožke, ki smo jih prosili z okrožnico 13. junija, da nam /.aradi okras'tv? raznih prostorov na Stadionu itd. nupletejo zadostno število vencev, vljudno in ponovno prosimo, da nam vse vence zanesljivo dostavijo na Stadion tako in točno v istem času, kakor je to v okrožnici zaprošeno. Dekleta! Prosimo, da takoj pristopite k delu, da ne bo prepozno. Fotografi Na Stadionu bo dovoljeno fotografiranje oziroma filmanje le onim, ki bodo imeli tozadevno dovoljenje, oziroma legitimacijo, ki jo dobe pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani. Vsi ostali pa bodo iz Stadiona brezpogojno odstranjeni, ozir jim bodo foto-aparati odvzeti. Vstopnice za sedeže na Stadionu se dobe od torka, dne 21. t. m dalje v prostorih Prosvetne zveze, in sicer le proti preti-plačilu. Ker je zaradi premajhnega prostora na Stadionu število sedežev precej omejeno, prosimo zlasti one, ki na »nogah ne zdrže« dolgo, da si jih takoj nabavijo. — Cena 15 in 10 din. Vstopnice za akademije bodo na razpolago prav tako od torka dalje v prostorih Prosvetne zveze. Te vstopnice bo mogoče rezervirati, toda najkasneje do sobote 25. t. m., nakar bodo prodane drugim, če ne bodo plačane, Cene za mednarodno in jugoslovansko akademijo od 20 din navzdol; cene za akademijo češkoslovaških Orlov in Orlic v opernem gledališču od 30 din navzdol. Prehrana Za udeležence tabora, v prvi vrsti za naslona joče, bo na razpolago v najbližnji okolici Stadiona gorka in mrzla psehraina po nizkili cenah. Tozadevna pojasnila slede. Točna navodila glede prehrane pa prejmejo nastopajoči pri skušnji in na dan glavne prireditve na Stadionu. Starši — otroci Otroci naj ostanejo na glavni dan prireditve domn, le dopoldne 29. jun. naj si v spremstvu ogledajo slavnostni sprevod, ki bo šel po ljubljanskih ulicah. To pa velja seveda le za najbližje, ker bo ta dan na vse vlake velik naval. Sonce — dež Vse prireditve na Stadionu, kakor tudi sprevod se vrše ob vsakem vremenu. Zaradi tega od doma vsi, pa naj bo vreme tako ali tako! Sicer pa se naši fantje in dekleta na take malenkosti ne ozirajo. Narodne noše ki so pripravljene sodelovati i jubilejnem sprevodu Prosvetne zveze, se zberejo 29. junija zjutraj med 7. in pol 8. uro po naslednjem redu: Skupine na vozovih se zbero ob svojih vozovih na Ambroževem trgu z glavo proti mesarskemu mostu. Gorenjske narodne noše, ki sodelujejo v skupini Zlatoroga v škofjeloški svatbi in noše iz kamniškega okraja se zbero na Sv. Petra nasipu z glavo proti šentpetrskemu mostu. Narodne noše iz Ljubljane in okolice, na čelu krakovski ribiči, imajo zbirališče pred bivšo šentpetrsko vojašnico. Narodne noše iz Dolenjske in Notranjske se zberejo na Ambroževem trgu. Vsalta skupina bo imela reditelja, kateri mora osebno poznati vse sodelujoče, ki je za njihovo obnašanje tudi odgovoren. Dobrodošla je zlasti mladina v narodni noši. Naj ne bo nobenega člana in članice v naši organizaciji, kateri- ima narodno nošo, da ne bi sodeloval v tem sprevodu, ki bo tudi ves filman. Opozarjamo pa, da mora ves sprevod ohranili dostojnost i" pristnost na najvišji stopnji. Zato bo pred sprevodom strog pregled vseh narodnih noj. Slovenci, Ljutomer vas kliče! Ljutomer praznuje letos 70 letnico velikega slovenskega tabora, ki je bil mogočna pobuda za naše narodno prebujenje. Z ozirom na to vabi Ljutomer vse zavedne Slovence, da 27. in 28. avgusta prihite k nam, da v mestu, kjer so se naši pradedi zbirali na prvem slovenskem taboru, izrečejo svojo ljubezen do domovine Jugoslavije, ljubezen do slovenskega naroda, do svojih rodnih hiš in vasi, do domačih hribov in dolin, do naših šeg in navad, do spominov naše preteklosti, do naše lepe pesmi in povesti ter ljubezen do svojih voditeljev, ki so vodili in vzgajali slovenski narod. Slovenec, zavedaj se, da je ta zemlja pila kri naših pradedov. Ta zemlja je še vedno napojena s krvjo tistih, ki so dali življenje za slovensko zemljo. Zato nam je ta zemlja tako sveta in hočemo na njej živeti kot svobodni gospodarji v lju-, bežni in edinstvu. Hrasti v logu še stoje danes kot nekoč in mogočno pno svoje veje proti nebu in šepetajo skrivnostno pesem o zgodovini prvega slovenskega tabor a. Tako mogočno bomo ob sedemdesetletnici izjavili vsem našo zavest in ponos, da smo Slovenci in da nam je zemlja, na kateri prebivamo, »veta in draga. po domovini Dehtiški iabor na Brezjah v nedeljo, dne 24. julija 1938. Tabor naj bo manifestacija za verno slovensko družino. — Tabor naj javno poudari zahteve slovenskih katoličanov za poštenost v tisku, filmu, moiii in dr. — Tabor naj glasno pove, da so slovenska katoliška dekleta složna in za delo pripravljena. — Slovesno pridigo in sv. mašo ima visoki pokrovitelj tabora prevzv. g. škof dr. Gre-2orii iiožinan. — Na zborovanju govorita g. župnik \ Košmeiij in gdč. Iva Pregelj. - Popoldne igrajo dekleta na prostem »Uslišana«, spisal F. S. Finžgar. Dekleta! Od ust do ust naj gre glas: 24. julija vse na Brezje! — Navodila: Na tabor naj pridejo verna in poštena dekleta vseh stanov in poklicev. Med njimi ne sme biti razlik, zato je edini dovoljeni taborni znak. Preprosti obleki se sme pridružiti še narodna noša in naše cvetje in pesem. Sv. spoved vse romarice opravimo doma! Prireditev je ob vsakem vremenu. Prijavite se takoj župnim uradom in svojim zastopnicam, kupite obenem za 3 din taborni znak in knjižico z navodili, da bo mogoče naročiti posebne vlake in urediti vse potrebno. Za prehrano skrbi vsaka sama. Pripravljalni odbor posluje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 21 (Vzajemna zavarovalnica). Jeruzalemski romarji gredo na Brezje Na lirezjah pri Kraljici Slovencev se hočemo zbrati nekdanji jeruzalemski romarji dne 3. in 4. julija in tam pri Mariji, kjer si je t nadškof Jeglič izprosil svoj mašniški poklic, moliti zanj in za številne romarje, ki so že odšli v večnost. Smrtni dan nadškofov je dne 2. julija, naš sestanek na Brezjah se bo pa vršil 3. in 4. julija, to je v nedeljo in ponedeljek, zato, da se bo vsak Isliko poslužil tako imenovane nedeljske karte, ki mu omogoči polovično vozno ceno po železnici. Ker pa tudi že tisti, ki smo bili tedaj med najmlajšimi romarji, čutimo težo let, ki nas opominjajo, da bo kmalu treba prestopiti prag več- nosti, bo že v nedeljo, 3. julija ob 11. pri oltarju Marije Pomagaj na Brezjah sv. maša za srečno zadnjo uro vseh še živili slovenskih jeruzalemskih romarjev. To nedeljo se bomo sešli v dvorani očetov frančiškanov na Brezjah in si skušali obuditi spomine zlasti na že pokojne romarje. Proti večeru bo v romarski cerkvi slavnostni govor, posvečen spominu t nadškofa dr. Jegliča, in v ponedeljek, dne 4. julija zjutraj bo, slovesno mrtvaško opravilo kot obletnica po nepozabnem vladiku. Vse tiste sorornarje, katere je bolezen privezala na bolniško posteljo ali pa zaradi visoke starosti nikakor ne morejo priti 3. in 4. julija na Brezje, pa prosimo, da pošljejo koga izmed svojih znancev kot svojega namestnika na Brezje ali pa se vsaj pismeno oglase in vsaj do 1. julija pošljejo svoje pismo na naslov: Jeruzalemsko romanje. Frančiškanski samostan na Brezjah (Gorenjsko). Na Brezje vabimo za 3. in 4. julija tudi sorodnike in znance že pokojnih soromarjev; čt jim pa ni mogoče priti, naj se vsaj pismeno zglasijo na gornji naslov in naj v pismu sporoče kaj zanimivega, zlasti iz zadnjih dni življenja t sorodnika jeruzalemskega romarja, zraven pa prilože še njegovo sliko afi spominsko podobico. Pogled na novo zgrajene betonske sedeže na brežinah Stadiona v Ljubljani K slovesnemu mrtvaškemu sv. opravilu po t nadškofu Jegliču, ki bo na Brezjah v ponedeljek, dne 4. julija t. 1., zjutraj, pa vabimo vse častivce pokojnega velikega očeta slovenskega naroda! Namesto nedeljske vozne karte si lahko oskr-bite tretjeredniško izkaznico za polovično voznino, ki jo dobite v vseh župnih uradih. Prosvetni tabor v Št. Rupertu Katoliška prosveta v Št. Rupertu praznuje letos 30 letnico svojega delovanja. Zato bo v nedeljo, 31. julija, velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena, častnega občana šentrupertske. občine. Dopoldne bo sv. maša in cerkveni govor g. Alojzija Košmerlja, bivšega predsednika društva, nato govorita še dva odlična govornika iz Ljubljane. Popoldne pa bo velik telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krož-"kov iz vseh sosednjih okrožij. Kakor v Novem mestu, tako naj bo tudi proslava v Št. Rupertu javna manifestacija za katoliška načela. Pridite ta dan k nam v Št. Rupert! iz raznih krajev Predoslje. V nedeljo popoldne je bila v Predosijah pri Kranju tombola gasilske čete, ki je privabila zaradi lepih dobitkov veliko ljudi v Predoslje. Na žalost pa se je konec zaključil z veliko nesrečo, katere žrtev je postal 45-letni pos. sin Stare Janko. Nesrečnež je zvečer nameraval iz gasilnega doma domov, ker pa je imel še poprej poškodovano nogo, je v temi zgrešil stopnice in padel po cementnih stopnicah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnco, vendar so zdravniki uvideli, da nesrečneža ni več človeške pomoči in so ga že v ponedeljek popoldne z avtotaksijem prepeljali domači na njegov dom. Stranska vas pri Novem mestu. Umrla je 70-letna Marija Šraj. Po moževi smrti je sama 15 let vodila gospodarstvo. Bila je blaga žena, ki jo je vse rado imelo. Pogreba so se udeležili tudi gasilci, da tako izkažejo zadnjo čast svoji dobrotnici. — Te dni so se na par krajih pojavili tatovi. Sumijo, da so domačini. — Za cesto do Lo-kvic smo dobili 6000 din podpore. RAZNO Francoski kardinal Ri- chclicu je bil velik ljubitelj mačk, katere je imel za kratkočasje v svoji palači. Človeško telo: Ako bi telo 150 funtov težkega človeka posušili, bi tehtalo le 50 funtov. 