Puštuina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak potek ob 14. — Naročnina znaša mescčno po pošti 5 din, v Cclju z dostuvo na dom po razna&alcih 5.50 din, zu inozemstvo 10 din — UrcdniStvo: Cclje, Strossmayerjeva ulira štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo — Telefon Stev. 65 — RaCun pri poštncni frUov- nem zavodu v Ljubljani štcv. 10.66G lefo XXff. Cef je, petek 23. avgusta 1940 Štev. 35. Zoran M. Vudler: Nekai besed o Sredozemliu Lani, septembra je začela vojna. To- da v Sredozemlju še ne. V Sradozemlju je vladal mir, do padca Francije. Uvrx »*.<¦¦. .¦ •:-.$ *$!?« Odločen nastop Tur- čije, prisiljen Grčije in že v naprej pričakovan nastop Egipta in Španije so . .».v.. da je proglasila nev- tralnost. Prišla je pomlad in z njo tudi uspehi Nemčije. S kapitulacijo Francije je stopila Italija v vojno, in s tern na- stala vojna tudi v Sredozemlju ... Ves prostor Sredozemskega morja predstavlja edinstveno in zaprto gospo- darsko področje. Marsikdo je želel imeti vse to prirodno bogastvo, toda do danes je to delno uspelo le Rimljanom, in to za kratek čas. Dokler ni bil zgrajen Sueški kanal, in zgrajen je bil proti volji angleske vlade, je igralo Sredozem- lje vlogo evropskega političnega pro- blema. Z dograditvijo Sueza pa je po- stalo Sredozemlje svetovno najvažnejša angleška imperialna pot. Ze svetovna vojna je pokazala, da je bil strah pred Suezom upravičen; torej Sredozemlje je popolnoma varno samo v mini. Toda Angleži so mislili tudi na to in so pri- pravili pot okoli Rta Dobre Nade. Zna- čaj Sredozemlja za Anglijo igra pre- cejšnjo vlogo. Z 12% so angažirane sre- dozemske države v anglcški zunanji trgovini, rnedtem ko so v italijanski z 20%. Predvsem sta važna za Anglijo egipt- ski bombaž in nafta, s katero lahko za-^ laga vsa vojna oporišča v Sredozemlju. Poleg gospodarskih koristi, ki jih ima Anglija od Sredozemlja je pa predvsem važna njihova posest in vpliv. Anglija hoče imeti odprto pot skozi Sredozemsko morje. Prvič, ker skrajša plovba skozi kanal imperialno pot, čas in izdatke. Pot skozi kanal je običajna, ima mnogo olajšav in razpolaga s staro urejeno organizacijo. Poleg vseh gospo- darskih razlogov igrajo zelo važno vlo- go tudi politični. Glavni nasprotnik Anglije v Sredo- zemlju je Italija. In prav v zadnjem času se oglaša tudi Španija. Italija dobro ve, če izrine Anglijo iz Sredozem- skega območja, da so totalitarne drža- ve mnogo bližje cilju, cilju, ki ga hočejo doseči — uničiti Anglijo. Važno vlogo v Sredozemlju je do ka- pitulacije igrala tudi Francija. Francija in Anglija sta skupno krepko nadvla- dovali Italijo. Toda danes? Danes je Anglija sama in da italijanskih močine sme podcenjevati, so pokazali vprav zadnji uspehi italijanskih čet. Če pustimo vojno za nekaj vrstic ob strani, in pomislimo samo na gospodar- stvo, moramo uvideti, da nam lahko samo popolnoma svobodno Sredozemsko morje prinese boljšo bodočnost. Po njem naj plujejo vse ladje in razvija naj se^rgovina brez blokad in cirn. Sedanje stanje občuti prav hudo tudi naša industrija. Navajam nekaj besed, ki jih je izjavil italijanski mi- nister zunanjih zadev, Antonino San Giuliano, 1913. »Nihče nima danes, niti bo imel v prihodnosti pravico nazvati Sredozem- sko morje »mare nostrum«. Ono mora ostati prosta pot za vse narode!