90 odstotkov krvi in 50 odstotkov kosti 6estoji iz vode. Že rabljena krvna telesca pri človeku umirajo v veliki množini — 20,000.000 na vsako sekundo. Pri vsakem gibu kake mišice jih oslabi na tisoče. Popolnoma zra-sčeno človeško telo brez kake hibe je najbolj redka stvar na svetu. Na Fiji otočju je postavno predpisano, da mora vsak moški v spremstvu kakega dekleta zve-«r nositi prižgano bak-'lo.ee gre po cesti. Ako ondi ukrade sosed sosedu prašiča, ni kaznovan z Jfico, mora pa vrniti prašiča in še enega zraven. pe človek skrivaj po-, 1® »a ladji. Mornar nekega holandskega par-mka je pred nekaj časa "a svoji ladji odprl za-l'0)' v katerem je bil shranjen pesek. Močno J« .je začudil, ko je v zaboju našel napol mrtve- L, Oanghofer: 82 Martinj klošter Roman iz začetka ML stoletja Poslovenil Blaž Poznid Obrnil se je, začel plezati in se oprijemati od kamna do kamna. Zdaj se je grapa zavila in med napol posušenimi borovci je našel Zigenot lažjo pot. Toda iznena-da mu je noga zastala, zakaj pred njim je zazijal prepad skalne razpoke, ki se je stekala z obeh strani navpičnih sten, tvorila v eni steni temno votlino in klala sprekoma globel, pregloboka in prestrma za prehod, preširoka za vsak skok. Zbegan je gledal Zigenot v globino, ki je zijala pred njim. Ni bilo prvikrat, da se je vzpenjal po tej poti na Ledenik, toda ta poklina mu ni bila znana; njene stene so bile rumene kakor pri pravkar lomljemh skalah. Kakor da ga zapuščajo pri pogledu na to oviro zadnje sile, se je naslonil z drhtečo roko na deblo borovca. Reka ga je došla. »Kaj postajaš?« »Najine poti je konec! Poglej, Tres je razklal skale.« »Posekaj borovec in imela bova brv!« Reka še ni bila izgovorila, ko je ribič že mahnil s sekiro in zdelo se je, da so se mu povrnile zopet vse moči. Reka se je opotekla proti votlini, ki se je poleg borovca grezila v skalno steno, in omahnila na kamen. V mokrih pramenih so ji viseli razpuščeni zlati lasje na lice, njen izčrpani obraz je zdaj bledel zdaj zareče rdel, prsi so ji plale pod težko sapo in tresoč se so ji ležale roke v krilu. . . . Zigenot je hitro sekal in sleherni udarec je stresel borovčevo deblo in se z odmevom odbil od sten. Z Le- denika se je čul zamolkel šum, kamenje se je kotalilo in po vseh skalah se je udiral in drčal sneg, kakor bi bilo po previsih oživelo na tisoče belih, drobcenih živalic. Reka je segla po lok in ko je opazila, da se je bila tetiva od vlage zrahljala, je napravila na škrti zanko, da bi napela konopec; potem si je položila tul na krilo. Pod Zigenotovimi udarci je stresajoče se drevo rahlo zaječalo in Reka je dvignila oči. »Vrh se že maje — sekaj!« Nagnila je tul in strelice so napol zdrknile iz njega. »Eno sem izgubila v snegu.« Z njenih bledih ustnic se je utrnil bloden smehljaj. »Toda če pride do najhujšega — sedem strelic je še v tulcu, mislim, da bo dovolj!« »Reka!« je jeknil Zigenot in drvnica mu je zastala v rokah. »Sekaj! Tvoja sestra v stiski! Drevo mora pasti!« Zopet so zapeli udarci in vrh se je začel nagibati. Reka je sedela z okamenelim obrazom, toda njene oči so žarele. In s stisnjenimi ustnicami jo šepetala: »Ko ogenj me žge na licu očetova pest! Sleherni udarec bratov leži ko žerjavica na mojem telesu! Ves čas mojega življenja so me obsipali s sramoto in gnusom, da mi je bilo v njihovi hiši pri srcu kakor bolnemu sokolu v jastrebjem gnezdu — in po takšnem življenju še tista zadnja ura! Bili so me in sramotili ko pijanec svojo deklo!« Drgetajoč po vseh udih je skočila kvišku in si stresla lase v zatilnik. »Ničesar več me ne veže na njihovo hišo! Sovraštvo proti sovraštvu — in ljubezen za ljubezen! Samo dve stvari sta mi v življenju še sveti: moja mati, ki me je ljubila, in zvestoba do tvoje sestre, ki mi je bila vdana —«. Tedaj je sekira utihnila in hreščeč se je nagnil borovec. Rekine oči so se ujele z Zigenotovimi; dve svetli solzi sta kanili z njenih trepalnic in njen glas je omahoval. »Za tvojo sestro se postavim in ne Prav je prišel ljudem zaslužek, ki so ga tako potrebni. Da bi se dela le kmalu nadaljevala! — Pomladna pozeba že kaže svoje posledice. Zgodnjega sadja ni prav nič. Pnč pa solata bujno raste in ta je sedaj naša glavna hrana. Koruze si marsikdo še privoščiti ne mire, čeprav jo občina deli po znižani ceni. Komaj čakamo nove letine. — Kolesarji so včasih brezobzirni in neprevidni Na binkoštni ponedeljek jt postal žrtev kolesarja posestnik Hrovat iz Rajmšč. Zadet od kolesa je padel tako nesrečno, da je umrl v bolnišnici Dolenjske Benetke. Skrb za želodec smo srečno prestali. Saj nam je županstvo preskrbelo tri vagone koruze po znižani ceni Bo menda zadostovalo, dokler ne bo ječmen v shrambi Ker je šlo županstvo do skrajne možnosti na roko občanom, smo mu vsi hvaležni. Vsak pa menda ni bil niti takrat zadovoljen, ko je Jezus nasitil tisoče ljudi v puščavi. — Veselje nam dela tndi letošnja letina. Posebno ozimina obeta bogat pridelek kot že dolgo nK Tudi krompir obljublja obilen pridelek. Vinogradi so pri nas pozebo kar dobro preboleli. Se celo sadja bo nekaj, največ jabolk, edino »šnopsarji« se kislo drže, ker češpelj to leto ne bo nič Zamostec pri Sodiažici. Umrla je dne 11. ju- ' nija ga Ivana Kandoni, po mučni, dolgotrajni bolezni. Bila je dolgoletna naročnica »Domoljuba«. Naj počiva v miru! Trebnje. Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo ob obilnem spremstvu pokopali g. Čopič Antona, tehničnega poslovodja v p iz Starega trga. Nenadna smrt, ki ga je doletela v Cateških toplicah, je povzročila vsem mnogo začudenja. Saj je bil kljub starosti 72 let krepak, zdrav in delaven. Bil je do; ber katoličan in zaveden Slovenec. Bog mu daj večni mir, žalujočim pa obilo tolažbe. — Skoraj vsako leto je godrnanje nad slabimi poti, po katerih gre procesija sv. Rešnjega telesa. Dobro bi bilo, ako bi se tudi to enkrat uredilo, vsaj ob takih prilikah. Opozorilo za prihodnje leto! — Letos je v farni cerkvi v Trebnjem klečalo 106 prvoobha-jencev pri obliajilni mizi, ki so prvikrat prejeli Telo Gospodovo. Blagor jim! Si. Vid pri SUM. Na Vidovo nedeljo smo imeli pri nas zelo dobro obiskan sestanek krajevne Kmečke zveze, ki ga je vodil predsednik Janez Kastelic. Dvorana je bila polna kmečkih mož, žen, fantov in deklet. Prvi je govoril kmečki voditelj župan in bivši poslanec štrein iz Komende. Za njim je stopil na oder naš župan Ignacij Pevec, potem pa šolski upravitelj Jevnikar. Vsi trije govorniki so poudarjali potrebo kmečke stanovske organizacije in pozivali navzoče, naj se vsi do zadnjega organizirajo v močno enoto, ki bo vodila boj za lepšo bodočnost našega stanu. — Po teh govorih je spregovorila še predsednica dekliške MKZ gdč. Antončičeva, ki je poudarila, da re morajo tudi kmečke žene in dekleta, ki nosijo dober del kmečkih križev na svojih ramaii, združiti v kmečki stanovski organizaciji, ki ponekod že lepo deluje. Po končanih govorih je g. dekan blagoslovil novi prapor dekliške MKZ, nato pa so fantje in dekleta zapeli svojo kmečko himno. — Bog daj našemu delu uspeha 1 SMtnee pri Sevnici. V dveh mesecih se je že dvakrat pojavil v naši fari rdeči petelin. Ono soboto je začela goreti v Dedni gori hiša Antona Kozinca, v kateri je stanovala previitkarica Ana Mikolič. Zgorelo je popolnoma vse, tudi obleka in živež. 1 .stotam jc zgorela tudi zidanica M. Androj-na. Užgala se je od prej imenovane hiše. Ogenj je bil podtaknjen. Za poiigaleem ni sledu. Bog daj, da bi prišel kmalu pravici v roke. Releče pri Škof ji Loki. Zadnje čase Je bilo v naši župniji več tatvin. Uzmoviči se spravijo na delo, kar pri belem dnevu, ko so ljudje na polin. Posebne sreče za enkrat niso imeli, ker sedaj ljudje n''raajo denarja. Taki prijatelji tuje lastnine Slovenski dom JB SAS CBNBNI POPOLDNEVNI1, KI GA SVOJIM CIT ATELJE* TOPLO PBIPOBOCA-»10. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB IS IB STANU MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČIT! »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB HA DOPISNIC« UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSLJB NBKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. se jiojavljajo pri nas vsako leto enkrat, vendar do sedaj še nismo imeli sreče, da bi jih spoznali. — Po desetih letih bomo imeli letos zopet r.ovo mašo katero bo daroval 17. julija g Albin Avguštin, sin železniškega upokojenca. — Komaj se je začela kopalna sezona, že vidimo, kako samozavestno hodijo čez vas prenapeti oboževatelji golote. Ta grda razvada, katero so zanesli v našo vas ljudje, ki jim je moralni čut španska vas, se prijemlje tudi že naše mladine in moramo na žalost ugotoviti, da se dobe starši, ki puščajo svoje otroke hoditi po vasi v kopalnih oblekah. Ne sprejmimo vsake uovotarije, katero zanaša k nam »gosposka« plaža. Cerklje pri Kranju. Dela pri preureditvi našega pokopališča so v glavnem gotova. Pota so po načrtu urejena in grobovi razporejeni. Nagrobni spomeniki so že tudi postavljeni ca nova mesta. Nova lopa pred mrtvašnico bo varovala na pročelju naslikano poslednjo sodbo. — Letošnjih prvo-obhajaneev smo imeli ravno 100. — »Štorklja« so je dvanajstič oglasila v Zormanovi družini na Zg. Brniku. To pot Je prinesla fantka, kateremu je pri krsti' Vitroval gosp. ban. dr. Marko Natlačen. Fantek j< pri krstu dobil ime Marko. — Gasilska četa Zgor. Brnik je obhajala 30 letnico obstoja. V tem času je zgradila lastni dom, nabavila motorno briz-galno s potrebnim orodjem ter društveni prapor. — Na mladinski tabor v Ljubljani se z veseljem pripravljamo. Legitimacij za tabor smo 100 že razprodali, kar pa Se ni zadnja številka. Sv. Helena pri Miriti. Po kratki in mučni bolezni je umrl Anton Kordun, globoko veren in pošten mož ter skrben gospodar. V otroških letih je bil ministrant, pozneje pa vedno cerkovnik pri farni cerkvi in nazadnje pri Sv. Heleni. Dol ko vrsto lst je bil tudi naročnik »Domoljuba«. Vsa fara žaluje za dobrim možem. Pokoj njegovi dušil Žalujočim naše sožaljel Dobrepolje. Na binkoštni ponedeljek je bilo aa Vidmu veliko gospodarsko zdravstveno zborovanje, ki ga je priredila Zdravstvena zadruga v Ponikvah pod predsedstvom g. župnika. Mod drugimi so na tem zborovanju govorili ravnatelj Hi-gijenskega zavoda dr. Ivo Pire in bivši naš poslanec g. župnik Skulj Katel. Ogromna udelečba je pokazala, s kako velikim zanimanjem spremlja ljudstvo stremljenje naših mož za zdravstveno in gospodarsko povzdigo naših krajev. Soglasno bo bile sprejete zahteve, ki pozivajo oblasti, naj ee prične z gradnjo vodovod« Rob-Dobrepolje-Struge, bom spraševala proti komu! Delam, kar moram — in četudi izgubim zato za vse življenje dom in rod!« Zigenot je pod padajočim drevesom planil k Reki. »Dom in rod?« Glas mu je zamiral. »Tako govoriš, ko živim še jaz? Iztegnil je roke, neka omotica ga je prevzela. Trepetajoč je stala pred njim Vacejeva hči, hotela je spregovoriti, toda nobene besede ni zmogla; boj se ji je bral z obraza in ko v sončni luči je zasijalo njeno bledo lice. Tako nadahne mlado jutro po dolgi noči bele gore z žarečim sijajem. Gledala sta si iz oči v oči in več nego bi bile mogle povedati besede, je razodeval ta nemi pogled, ki je izčrpal obseg dveh življenj. Kakor leti iskra k iskri, je gnalo ta dva človeka drug k drugemu. Ali je bil Zigenot, ki je prižel ljubljeno mladenko k sebi — ali se mu je vrgla Reka na prsi? S srcem na srcu sta se tesno objemala kakor v tisti viharni noči n% jezeru, in v žejnem poljubu so se našle njune ustnice. Hreščeč je padel borovec in premostil s svojim deblom in vejevjem zevajoči prepad. Ali je bil zamolkli hrum, ki je napolnil vzdušje, odinev njegovega padca? Ali je bil s svojim udarom prebudil speče velikane v gori in jih odklel iz njihovega tisočletnega spanja? Kakor šum bližajočega se viharja je završalo iz nevidnih višin, narastlo v mogočno bučanje in se gromovito odbilo od sten na nasprotni strani. Reka in Zigenot sta se prebudila iz opoja svoje sreče in se zasanjano ozrla okoli sebe. Zemlja .se je tresla pod njunima nogama, hrumeč piš se jima je zaganjal v obleko in lase, ječaje so se upogibale stoletne limbe in rjovež glasov je polnil globei. Rekine oči so splavale navzgor in obraz, ji je v hipu prebledel. Niz skale je zagledala drveti pogibelj: ogromen bel oblak, zavit v rjav dim. Iz Rekinega grla se je utrgal prediren krik in z odrevenelega obraza ji je odsevala groza smrti; toda ni bilo njeno življenje, za katerega je trepetala. »Reka!« je zavpil Zigenot in hotel objeti ljubljeno mladenko, da bi jo zaslonil in zavaroval z lastnim telesom. Toda sunila ga je v prsi, in v spoznanju edinega varstva, ki bi v tej drveči stiski še utegnilo pomagati, je pahnila ljubljenega moža z vso silo svoje divje moči na pobočje, da je odletel v votlino. Z jasnim vzklikom je hotela še sama planiti za njim, prepozno, beli slap jo je že zagrnil, in kamenje je bobnelo. V hipu je bil Zigenot šinil na noge, stopil naprej, zagledal kakor skozi belo razgrnjeno kopreno Rekino glavo, njene vihrajoče zlate lase, ujel iz vsega groma in hruma še njen vriskajoči krik: ^Ljubim te!' — nato ga je objela črna noč. Bele gmote so čez in čez napolnile globel in z vseh sten so ?e prožili novi plazovi. Vsi obronki nad planinsko drago in Pusto kočo, do katere so se z divjim begom skušali oteti gospod Vače, njegovi sinovi, župan in oba hlapca, so se začeli premikati in polzeti. Iz prašečih se snažnih oblakov so švigale rjave pike, sprva videti ko drobno kamenje, toda že v naslednjem hipu kot mogočne skale; v silnih lokih jih je metalo tjaven čez navpične stene ali na pobočja, da bi se razletele tam na tisoč koscev. Bežečo četo so zapuščale moči in vendar je proti dragi že drvel plaz belega snega in temnega kamenja. Tuleč in cvileč so se zatekli od strahu omamljeni psi k ljudem, skakali ob njih navzgor, se iim zapletali med noge in jih izpodnašali. Pri tem je udaril Henink s svojo okrvavljeno pestjo enega, ki se je trepetaje stiskal k njemu; žival se je prekopicnila, skočila pokonc.u in šavsnila, ker tnik ni mogel več ven. Slučajno ga je sedaj našel oni mornar ter n» tako rešil gotove smrti. Bil je zaradi lakoto že ves izčrpan. Velika Nemčija. Avstrija in Nemčija sta se zlili v eno državno celoto, v Veliko Nemčijo. S tem se je spremenilo tudi številSno razmerje med evropskimi državami kot sledi: Nemško cesarstvo pred svetovno vojno ie obsegalo 540.000 km' i« zavzemalo za Riisijo (5.2 milijona km») in Avstrijo 676.000 km2) tretje mesto med evropskimi velesilami. Po vojni je odstopila Nemčija nekatere «vo|e pokrajine drugim državam, predvsem Franciji in novoustanovljeni P°'i" ski. S priključitvijo Avstrije pa je Nemčija pr'" dobila 84.000 km'. Njen obseg znaša sedaj 55» tisoč km> in je draga nar večja držav« v Evropi. : se revnejšim iz kmečkega stanu prizna brez-i,lačno zdravljenje v zdraviliščih in bolnišnicah ali vsaj znižana voznimi na železnicah. Dalje se pozivajo oblasti, da napravijo konec nevzdržnim razmeram, ki vladajo v ljubljanski bolnišici. — One dni se je pripetila v vasi Kompolje težka nesreča. Pri posestniku Novaku so popravljali streho. Sin Ivan, ki je komaj 9 let star, je šel v šolo. Nesreča je hotela,-da je padel nanj težak kamen, ki mu je prebil iobanjo. V četrtek je izdihnil svojo nedolžno dušo. -- V nedeljo, dne 12. t. m., je naš it. župnik blagoslovil temeljni kamen za zgradbo nove cerkve v Ponikvah, ki bo posvečena Mariji Zdravja. Stala bo tik zavoda Male sv. Terezike in zdravstvenega doma. Bošlanj. Letos je preteklo sto let, odkar se je rodil naš rojak Anton Umek-Okiški. Prihodnji mesec bo pri podružnici sv. Ane na Okiču cerkveno žegnanje in ob tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši umrlega slovenskega pesnika. Imeli smo precej hudo nevihto s točo. Ubogi kmet, komaj se začne veseliti, da bo imel vsaj enkrat malo boljšo letino, a je že ves v strahu pred vremenskimi nezgodami. — Letos imamo v naši fari veliko pogrebov. Izmed 10 primerov smrti je bilo (i naglih, nesrečnih smrti. Pred dnevi smo pokopali mlado ženo Marijo Murenc, katero je pobrala pljučnica. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke. Raka pri Krikem. V večnost je odšla Ana Žabkar iz Malega Korena. Prejšnji teden je Franceta Opalk iz »Ilovcac, ko je v svojem hramu v Drenoveih jemal za škropilo galico iz vreče, pri tem pičila kača, ki se je nahajala v vreči. — Polletni < Domoljubov!