« V znameniu blokade Angliie Po napadih Kem€i blokirali Anglijo. Haitians kolonije — Prvi napadi na London — Italija zavzela Somalijo — Spo- razum med Romunijo in Bolgarijo, Sežave z Madiarsko — Umor Trockega Po silovitih napadih, ki jih je izvedlo koncem preteklega tedna nemško letal- stvo nad Anglijo in o katerih poročajo, da so bili to najvccji letalski napadi sploh, saj je sodelovalo vee tisoč letal, je izgledalo, da so 11 napadi v masah uvotl v splošen napad, ki ga Angleži pri- čakujejo. Toda ti napadi so polagoma pojenjali ter se vršijo sedaj le manjši, katerih cilj so v glavnem industrijski centri. Angleži poudarjajo, da so vse napaile krepko odbili. Ker izgleda, da Nemci ko napovedali splošno blokatlo Anglije. Nemška vlada je obvestila vse nevtralnc države, da veljajo odslej vsi dohodi do Anglije kot vojno področje in da bodo nemške obo- rožene sile napadle vsako ladjo brez iz- jeme, ki bi hotola pluti v Anglijo ali iz nje. Med tern so bili izvedeni tudi prvi napadi na London, kjer je bil poškodo- van predmestni kolodvor in Ietališče na Croydonu. Nad mestom so so vršile tudi velike letalske bitke, kjer sta obe stran- ki ]>rctrpeH velike izgube. Napeto raz- merje, ki je vladalo pretekli teden med Grčijo in Italijo se je sedaj nekoHko poleglo. Albanska manjšina v Grčiji je pričela priglašati svoje zahteve, italijan- sko easopisje pa še vedno zavzema ostro stališče n&pram Grčiji. V borbah v Afriki so italijanske čete v ponedeljek zavzele glavno mesto britanske Soma- lije Berbero tor postale gospodar cele dežele. Angleške čete so se morale umakniti iz Somalije, to dejanje pa po- meni za Anglijo bolesten poraz, ki ga sami Angleži ne prikrivajo. S - tern pa je postala Italija samozavestnejša ter je proglasila totalno blokado angleskih ko- lonij. Seveda pridejo tukaj v poštev sa- mo kolonije, ki jih ima Anglija v Afriki in prednji Aziji. Po mnenju italijanskih krogov pomeni ta ukrep ukinitev slehernega prometa med nev- trabiimi državami hi angleškimi kolo- nijaini. Toda z ozirom na ogromno po- sest, ki jo ima Anglija v svojem širnem in bogaiem imperiju po vs(?m svetu in spričo mogočnega brodovja, bo pokazala bližnja bodočnost, liakšcn uspeh bosta dose«*li Italija in Nemčija s totalno blo- Icado Britskega imperija. Med Rumunijo in Bol^arijo potekajo pogajanja za Do- brudžo in kjer je prišio že do sporazu- ma, da bo Romunija odstopila Bolgariji Južno Dobrudžo ter bodo bolgarske eete takoj po podpisu vkorakale v odstopivše oz(^mlje. Med obema drmvama bo skle- njena tudi pogodba o večnem prijatelj- st\u, ki bo podobna paktu o prijatelj- stvu med Bolgarijo hi našo Državo. S tern bo Romunija zadostila upravičenim zahtevam Bolgarije. V popolnoma na- sprotnem duhu pa se istoeasno vodijo pogajanj«, med Madžarsko hi Rumunijo, kjer Madžari zahtevajo prcveč ozemlja in izfileda, da se bodo pogajanja mnogo dalj za\lekla, kakor ona z Bolgari. V AnKliJ' je govoril v parlamentu ministr- ski predsednik Churchill o sedanjem po- ložaju ter je napovedal dolgo vojno hi omcnil sedanji j>oložaj Anglije predvsem z ozirom na totalno vcjno ih na izgubo Somalije. V Mehiki je neki atentator uinoril Leva Trockega, ki je bil svoje- časno izkljucen iz komunisticne stranke in je potem živel v hiozemstvu. Atentat je, kakor sodijo političnega značaja. V na«i državi sc napovedujejo novc odred- be hi ukrepi, Id bodo predvsem socialne- L?.. in gospoilarskega značaja. Kakšni bodo ti ukrepi, še ni znano ničesar do- lc<;enega. Kri našega naroda Zagrebški »Jutranji list« objavlja pod gornjim naslovom uvodni članek, ki ostro biča pijaffičevanje