« naročniki, pohitimo s plačilom naročnine za drugo polletje, da nam lista ne ustavijo. »Domoljub« prinaša redno naše vesti, ostanimo inu tudi mi vsi zvesti. Poljane. Cerkveni shod na Malem vrhu se preloži letos s praznika sv. Petra in Pavla na nedeljo, 3. julija, ker je na praznik velika mladinska prireditev v Ljubljani. Zborovanje mož in fantov letos odpade, ker bodo fantje in možje zborovali v Ljubljani. Kdor se misli teli velikih prireditev udeležiti, naj takoj pride po znak in knjižico v žup-nišče. Udeležite se, kolikor morete, kaj takega še niste videli. Catei pod Zaplazom. V nedeljo, 12. junija, je na neznan način izbruhnil ogenj v gospodarskem P, Hlinka, neustrašeni voditelj slovaškega naroda. Zaradi ljubezni do Slovakov in odločne borbe za njih svobodo, so Hlinko Madžari neprestano vlačili po ječah, njegovega očeta pa cclo ustrelili. Žalostno, da na p. Hlinko, na pravega mučenika za svoj narod, mečejo blato ne samo češki zagrizene!, temveč tudi naši izkoreninjeno!. poslopju posestnika in gostilničarja Ravnikarja in takoj objel vse poslopje. K sreči so bili gasilci zbrani pred gasilskim domom, kjer so ravnokar postavili velik mlaj. Takoj so stopili v akcijo in preprečili, da se ni vnela še hiša in gospodarsko poslopje A. Urbančiča, pri čemer bi bila tudi cerkev in župnijska poslopja v nevarnosti. Moravče. Naša farna cerkev se ponaša z lepima zvonikoma, ki sta bita ob potresu na novo zgrajena. Streho iz bakra so med vojno zamenjali s pločevino. S pleskanjem, ki se je že pričelo, se zaradi rje ni dalo več odlašati. Nova barva strehe bo temnordeča. — Prenovili bomo tudi tabernakelj in popravili streho nad zakristijo, ker s prezida-vanjem cerkve še ne kaže takoj pričeti. Stopnice za cerkvijo so že ulite; dovršen je tudi zid in ograja v dolžini kakih 25 metrov. — Pokopališče je temeljito osnaženo in popravljeno obzidje. Do- bilo bo visok nov križ iz hrastovega lesa na močnem podstavku. Podoba Križanega bo iz brona in dvakrat pozlačena, V načrtu je ureditev grobov ic spomenikov, ki se neokusno nagibajo. — Osuševanje močvirja med Moravčami in Drtijo je letos dobro napredovalo. Delalo je kakih 50 delavcev. Delo pa še ni končano ter bodo nadaljevali, brž ko bo nakazana nova podpora. Iz naših društev Komenda. Dolgoletna želja, ki je kljub vidni potrebi rodila ponekod neutemeljen odpor, se uresničuje: 31. julija bo naš novi dom blagoslovljen. Blagoslovitev novega Piosvetnega doma, tabor in telovadni nastop bodo privabili v Komendo množice ljudi. Častno pa mora biti zastopana mladina, saj se gradi novi dom za duhovno in telesno rast mladine. In ravno današnji čas potrebuje trdnjav za borbo proti tistim, ki so polni strasti, grabežljivosti, sebičnosti in demagoštva. Te trdnjave so naši prosvetni domovi. Iz njih mora iziti mladina, ki bo bojevala uspešen boj proti tistim, ki iz označenih lastnosti napadajo vero m blatijo naš narod. Prav zato se novega doma najbolj veselimo. Vsi, ki enako mislite, 31. julija v Komendo. Brdo pri Lukovici. V nedeljo, 17. julija, bo pri nas velik mladinski in prosvetni tabor, združen z blagoslovitvijo novega prosvetnega prapora. K tej prireditvi že sedaj vabimo vsa prosvetna društva fantovske odseke in dekliške krožke, da skupno javno manifestiramo za našo katoliško slovensko skupnost. Natančnejši spored objavimo pozneje. Sv. Helena. Tu je bil v nedeljo, 12. junija, pred cerkvijo tabor KZ v Dolskem, združen z blagoslovitvijo prapora MKZ, sicer v bolj krajevnem obsegu, toda ob precejšnji udeležbi prijateljev našega kmečkega stanu. Zanimiva slovesnost je bila to, ker je to prvi prapor MKZ v bivši Kranjski. Udeležili so se je člani bratskih zvez od blizu in daleč. Za boiro je bila ga. Tončka Klemenčičeva iz Petelinj. Fantje so nestrpno pričakovali svoj veliki dan. Postavili so lepe mlaje s pomenljivim napisom: Kmet je korenina naroda. Prapor je 6icer majhen, a lep, osobito v svojem nastavku s pomenljivimi znaki, namreč: žitui klas, srce, vraščeno v zemljo, križ in slovenska materina beseda. Govo- Današnja Nemčija je za 13.000 kms večja od predvojnega carstva. Število prebivalstva je narastlo za 6.8 milijona in znata 75 milijonov duS. Velika Nemčija stoji tudi v pogledu šievila prebivalstva v Evropi za Rusijo na drugem mestu, sledijo Anglija s 47 milijoni ter Francija in Italija • 40 milijoni prebivalcev. Za varnost vlakov v ameriški državi Kaneas velja še danes postava, da se morata oba na kako križišče prihajajoča vlaka ustaviti; ko potem en vlak odide, nadaljuje še ostali svojo pot. Največji letalski propeler imajo danes na Angleškem ii ga je izdelala angleška tovarna letal De Ilavillard. Namenjen je za letala, ki jih ženejo motorji s 1700 konjskimi silami. V premeru meri ta zračni sveder 4.43 m. Največji razstavni prodor imajo v New Earle-sn. Površina meri 53.000 kvadratnih metrov. Na njem so šliri restavracije. v katerih lahko dobi Prostora 4000 ljudi. Na 2,1j® tlldi garaža za * avtomobilov. Največje gledališče na Prostem imajo v Joha-nosburgu v Južni Afriki. «aui oder je 150 ai širok. darju. Prasketajo se je usula ploha kamenja čez greben in glasneje ko eni od strahu, so zakričali drugi od bolečin. In kogar ni podrlo kamenje, je padel, ker ga je oslepila skeleča zmes snega in peska. Vpil je na po-maganje, toda nihče ga ni poslušal. Nihče ni mislil na drugega, vsak samo na lastno življenje. Brat ni več. poznal brata, sin ne očeta in za hlapca ni bilo več nobenega gospodarja. Kdor je ležal na tleh, se je s trepetajočimi rokami lovil za slehernim, ki je bežal mimo, in kdor je čutil, da se ga nekdo oklepa, je otepal z nogami, suval in vlekel, dokler se ni oprostil. Vedno gostejše je padalo kamenje, hrum vzdušja in pokanje skalovja sta se zlivala v bobneč grom. Spredaj pred drugimi je tekel župan in pribežal že blizu koče, ko je priletela kamnita kepa in ga zadela na golen. Stokajoč se je zgrudil na tla, hotel zopet vstati, toda zdrobljena noga mu je odpovedala. Vedel je, da je izgubljen — toda kakor zablesti po viharnem dnevu izpod oblakov še zadnji odsev gasliočega sonca, tako je zagledal umirajoči pred svojimi očmi svetlo podobo, ki je bila njegovemu življenju najdražja. »Libli, moj dobri fant! Moja hiša in dom!« Tedaj je iz stoka in krika, ki se je iz napol zasutega pobočja še čul, udaril hropeč glas županu na uho. »Svetnik za menoj - in pustijo me samega - sinovi očeta — prekleta zalega ~« Bolesten krik je pretrgal hropece besede. »Pomagajte! Pomagajte! Sem h gospodu, vi nezvesti hlapci!« Hripavi glas je utihnil in v vrtincu prahu ter plohi kamenja je zagledal župan prihajati bliže neko postavo; nasmeh utešenega sovrastva mu je sprebegnil bledo lice, oprl se je na zdravo koleno in pograbil težko kepo, ki ga je bila zadela. »Pomagajte, pomagajte!« je prosilo in javkalo iz meteza. »Bog v nebesih, poglej moj kes in se usmili! Vi dobri svetniki, vzemite, kar imam, ves Gaden, mojega konja in belega sokola —- čujte, pozidal bom klošter iz trdnega kamna — pomagajte —« Tarnajoči človek je padel, se zavalil županu pred noge in poskušal zopet vstati. »Pomagajte — plačam z zlatom in srebrom —« »Jaz ti pomorem zastonj!« je hripavo odgovoril župan in težka kepa v njegovi pesti je udarila. Grgrajoč krik, srep pogled še v kmetov obraz in gospod Vače je strmoglavil po bregu, zdrobljeno glavo oblito s krvjo... Bobneč se je usipala kamnita ploha čez greben in mogočen oblak snega, ki se je gnal pred skalami, je zagrnil še zadnje s smrtjo se boreče može in živali. Ze so treskale prve skale na kočo v dolini in lomile trhlo tramovje. Kamenje je švigalo tudi mimo beiečega para, ki se je s poslednjimi silami prebijal skozi žamete. V prvi slepi grozi je bil Rudlib potegnil svojo mlado ženo za seboj, ne vedoč, kam ga vodi pot. Zdaj je trepetaje stal na robu skalne stene in strmel v prepad, ki se je grezil pred njim dol do Zbrisanega jezera. Pred njim brezno, za njim kamnita smrt, ki mu je bila že vzela očeta — nobene poti več, nobene rešitve! Pač se je skušal še oteti po robu skalovja; toda Rotica je omagala in se brez glasu zgrudila ob Rudlibu v sneg. Ihteč je iztegnil roke, jo dvignil k sebi in jo objel. »Zdaj terja Tres, kar je njegovega!« Pritisnil je ustnice na njene lase in zaprl oči, pričakujoč smrti, ki je med gromom in hrupom jezdila na letečih skalah proti njemu. Kakor neka strahotna pošast je drvel skalni plaz, zavit v oblak snega, po pobočju; iz teme tega oblaka se je vrtinčilo v zrak kamenje kakor saje iz dimnika, pred oblakom pa, na uho sličen bučanju silnega viharja, je vršal silen piš zgnetenega zraka. Hrumeči val tega vetra se je zagnal v streho že napol razdejane Puste koče in odpihnil gredje liki suher treščevje. Ko je dosegel objeto in drhtečo dvojico, jo je pograbil in odnesel r,a svojih nevidnih rokah čez rob prepada, da jima je pojemala sapa in ginila zavest.., fi* rila s!n g. PuS, voditelj UKZ iz Ljubljane, in Sol. upravitelj g. Iglič, mladinoljub, ter navduševala mladino v ljubezni do domaČe grude in kmečkega stanu. Ob tej priliki ne smemo prezreti, da je bila naša vrla MKZ na svojih tekmah odlikovana s pohvalno diplomo za svoje vzorno udejstvovanje na svojih kmečkih toriščih. Kmečki prapori na dan, na plan! Na dan borci za kmečko pravico, za naš prelepi kmečki stan! Čem&enik. Ono nedeljo se je pri nas zbralo nad tisoč ljudi, ki so prisostvovali mladinski prireditvi. Dopoldne je bil lep tabor, popoldne pa so naši fantje in dekleta uprizorili pred cerkvijo »Miklovo Zalot, pri kateri je sodelovalo nad sto igralcev, rudniška godba iz Zagorja in domači cerkveni zbor. Zadovoljne so se množice razšle z željo, da bi bili deležni šp več takih prireditev. Železniki. Gasilska četa praznuje letos 40-letni jubilej, kar proslavi 10 julija z otvoritvijo novega gasilnega doma. združeno z izletom gasilske župe v Železnike. Spored prireditve je naslednji: V nedeljo, 10. julija ob 10 sv. maša v cerkvi na pokopališču za umrle člane iu dobrotnike gasilske čete. ('opoldne od l—'/i2 sprejemanje gostov na Češnjici, nato pohod pred novi gasilski (lom, kjer bo otvoritev istega, pozdravni in slavnostni govori in vaja z novo motorno brizgalno. Lom. Lnmska gasilska četa si je po večletnem prizadevanju letos kupila moderno motorno brizgalno. S staro ročno in s pomočjo treh vodovodnih hidrantov, ki stražijo v Sp. Lomu, je pripravljena sedaj res uspešna pomoč za primer požara tudi domovom, ki so od vode bolj oddaljeni. V nedeljo, 19 t. m., pop. je bil slovesen blagoslov brizgalne. Udeležili so se ga v obilnem številu sosedn ji gasilci, predvsem polnoštevilno četa iz Tržiča z zastavo in naraščajem v uniformah. Častno predsedstvo slavnosti je prevzel starešina kranjske gasilske župe g. Pavel Japelj, botra pa sta bila župan svetokatarinski g. Anton Godnov in gostilni-čarka ga. Mariji Peharčeva. Po udanostnem pozdravu vrhovnemu pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu je zaigrala godba drž. himno Domači g. župnik je po govoru o pomenu cerkvene blagoslovitve gasilskega orodja izvršil cerkveni blagoslov Nato je govoril župni starešina in čestital lomskim gasilcem, da so si v skromnih gospodarskih razmerah svoje male župnije mogli nabaviti drago brizgalno Izročil Dr Fr Irian Spomin« na Ameriko Drugi dan je bila nedelja, cerkev Sv. Štefana je bila zjutraj in ob desetih polna gospode in preprostega ljudstva. Ko so na koru zapeli, se mi je zdelo, a slišal od svojih staršev in sosedov. Nekega večera je stopil Ainton Kapus, prvi slovenski naseljenec v Brockwayu, do svojega soseda Weisa. Že pozno v noč potrka nekdo na vrata dvosobne hišice in prosi prenočišča. Pri kvene glasbe. — 10.15 Verski govor. — 10.30 Pi0. šče. — 11 Prenos otvoritve jubilejne razstave Prosvetne zveze. — 11.30 Otroška ura. — 12 Narodne. 13.20 Radijski orkester. — 16 Sprejem gostov iz Češkoslovaške. — 16.30: Plošče. — 17 Kmet .ura. 17.30 Slovenske narodne. — 19.30 Nacionalna ura 19.50 Plošče. — 20 Vesel domač večer. — 22.16 Plošče. — Ponedeljek, 27. junija: 18 Radijski orkester. — 18.40 Ljubljanski Št. Jakob. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Koncert. — 22.15 Radijski orkester. — Torek, 28. junija: 9 Šolska ura. — 9.30 Prenos ia Marija,nišča. — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 12 Radijski orkester. — 18 Prenos akademije Prosvetne zveze. 19.30 Nac. ura. — 19.50 Plošče. — 20.30 Prenos govorov z akademije Čehoslovakov. — 21.15 Reportaža bakljade. — 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 29. junija: 8.30 Reportaža mladinskega sprevoda. — 9.30 Radijski orkester. — 10.30 Prenos službe božje in zborovanja s Stadiona. — 12 Slov. vokalni kvintet. — 15 Reportaža javnega nastopa s Stadiona. — 18.30 Plošče. — 19.30 Nac. ura. -19.50 Plošče. — 20 Parmov večer. — 21.30 Plošče. 22.15 Kvartet mandolin. NAZNANILA n Sprejem v Dijaški zavod v Kranju. DU jaški zavod v Kranju ima namen, dijakom nu< diiti urejeno življenje in dobro krščansko vzgojo. Zavod si zlasti želi nadarjenih sinov dobrih kmečkih staršev, ker ve, da iz njih raste inteligenca, ki vedno z narodom čuti in se zanj žrtvuje. Prosilci naj vlože prošnje do 31. julija. Prošnji naj prilože zadnje šolsko spriče-. valo in krstni list. Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom v Ptuju se sprejmejo telesno zdravi in liravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, ki želijo obiskovati tukajšnjo gimnazijo ali meščansko šolo. Kdor hoče biti sprejet v I. razred gimnazije, mora napraviti prej sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letom svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo očetje minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v popolno oskrbo dijaki brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni na versko moralni podlagi. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu ali v poslanem prospektu. — Uprava Dijaškega doma v Ptuju. takratnih naseljencih ni nihče prosil zastonj, vsakega potnika so gostoljubno sprejeli. Na spominjam se niti enega slučaja, da bi bili kdaj tujcu pokazali vrata in ga pognali naprej. Tudi ni nihče tujca vprašal, kdo si ali kaj tod delaš, vsakega so prijazno sprejeli in povabili na običajne žgance, ki so z mlekom vred tako gotovo tvorili večerjo, kakor gotovo sledi dnevu noč. Zato smo se v otroški razposajenosti več-, krat šalili, da bi ne smeli moliti »Daj nam da« nes naš vsakdanji kruli,« ampak »Daj nam danes naše vsakdanje žgance ...« Tudi tujca, ki je tisti večer trkal in prosij prenočišča, so prijazno sprejeli in ga hkrati obvestili, (ia je v hiši samo ena postelja, (ln bo torej moral na tleh spati. Mož je bil s tem zadovoljen in je vstopil. Ko pa se približa slabo brleči leščerbi, opazijo, da je neznani prišlec duhovnik. Ponudijo mu kruha in mleka, žgance so bili že pospravili, kar je slastno použil. _Po-tem pa se je začel pogovor v nemščini, ki ,T° je duhovnik prav dob ro obvladal, dočim jo J® Kapus le za silo lomil. »Kakšne narodnosti pa stp?« vpraša du< hevnik Kapusa. »Jaz sem Avstrijec,« odgovori Kapus. _ »Iz katerega kraja v Avstri ji pa?« nadaljuje duhovnik. »S Kranjskega,« se odreže Kapus. »Potem sle pa pravi Kranjec,« reče duhovnik v lepem domačem jeziku. »Seveda sem!« vzklikne Kapus začuden, ve; sel in vos srečen, da zopet sliši svoj materni jezik in to celo iz ust duhovnika Kdo pa je bil ta slovenski duhovnik? Bivši loskopotoški kaplan in poznejši sloveči misijonar Father Buli, ki je bil prav tedaj na potil iz st. Paula v Duluth. Odslej je več let, po trikrat do štirikrat na leto, prihajal med nase rojake: v Kapusovi hiši je maševal, kr.ščeval in spi«11 delil vse duševne dobrote ondotnim naselienceffl. Oh, saj ni to nič hudega Po cesti gre berač, invalid. Težko se premika naprej. Noga, katero je na vojski zadel sovražni strel, noče več pravilno igrati svoje vloge. Za njim pa se drvi vaška otročad in se ua vse mile viže posmehuje njegovi neokretni boji. Eni oponašajo njegovo gibanje, drugi se po tihem hihitajo njemu in oponašalcem. Siromak pa se na glas ali pa vsaj na skrivnem jezi nad svojimi nepotrebnimi spremljevalci. V šoli smo. Eden je vprašan. Odgovore pa daje silno nerodno od sebe. Tovariši pa se mu posmehujejo, bolj ali manj glasno pa tudi na skrivaj. Če bi bili oni v njegovem obsojanju, če bi bili oni vprašani, bi bili pa z odgovori ravno tako nerodni ali pa še malo bolj. Tega se sicer ne zavedajo, čutijo se pa dolžne za posmehovanje. In če je otročaj potem še zaprt, ker ni znal, je brž pripravljenih sto, ki bodo doma z vso radostjo oznanili in raztro-biii, kaj se je mlademu lenuhu primerilo. Kaj pravite, zakaj je tako potreben pouk za velikonočno spoved, ali recimo po starem »izpraševanje« tako slabo obiskano? Menda ne zato, ker pouka nismo potrebni, pač pa zato, ker nekateri gredo samo zato zraven, da se bodo drugim posmehovali, če ne bodo znali. Kar nič nimam zoper to, če ti res vse dobro znaš, ali zato še nisi opravičen, da se bližnjemu posmehuješ in morebiti potem še okoli oznanjuješ njegovo nevednost in nerodnost. Potemtakem bi se torej niti smejati več ne smeli? Nikakor, prijatelj! — Napačno ume vaš moje besede in moja navodila. To je tudi velika naša napaka, da tako radi dobre in pametne nasvete napačno umevamo in napačno razlagamo. V njih gledamo sovraštvo, omejevanje naše svobode in še celo vrsto drugih strahov. Smejati se smeš, kolikor se hočeš. Zdravniki smeh celo za zdravje zelo radi priporočajo. Če si bolehen in bi te mogio smejanje pozdraviti, nimam kar nič zoper to, če se smejaš cele dneve. In še cele noči za nameček. Če ti je veselje za zdravje res potrebno, kar vesel bodi in nikar se ne drži čmerno kakor hudo vreme in ne bodi nikdar brat kakšne mile Jere. Pojdi v prijetno druščino, obišči zabavno igro, smejaj se do najboljšega zdravja: vse to ti iz srca privoščim. Niti ne maram ne, da bi se držal pusto in žalostno in da bi s tem grenil sebi in še drugim kratke ure zemeljskega življenja. Smejati se ti je torej dovoljeno. Veselite se z veselimi, je zapisano celo v knjigi svetega pisma. A!i posmehovati se... Da, da, ljudje božji! Ko bi človek mogel s temle prikritim in hinavskim posmehovanjem na vsej črti pomesti« Zakaj nekaj grdega je to, nekaj tako zoprnega in obsodbe vrednega, kakor ne kmalu katera stvar na svetu. Nič se nikar ne opravičuj, češ da se drugi tudi posmehujejo. Zaradi drugih ni nobena hudobija nič lepša, tudi posmehovanje iz škodoželjnosti ali iz nevoščljivosti ne. Postavi se samo na stališče, kako je tebi pri srcu, kadar vidiš, da ti domači ali tuji ljudje privoščijo nezgodo, ki te je zadela ali sramoto, ki te je obiskala. Menda ne sprejemaš tega z najve-selejšimi občutki? In če ne, potem lahko precej veš, koliko je ura bila. Česar ti nečeš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti drugim nikar ne stori. To pa sam dobro