po hrvatskih selih, vsled Cesar se preliva zlasti ob nedeljah dragocena narodna kri in za- pravlja zdravje in premoženje naroda. Zrtve teh »junaštev« polnijo bolnice, v kolikor ne pridejo že takoj v mrtvašni- ce. In kako je pri nas! Kar priznajmo si našo slovensko sramoto in nič se ne ponašajmo z našo prosveto in našo lažno kulturo, dokler ne zatremo te sramote, ki navdaja človeka z grozo in strahom. Quo vadis Celeiä I i. Nedelja popoldan je. Mesto je mirno, nikjer nobenega trušča, ulice so skoro prazne. Lepa njegova ureditev vpliva tako prijetno na človeka, katerega po- gled se odpočije, kadar motri te vzor- no razporejene stavbe in ki uživa, ko poleti preko pisanih krovov in starih ¦mestnih stolpov k vrhovom okoliških gričkov ... Toda Celje je mrtvo. Nobenega živ- ljenja ni tu. Mar je to oni savinjski biser, ki je sicer toliko znan in privla- čen širom naše lepe domovine? Kje je ves oni živelj, ki vrvi ob 4elavnikih med mestnimi zidovi v živahnem tempu vsakdanjega dela, ki se pretaka po mestnih ulicah kot celice velikega krvo- toka? In kje so oni številni tujci, o katerih vodimo sicer toliko pomembne statistike? Vse beži ob nedeljah, zapu- šča Celje liki silnice centrifugalnega kolesja-------Kam? To žalostno dogajanje človeku nehote vzbuja pomisleke. Celje se razvija, ur- banistično izpopolnjuje; ono omogoča svojemu prebivalstvu življenjske pogoje, tudi udobnosti — v mejah možnosti. To- da takih možnosti, kot one živijo v predstavah in pojmovanju teh ali onih merodajnih činiteljev, kar znači, da se one med seboj ne skladajo. Treba je predvsem ločiti one možnosti, ki se smatrajo po mnenju večine kot izčr- pane, ker je potrebam in ciljem doma- čega življa zadoščeno — in one druge, ki ostajajo takorekoč na vsak korak odprte: to so možnosti, ki dajejo Celju razmah kot tujskoprometnemu mestu, v medkrajevnem spletu Slovenije, Jugo- slavije ter celo daleč preko njenih meja. S čemer seveda ni rečeno, da je, z bolj kritičnega vidika gledano, Celju za — Celjane zadoščeno. Toda tu je reševati obe plati vzporedno: z eno ureditvijo se zadovoljita v večini slueajev oba in- teresa, ožji in širši. Kaj zanima tujca kot prvo, če pre- stopi prag našega mesta? Brez dvoma stanovanjski in življenjski pogoji. In kaj opazi? Da ima od 6 eeljskih hote- 1 o v samo polovica njih tekočo hladno in toplo vodo, le eden centralno kurja- vo! Ce se je pripeljal z avtom, bo poleg tega iskal primerno garažo. Z njimi so naši hoteli, razen enega, zares pre- skrbljeni. Toda mar to zadostuje? Če- mu ne težiti za izpopolnitvijo ? Uvesti moderne hote'lske naprave, po vzorcu velemestnih hotelov, z vsem komfortom. Enako v poglcdu garaž: več prostora v njih, ne le za 2 do 3 avtomobile ter moderne čistilne naprave! Ne pa, da morajo avtomobilista odpraviti k mehaniku, če hoče svoje vozilo temeljito oprati... Tu se opaža, da naši podjet- niki ne streme za zdravo hotelsko kon- kurenco, ki poživlja težnjo za uvaja- njem onih novosti, katere so za tujca vsakdanja potreba, a ostalim konkuren- tom predstavlja krepek impulz za urav- noteženjem in skupnim procvitom. Prvi sprehod tujcev bo v mesto samo. Claudia Celeia... Sicer mesto kot tako razmeroma ne proži toliko zgodovinskih znamenitosti — razen par pestrih cer- kva, le tri, štiri njih. Mestni muzej, grofija, gledališče .. . Toda povzdignimo vsaj vrednost teh! Ali za naš drogoceni muzej ne bi končno lahko našli po- sebnih .prostorov, v katerih bi prišli do