veš, da .nesreča nikoli ne počiva. V zvezo s tem premišljevanjem bi spravil še tisto prehitro obsojanje in presojanje posameznega človeka, dnevnih dogodkov in po- dobnega. Ta človek ni nič vreden, že po obra. zu ga poznam, da ne bo nič prida iz" njega ... Ali pa letina. Komaj je seme v tleh, pa že vemo, da bo letos pridelek slab, da bo leto mokro in še druge tem podobne neslanosti Ko bi bili malo bolj varčni v svojih sodbah in obsodbah, bi gotovo nikomur nič ne škodovalo. Nekatera prezgodaj izrečena beseda pa je že in bo še zasekala ranp, ki se ne bo dala tako hitro zaceliti in ozdraviti Kako lahko bi imeli vsi ljudje nebesa že na svetu, če bi na nekatere malenkosti malo bolj pazili in jih preganjali najprej pri sebi in s svojim vzgledom še pri drugih... DOBRO CIIVO k Šofer in samovozai. Tako je naslov knjigi, ki jo je spisal inž. Josip Stolfa, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, stane vezana 1.40 din, ima 272 strani ter okoli 300 slik, ki pohazorujejo posamezne dele motorja in ostalih delov avtomobila, kar da posebno vrednost tej knjigi. V slovenskem jeziku je to danes edina knjiga, ki temeljito razpravlja o konstrukciji, stregi in vodstvu modernega avtomobila in podaja v splošno razumljivem popisu vse ono, kar mora vedeti vsak šofer, samo-vozač luksuznih, tovornih ali motociklov. Tudi lastniki motociklov bodo našli v knjigi marsikaj, kar se nanaša na delovanje eno- in dvovaljnega in štiri- ter dvotaktnega motorja. Knjiga je iz strokovnega stališča neobhodno potrebna nele poklicnim šoferjem, ampak tudi samovozačem ter onim, ki hočejo šele to postati, predvsem pa naraščaju. A ko bi se vsi vozači avtomobila in motociklov zavedali velike odgovornosti, ki jih stavi nanj policijski cestni zakon, splošni cestni promet, varnost do ljudi in živali, bi Bilo dosti manj avtomobilskih nesreč, sodnijskih pravd in smrtnih primerov. Naloga izpraševalne komisije in šoferskih tečajev je, da izberejo trezue, praktične in sposobne vozače. d Zaradi prezidave so ponovno globoko znižane cene vsemu manufatoturnenm blagu za moške in ženske obleke in perilu pri twd-ki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 20, na kar še posebej opozarjamo- >Doa»o-ljubove« bralce! Glejte današnji inserat! Ko smo si ogledali samostan, cerkev, šolo in vrt, smo za trenutek stopili še na bližnje pokopališče, ki je izredno lepo urejeno. Med neštetimi redovnimi brati počivajo tudi nekateri naši rojaki benediktinci Na kamnitnih spomenikih sem mimogrede bral imena: opat p. Bernard Ločniškar, p. Rajgelj, p. Severin Gros. fred nagrobnikom opata Bernarda smo postali in skupno pomolili za dušni pokoj teh naših častivrednih pionirjev. Njihova imena so še da-"es v samostanu in med ljudstvom v najlepšem spominu. Ko smo zapuščali pokopališče, mi je g- župnik Trobec šepetal na uho: »O p. Bernardu. tretjem opatu, veli samostanska kronika: prvi opat je dal redovnikom streho, opat Bernard pa duha. P. Bernard je bil pravi sin sv. Benedikta. mož dela, zatajevanja in molitve.« Potem smo si segli v roke in iznova poska-Kah v avtomobile. G. župnik Trobec, sestra Ivanka in nečakinja Ivanka so se vrnili k Sv. »tefanu v Brockvvav, mi pa smo se odpeljali proti jugu. Vsako slovo je težko, tudi naše ni "»o lahko. V družbi g. župnika Trobca in naših jninnesotskih rojakov smo prebili toliko lepih trenutkov, da mi še danes neštetokrat duh po-r' \ ,,ov- Štefanu, v Brockvvav, na Chisholm, vi v - DuIul11- Hvala Vam, dragi rojaki, za zabil ljubeznivost! Nikdar je ne bom po- .. j D.r«gi dan proti večeru smo se za pol ure i stavili pri nedavmo umrlemu g. župniku Plev-nip V ,oli.etu- P« naročilu p. profesorja Belca, jegovega intimnega prijatelja, sem mu izročil jS11 leksikon dravske banovine, ki ga je b^pod z vidnim veseljem sprejel. i-a-3 PJeTn'k je bil dobrovski rojak. V Ame-iskovd V°?pel ž® kot Jtudent. Gimnazijo je ob- Pri oo. benediktincih v zgoraj imeno-.samostanu sv. Janeza Krstnika, modro-e ln bogoslovne nauke pa je dovršil v se- menišču St. Mary v mestu Baltimore. Bil je vseskozi odličen dijak. V prvi dobi svojega duhovniškega delovanja si je pridobi! veliko zaslug z ustanavljanjem novih slovenskih župnij- Po njegovem prizadevanju so osnovali Slovenci v Chicagu župnijo Sv. Štefana, Slovenci v Waukegamu pa župnijo Matere božje. V tej dobi je g Plevnik redno obiskoval tudi druge Slovence, raztresene po državah IUkrais, Iowa in Wisconsin; nekajkrat se je napotil celo med naše rojake v Kanado. Zadnjih pet in dvajset let pa je deloval na fari Sv. Jožefa v Jolietu, kjer je tudi novo mašo pel. Joliet je mesto s 40.000 prebivalci. Kraj so iz-prva imenovali Juliet po hčerki prvega farmarja Jamesa B. Campbella, v letu 1845 pa so ga prekrstili v Joliet. Novo ime so mu nadeli v spomin na Francoza Louis Joliet, ki je v 17. stoletju odkril reko Mississippi in njeno dolino. Joliet slovi kot ena najstarejših slovenskih naselbin, kjer je danes nad šest tisoč zavednih Slovencev. Prvi Slovenci, ki so dospeli tja že pred sedemdesetimi leti, so bili večinoma iz Bele krajine. Izprva so delali po tovarnah, nekateri tudi na farmah, pozneje pa so se mnogi oprijeli obrti iu trgovine, večina je pa še danes zaposlena v industriji. Poedinci so bili izvoljeni v razne politične urade, nekateri celo v mestni zaslop. Med ameriškimi Slovenci velja Joliet za nekak slovenski ameriški Rim. Tu ima svoj sedež Kranjsko slovenska katoliška jednota, najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. O svojem poslovanju stalno obvešča svoje člane po Glasilu KSKJ, ki izhaja tedensko iu je znana po vsej Ameriki. V Jolietu tiskajo tudi dnevnik »Ameriški Slovenec«, ki ga tudi pri nas radi bero. . Prijazni g. župnik Plevnik hi bil še in se rad razkazoval lepo cerkev sv. Jožefa in vse ohdolno prosvetne naprave, pa mi nismo imeJi časa. Sonce se je bilo že globoko nagnilo, g. kanonik Oman je tudi že sedel v avtu in držal za volan, iz Jolieta do Chicage je namreč še dobrih 60 km, zato brž naprej! Poslovili smo se. Tedaj pač nismo slutili, da bo g. Plevnik po šestih mesecih že v hladnem grobu. Chicago je tudi ob večerih drugi New York. Luč poleg luči, rdeča, zelena, modra; drvenjs ljudi, njin hitenje, postajanje in razgovarjanje; vmes žvižgi policajev, klici postrešokov, zvomk-ljanje lokomotiv, šviganje avtomobilov, avto-i busov, tramvajev In to se dogaja brez prestan-ka noč in dan, dan in noč. O, kako prijetno de ušesu, srcu in duši, ko najde sredi burnega Babilona kotiček blagodejnega miru I In tega smo dobili tisti večer pri naših gostoljubnih oo. frančiškanih. Naslednje jutro je bilo lepo in vedro kakor vseh preteklih deset na zapadu. Le lahka sapica jevlekla od Michigansikega jezera in blažila od pripekajočeea sonca razgreto vzdušje. Chicago je bil že dal leč za nami. Zemlja, ki se je odpirala našim očem, je obujala samo mehka čustva: nepregledna ravnina, bogato obložena polja, travniki, črno marogasia živina. In nad vso to naravno lepoto gospoduje človek — podoba božja! Toda kako redko se človek tega zaveda? Naša štiriperesna deteljica je bila tisto jutro še posebno židane vol je. Po desetih dneh' smo se zopet vračali nazaj v Cleveland, polni najlepših vtisov in spominov. Kakor na svečani svatovščini so nam potekali- dnevi v veselju in' zabavi. Kamor smo prišli, povsod so rojaki kar tekmovali v gostoljubju. Tudi vožnja nam je bila naklonjena. Sleherni dau smo prevozili 500 do 600 km in vendar ni kazal naš dobri »Dodge« ne utrujenosti ne kake pomanjkljivosti. In! zvečer tistega dne se nam je obetal v Cleve« lnndu še poslovilni Surprisel Kako bi torej ne bili .veseli?; ([Nadaljevanje »ledij Narodne noše pozor! 3. STROJ ANSEK, Ljubljana____ Najcenejšo in najboljSo za žensko narodne nnšo, kakor tudi vso manufakturno blago Vam nudi trgovina pri „*¥ONU Pred Skelijo ai, peleg magistrata (rotovža) NAZNANILO Vseslovenski tretjeredniški tabor na Brezjah, dne 3. julija 1938. Dovoljena je polovična voznina. Vsi redni vlaki na vseh progah bodo ojačeni. Iz Ljubljane vozi vlak na Brezje v soboto 2. julijo popoldne ob 3. Za vožnjo pomnite dobro to-le: Ne jemljite na postajah nedeljskih povratnih voznih listkov, temveč pri blagajni zahtevajte rumeno izkaznico! Polovična vožnja je cenejša kot nedeljska! Priglasne izkaznice s sporedom in pesmimi za ljudsko pelje dobite pri svojih voditeljih in dušnih pastirjih. Na Brezjah morate dati žigosati rumene železniške izkaznice. Spored: V soboto 2. julija: Ob pol 6 popoldne pokionitev Zavetnici Slovencev. Ob 8 zvečer govor. Po govoru procesija i bakljami. Nato bo na prostem verska igra: »Sv. Tarcizij: nmčenec presvete Evharistije«. V nedeljo 8 julija: Svete maše od 4 dalje. Ob 6 zjutraj prvo sveto opravilo s skupnim svetim obhajilom. Ob pol 30 cerkveni govor in sv. maša na prostem. Po službi božji na istem prostoru tretjeredno zborovanje Po zborovanju: Papežev blagoslov in zahvalna pesem. * Stari trg pri Rakeku. Na treljeredni tabor na Brezjah bo vozil avtobue v soboto 2. julija. Kdor želi na Brezje poceni in udobno vožnjo, naj se priglasi čim prej, dokler je še prostor. Med potjo ihomo obiskali Rakovnik, Št. Vid, Kranj, Tržič; na Brezjah bi bili zvečer malo pred šesto uro. * Veriej. Salezijanski zavod v Veržeju ima pet privatnih gimnazijskih razredov. Javne izpite polagajo gojenci ua državni gimnaziji v Murski Soboti. Pouk v šoli je resen, kar pričajo lepi uspehi pri izpitih, vzgoja prvovrstna, oskrbovalnina nizka. Sprejemajo se dečki, ki čutijo veselje za duhovski stan in taki, ki so že prekoračili starost, predpisano za obiskovanje državnih gimnazij. Prošnja s spričevalom o dovršeni ljudski šoli in krstni list naj se pošlje na »Vodstvo Marijauišča, Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru«. Koze so krive, da je nastala Sahara Kaiko je nastala velika afriška puščava Sahara? S tem vprašanjem se ukvarjajo znanstveniki že dolgo časa. Dognali so že, da nekdaj v tistih krajin, kjer danes leži sam vroč pesek, še ni bilo puščave, temveč tla je tamkaj bilo aiaseljeno ljudstvo, ki je obdelovalo svoja polja. Šele kasneje je začel pesek prihajati v tiste ikraje in jih je popuščavil. To se dogaja še dandanes, saj se puščava Sahara še širi v kraje, kjer danes ljudje še obdelujejo zemljo. Včasih so učenjaki trdili, da je nastala Sahara taiko, da se je podnebje hitro ali počasi spremenilo in se je tako spremenila tudi površina zemlje. Proti tej stari trditvi pa je nastopi! drug učenjak, dr. Knorlie, ki prebiva zdaj ma španskem. Ta je na podlagi svojega preučevanj« na licu mesta dognal tole: V severnoafriškem skalovju so podzemske jamo, v katerih je našel na skalno steno narisane slike in risbe. Te jame so dandanes v puščavskem ozemlju Slike pa so danes stare skoro 6000 let, ker so bile po njegovi sodbi risane najmanj leta 4000 pred Kristusom. . ikako med letom 4500 in 4000 preti Kristusom pa so se v takrat rodovitne kraje severne Afrike iz Azi je priselila pastirska ljudstva, ki so imela s seboj koze, in sicer ogromne črede. Koze so povsod, kamor so prišle, uničevale drevje in grmičje. l uko so sčasoma požrle vse rastlinstvo ■na ogromnem prostoru 6,500.000 kvadratnih kilometrov, kolikor je pač danes Sahara velika, tako je začelo v tistih krajih primanjkovati moče in dežela se je izpremenila v puščavo. Tako trdi učenjak, ki zagotavlja, da je koza kriva prav tako velikih puščav v sprednji Aziji. J udi tam je koza uničila vse rastlinstvo, čemur je morala slediti puščava. Šforja za strope po nizki ceni v Železnini Vr. Stuplca, Ijubljana* Gosposvetska 1 3' na-Ne- DROBTINE Prva naprava za umetni dež. Zavod za umetni dež v Ljeningradu je sestavil prvo aparaturo na svetu, ki more povzročati umeten dež. Aparat je električni stroj, ki deluje pod napetostjo 75.000 voltov. Prvi poskusi so se prav dobro obnesli in že grade novo mnogo večjo napravo za napetost 200 tisoč voltov, katero bodo preizkušali na visoki šoli za gozdarstvo. Postavili jo bodo v visok stolp in delali umeten dež. ♦ V Indiji, Burmi in Siamu, predvsem pa v srednji Ameriki, je na stotine mest, ki so jih prerasli ve'iki gozdovi, Naskakovanje najsrditejših sovražnikov jih ni moglo ukloniti in zmleti v prah. Barbarske tolpe divjakov so prihajale s pogumom, odhajale poražene. Naenkrat pa je iztegnila svojo kruto, neprizanesljivo roko narava in jih takoj obvladala. Rastlinam zajedalkam se ne more dolgo z uspehom upirati nobeno naselje. Kadar se vržejo nanj, je izgubljeno. V nekaj mesecih prerasejo liane najlepše palače, svetišča in dvore. Kakor zelene kače se plazijo plezalke ip ovijalke po zidovih kvišku, povežejo strehe in terase ter iščejo naprej. Kar jim morila ostane, pa uničita vlaga in tropska vročina, ki dajeta tem rastlinam čudovito moč. Vlaga v zraku, ki uničevalno vpliva na človeška pljuča, hrani tropsko rastje z divjo silo, da poganja z nezlomljivo odpornostjo. Tako se zgodi, da je v nekaj mesecih izgine pod zelenim poplahom najbujnejše mesto, najbolj cvetoča naselbina. Ljudje zaman iščejo, kako bi prišli vanj. Džungla ga je spremenila v divjino, njih skrivnost pa je ohranila ZA DOBRO VOLJO Soboslikar je dovršil svoje delo in gospodar je z zadovoljstvom ogledoval lepo poslikane sobane, Segel je v žep ter podaril slikarju dva kovača, rekoč: »Tu imate, pa si ženo vzemite zvečer v kino.« Ob pol osmih zvečer je pozvonilo na vratih gospodarja in ko je ta odprl, je pred seboj zagledal lepo oblečenega slikarja: »Kaj pa bi radi?« »Prišel sem po vašo ženo, da jo odpeljem v kino, kot ste rekli.« Elegantno oblečen gospod je prišel v policijsko stražnico in pred začudene stražnike položil ročni kovček. »Tu notri je moja nočna srajca, copate in odeja, grem namreč na velesejem in kot že večkrat, se bom proti jutru gotovo znašel tu pri vas.« * Prolesor se je zvečer vrnil domov. »Kje pa imaš avtomobil?« ga je vprašala žena. »Avtomobil? Mar sem ga imel s seboj?« »Seveda.« »Čakaj no, zdaj se spominjam, da sem na Dunajski cesti stopil iz avta in se hotel zahvaliti onemu, ki me je vzel s seboj, pa ga ni bilo v avtu.« Neka začetnica v bolniški strežbi je pri enem izmed bolnikov ugotovila nič manj kot 52 stopinj vročine. Napisala je na listek in ga poslala službujočemu zdravniku. Ta si je bil takoj na jasnem, kako je v resnici, zato nI prišel pogledat, marveč pripisal na listek: »Jaz sem v tem slučaju odveč, pošljite po gasilce.« * Oče svojemu sinu, ki se nahaja pri vojakih: »Ampak, skoraj v vsakem pismu moleduješ za denar.« Sin: »E, veste, oče, včasih človek res ne ve, kaj naj bi pisaril.« * Bister fant se je potegoval za službo pri nekem trgovcu. Ta se je hotel prepričati o fantovi sposobnosti ter ga nepričakovano vprašal, kolikšna je razdalja med zemljo in luno. »Sicer ne vem natančno, kolikšna je razdalja, mislim pa, da je luna dovolj daleč in ne lio niogla vplivati name tako, da ne bi mogel službe pri vas točno vršiti«, jo odvrnil fant, nakar je bil sprejet, Popravile zamujeno! Na lepo roko lepa zlata ura I — Dobili jo boste lahko zastonj, ako ste naročnik »Slovenca«. — Žensko zapestno zlato uro bo dobavila tvrdk« Jan Ignacij, urar, Maribor, Grajski trg št. 4, kjer si to uro lahko ogledate. Hitite in naročite takoj »Slovenca«! Najboljši slovenski dnevnik Vuin nudi 152 bogatih daril, vrednih nad 100.000 din 15. julij, ko bo irebanje, bo kmaiu tu, iat» ne odklonite sreče, ki Vam ponuja toliko lepega. Opozarjamo, da imajo tudi vsi inozemci pravico do nagradnega žrebanja! Tako n.pr. naročniki v Italiji, če prejemajo »Slovenca« direktno ali pa če ga imajo naročenega pri Parovell-u v Trstu. LASTNIŠTVO »SLOVENCA« Gospa je prišla v upravo dnevnika, da odda oglas, »/az hočem moškega«, je narekovala uradnici, »ki bo prinašal kurivo v kuhinjo, kuril fieči, odmetaval sneg, grabil listje po vrtu, za-ival rožam, pazil na otroke, pomival posodo, pometal, hodil po opravkih v trgovine itd. Skratka, potrebujem človeka, ki je vedno pri rokah in ki je voljan brez vsakega godrnjanju prijeti za vsako delo. Pri tem pa mora biti trezen, pošten in — — in lepe zunanjosti, ne čez 30 let star...« »Dovolite,« jo je prekinila uradnica, »v našem listu ne probčujemo ženitnili ponudb.« * Majhen mož je stopil pred ravnatelja tovarne, ki je iskala nočnega čuvaja. »Mi potrebujemo človeka, ki je ncutrudljiv, takega, ki je nezaupl jiv in sumniči vsakogar, spi z enim očesom, ima tanek sluh, tla sliši najmanjši šum. Rabimo takega, ki vedno prisluškuje in misli, da ima vedno same ničvredne ljudi okrog sebe. Biti mora velik, močan, nasilen, maščevalen, zvit in silen « »Dobro,« je dejal skromni možiček, »takoj vam pošljem semkaj svojo ženo.« Sejmi 27. junija: gov. Št. Janž na Dol., gov. in svinj-Radeče pri Zidanem mostu. — 28. junija: živ.Ju krain. v Javorju nad Šmartnem pri Litiji (?), živ-in kram. Metlika (?). — 30. junija: živ. in kram. Mala gora pri Kočevju, Mirna peč, Mozelj, Rakek, Zagorje ob Savi. — 2. julija: živ. in kram. Kočevska Reka, Št. Gotard. Šmartno pri Litiji. Živinski in kramarski semenj bo v Šmartnem pri Litiji v torek, duo 28. junija. glavni dobitniki velikega RADIO N tekmovanja! i. neyraaa * _ (Din. 10.000--): ® * ** 3. nagrada (Din. 3.000 -- ): ,el- Vufcovit» Sombcr, Valjev,k. 23, 2. nagrada (Din. 5.eoo'»); VI. Bacil, Zagreb, D®I®li&*» ulica 8, 4. nagrada (Din. 2.000'—): B.V. Sfefanovf&va, šabec, Karadlordjc ®> Curčič D., Novisad Kopat; hf., Jssirebanko JSabiatnik L., Ljubljana (Cracič A., Sarajevo Beck M., Mol Mrast tt, Jesenic« Trinaesti V., Sibenik Gole P., Krmelj Pavetld B, Ptuj Szika A., Novisad (Dpanger G. Slov. Bistrica {Schmidt ft, Jur. Klotter Nagyivan M, Lszarovo Ožegič D.. Zagreb Miholič B., Gračane (Kern A., Banjaluka rlovina A., Zagreb jDefeevc F., Grahovo Ciuvakov S., Beograd Burija M., Cmotnelj Seiič D, Zsgreb jfMeksič B, Smederevo ^rbtsser A., Vršac K Soli« Adela, Hajdlns gar M., Rim. Toplice iMžirič M„ Varaždin fuhar F, Kranj vedenik K„ Celje Damše A., Beograd linšek M„ Skate ovšnik M., Braslovfe auš S., Lazarevo gnjatovič B. Dobrljin omič M., Zemun Želja A., Rateče Planica Pengal M., Ljubljana Plovša A., Polhov gradeč Reiter M., Peščeno Babnik I., Ljubljana Kranjc R., Sv. Rupert 2m nagrad (Din. 1oo): Marinšek A., Ljubljana Witenc M., Kočevje Motele A., Maribor Htmjed D,, Celje Mlketek K., Sarajevo ¥*9ma*U "¥-, Vsueei Mlnkovlč O, Donjl Vakul Vajdt M., Braslovie SzOke M., Novi Vrbas Knez A, Slovengradec Vlktorka S., Vršac Simonik A., Novi Vrbas Mehmed N., Lazarevo OroSelJ )., Litija DjordjevlČ M, Plrot Skrt A, Radovljica Svare M., Bačko Dobro poljeGaUevič D, Beograd Marolt M, Leskovec Niikovlč N, Novisad Breziga; M, Ljubljana Murfeo J, Osijek U Pire F, 2užeaberg Zdrav« S„ Rudnik Primožič M„ Šoštanj Smerča Mn Pan£evo ;Kruk j., Osijek MatejšUS O, Crikvcnica jtiorvat D., Zagreb Slmončeva S.t Črna Rott J., Sisak 'Stanič M., Cepin OJumlč E, Osijek IV Paripovlč A., Berane Tomae M., Delnice Vrtovec M, Ljubljana Markovič K.t Povin Stanovnik A., Brezovica 2upni a red, Podstrana Musil A., Sarajevo Presler M., Vršac ,Prepič Z., Split Vosljič F, Zagreb Muz ti- M., Osijek Gvozdinovič M, Novisad Krgovlč M., Zlatovo Puceij A., Jesenice Bukovec A., Osijek Kranjc F, Cernlca Repolj M., Kranj Lenardlč M, Djurdjevac Poscvac G, Osijek {Petrovič J, Som bor Pegan Z., Železnici Tauber M., Zalog Djcrdjevlč R., Beograd Msrušek M., Trbovlje Molter F., Novi Vrbas Pridi D., Negottn Somodja D., Cačak Najden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnik I, Bizovlč rigenwald H„ Zagreb Stošlč V, Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova Rača Lazič T., B. Brestovac Mohorič M., Trogir Mllinkovič Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanove! Zaboj J., Vrbica Binder F„ Maribor Skročič D., Sv. Lucija Balogh A., Skopi je Razdira V., Kranj Cop U., Boh. Bistrica Mitrovič V., Kamenica Pavlin A., Radomlje Semlčer O., Mlslbije Lehar A., Sombor Jernejič A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Vuksanlč L., Hrtkovci Šabanovlč V., Sarajevo Mickovič Z., Beograd Bobuš V, Zagreb Mahecka S, Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana Gašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev Stipancvič D., Split Petrovič A., Ohrid Turk D., Ljubljana Emeršič M., Ptuj Košar A., Novisad Czaja M., Pttrovgrad Pivec M., Kraberk Starec A., Ljubljana Medan J, Dubrovnik Anzelc L, Kranj Cehe M., Frani Širok L, Vrhnika Skok P., Vrapče Auff M., Studenci BaSič M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac Stibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E., Bled Kristan L.. Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik Grbič N., Sid Juukovič M., Krapi na Kržič L, S ,Stanj Finzinger S, Kamnik Mirkovič V,.Palanka Kopač M., Potplat Flndenik E„ Dravograd StefančM M., Ljubljana Soidak j,, Misdenovac Kinč A., Ivanovo Dristanič K., Zagreb Veranek F, Var. Toplice Kobsa A., Zagreb Daniiič Lj., Gor, Mitanovac Bo jaški V, Senta i.evstik K, Travnik Stasni M, Pirot Mod reč T, Jesenice Zobenica Sombos Devčič O., Zagreb Ergotič F., Vel Kopanlca Kovačevič Ružica, Osijek Zupančič P.. Mokronog Wild M., Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M., Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V., Blinski Kut Mardešič M.« Zagreb Mikša A., Rog. Slatina Birg V., Pusiošija Vukasovič V, Zagreb Briš T, Sušine-DjurdjenovaC Vučimilovič B., Zagreb Becič G., Beograd Štrukelj A, Borovnica Krajger O, Ljubljana Balogh E., Moravice Arh K., Zagorje Leštar S., Novisad Krebnnje nagrad je izvršila posebna ocenjevaln« komisija. Vsi odgovori so bili falcoj ko smo jih prejel! označeni « tekočimi Številkami. Prejeli smo skupaj 294.021 reiitev »d teh 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izžrebani. Nagrajencem iskreno čestitamo In se zahvaljujemo prav vsem, ki so se našega tekmovanja udeležili. Člani ocenjevalne komisije so bili: Dr, Mate Peric Kr. javni notar, Kamilo Krvaric, ravnatelj ..Hrvatskega Lista", Ing. Ante Safner, ravnatelj jugosl. d. d. Schicht—Lever, Dragan GregurovU Jef reklame jugosl. d. d. Schicht—Lever. I Kadarkoli boste odslej prali s Radionom, mislite vselej na navodilo o uporabi, ki je ^iskano na hrbtni sfrar.1 vsakega zavitka. Ravnajte se natanko po njem, potem bo Vale perilo vedno lepo belo in bo ostalo dolgo kot novo. RADEON Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5—. Naročniki »Domoliuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pmtojbina za male oglase te platoje naprej. Hltparsfttga vajenca sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Bricelj, štepanjavas 95, Dobrunje. Majhno hmtčfeo hišo mešana stavba, dve sobi, kuhinja, klet, drvarnica, pod, listnik, hlev za dve živini, vse pod eno streho, približno 7000 ms sveta, sončna lega za Šmarno goro, pol ure od kolodvora Medno- prodam. Pongračič, Zavrh, pošta Medvode. Molsrsks sioBiorezoIce in gepelj proda ali zamenja za ročno slamo-reznico. Peter Dolenc, ^marca 33, p. Kamnik. Kovaškega pomočnika sprejme takoj Alojzij štirn, kovač, Dobrniče. Rnliica najnovejši le-nulKafl tošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Sova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). Ona hlapcajosp^jme takoj černe. Zg. Šiška št z5. liou redilni prašeh »REDIN'« za prašiče. V-ak kmetovalec si >ahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek fi din, po pošti 1> din: 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana. Židovska ulica 1. Za vsakogar ntS obleke, perila in vsa praktična oblatila. — Presker. Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. tJaienra za mizarstvo UaiBnca sprejme Hode Franc, Nožice pošla Radomlje. F0S8Stll0 Jiav ž?vine) se proda ali zamenja za manjše. - Naslov v upravi Domoljuba pod štev, 9716. M\m esenca Moslio Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo /. malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Hošnjo prodam Rok Cepelnik, Vižmar-ie št. 34, št. Vid nad Ljubljano. flajBnhO 5ev'esprejme Miklič Morija, šivilja, Jablan, p. Mirna peč. Prodam ali dam v (■uuum najem posestvo v dobrem stanju z. vsem gospodarskim orodjem. Mrak Magdalena, Sv. Valentin št. 16 pri Moravčah (Limbar-ska gora). ilriiln poleno, de-IIEMU |avno za delo na polju in pri živini, sprejmem. Dopise na upravo Domoljuba pod »Poštenje« št. 9455. Prostovoljna dražba nedeljo 26. t. m. ob 2 popoldne na Bokalcab pri Viču. V vsako hišo »Domoljuba«! Hranilne knjižice, ~ vrednostne papirje, delnice. 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kapo-predaja nepremKnln Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«. Al. PlaninSek, Ljubljana, Beethovnova 14 Nikdar na zrak brez mene! Pomladanski zrak močno vpliva tudi — Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepi* kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno sve-žost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NIVEA! Čevljar Šorli je poslal svojega vajenca na pošto, odkoder pa se je vrnil šele čez dobro uro. >Kje pa si bil lako dolgo?« je vpil nad njim, med tem ko ga je lasal. »I, na pošti.< >In za oddati pismo rabiš celo uro?« 'Prosim, bila so tri pisma,< je pojasnil vajenec. Mizarji! nizkib cenah nri Stavbno in pohištveno okovje, r?7.no orodje in vso železnino dobite po Fr. Sfiupica Ljubljana, Gocposvetska cesta 1 Dobrnik se je vrnil iz Ljubljane in njegov sosed Lavtar bi bil rad 7,vedel, kako mu je ugajalo. O, prav dobro, samo spati nisem mogel pri prižgani luči.« »Zakaj pa je nisi ugasnil?« j Ker je nisem mogel. Bila je namreč zaprta v majhni steklenici.' Minca: >Kaj pa, da si danes tako hripava?« Katrca: »I, nič takega, mož je prišel pozno domov.« Tvrdha f.l. OoriCar, Moitiiana —S S Sv. Petra cesta >9 nndi po globoko znižanih cenah posebno moško blago za športne in prainje obleke, svilo in volneno blago za ženske pražnje obleke, vsakovrstno pralno blago za vsakdanje obleke, za tleč ve, svileno blago za narodne noše. Mote in kanibrike za predpasnike itd. — Velika izbira umski h poletnih sraje, svilenih triko srajc, najnovejše vrste, nogavic, dežnikov, svilenih in delena.-tih rut in šerp. — Na zalogi velika izbira bi. ga za neveste tako n. pr.r platno za rjuhe, gradi za modroee, blago za zavese, tepihe, prcdposteljnike, posteljna pregrinjalu, svilene in klotaste odeje, deke, morsko travo od dir: iN) naprei, žiino od din 28'- naprej, Apago in peresa (fedre) za postelje. — Vse to kupite sedaj znatno ceneje, ter f-i prihranite denar SKHfuHe se n« nos žwsiiraJa, ja, nesreča nikoli ne pride sama.: LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registr, zadruga z ocora, zavezo ljudljana, rauao&tcva cesfa 6, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do V/« rnte "in ^ reki a^acl je'8 pa' °o D^r .'v'« [nLSi„,h2fm8 ~ popise, iu spise sprejem, uredništvo .Domoljuba,, naročnino, inse- r c KJ a ma cije pa 0p r • * ■ "Do molju ha«. ' zaračunavajo po posebnem cerclkc _ Telefon uredništva In uprave; !« izuajateijt dr. Oregorij Pečja«. Uredmkt joie KoSiček. ~ Za Jugoslovansko Mskafaoi Karel Ceč.