veljave vsi zgodovinski spomeniki? Saj to naj bi na tern mestu bila le ena izmed manjših gonilnih sil za pričetek graditve justične palace, s katero se bo okoristila zgodovinska Grofija — In drugi sprehod ? Je preko tresočega se Kapucinskega mostu... v mestni park. Diven park, ki je vsled svojih vzornih nasadov znan daleč po domovi- ni. Toda čemu ne bi mogli pritegniti v ta park ljudi tudi k prijetnemu razve- drilu? Tega tujec išče, ravno zaradi oddiha. Mar je že čisto zamrla ideja Od 31. avgusta do 9. sept. Ljubljanski velesejem Hazstava in« dustrijskih in obrt. izdelkov Poscbna razstava: PohiStvo. Mala obit. Turlzcrn. Motorna in jadralna letala. ZaSCita prcd napadi iz zraka. Zqbna tchnika. Naša vsakdHtija prehrana. Cvetjc in povrtnina. Pcrutnina, kuncl, golobi. Likovna umetnost. ZabavišCe - Toti tester Tckma harmonikarjev 9. septembra Žrebanjc daril za obiskovalce PoloviCna voznlna na železnici in p a r ni k i h. Na postfljni blaqiijnl knpite rumeno 2elczniško izkažnico za din 2 — zgraditve kavarne ob vodometu v parku? S primernim razpolaganjem prostora lepota parka ne bi niti za las utrpela, a v park bi prišlo ono življenje, ki ga umejo vdihniti privlačnim točkam mesta organizativni urbanisti. Celje vendar raste in se razvija. Potem bi, od- mišljeno našo premajhno podjetnost, vendar zamisel take kavarne s stalno godbo ne predstavljala konkurence na- šim mestnim kavarnam, če bodo one pro- žile to, kar njih obiskovalci zahtevajo. In ob parku — oni največji magnet Celja, Savinja. Po dolgotrajnih borbah in kritikah je bila povrnjena Savinji vsaj približno ona bistrina, ki ji po naravi dolikuje. Toda stari kopali- š č i, po predvojnem vzoru ženskega in moškega, še kljubujeta modernim tež- njam .. . Medtem ko sta Ljubljana in Maribor, dasi kot večji mesti, že davno zgradili kopališča, ki uživajo splošen ugled in priznanje, se ponaša Celje še s svojo zasenčeno starokopitnostjo, kljub temu, da ima od obeh lepšo — tekočo vodo. Celo Rimske toplice so nas davno prehitele! Med tern časom po- navlja Celje svoje vsakoletne reparatu- j re, ki gotovo tudi niso ostale pri stroš- j kih za postavitev navadne barake, ter čaka, da bodo odjeknila kladiva regu- lacijskih delavcev pod parkovo brvjo .. Vsekakor bi bilo nerazumno, ne upoštevati ves kompleks regulacijskih načrtov, ki uvažujejo v svojih etapah tudi nadomestitev Kapucinskega mostu z novim betonskim mostom, v zvezi z regulacijo Savinje pod Starim gradom ter kot eno prihodnjih (ali završnih) etap tudi regulacijo predela ob današ- njih kopališčih. Z druge strani si predočimo, da obsto- jata, kot znano, dva projekta za novo celjsko kopališče: prvi z uporabo reč- ne struge in zgraditvijo 2 bazenov ob stmgi, drugi pa z zajezitvijo Savinje na ta način, da bi se nivo Savinje dvignil in pridobil naravni cca. 1000 do 1200 m dolgi bazen, ki bi osposobil Savinjo tudi za sportno plavanje, veslanje in ja- diianje. Bodimo sedaj dalekovidni: doslej je regulacija Savinje nekako napredovala. Torej izgleda, da bi se gradnja novega kopališča mogla izvršiti v okviru regu- lacijskih del, ko bi ona prodrla do te etape. Toda — kdo more preko vseh predvidenih zaprek prerokovati časovno točno dovršitev etape pod gradom in zgraditev betonskega mostu, ko se po- javljajo v zvezi s tern vedno nove kre- ditne težkoče? V najboljšem slučaju bi bil verjetno ta kritični del Savinje re- guliran v 2 do 3 letih. Ako temu doda- mo še razdaljo od konca ovinka pa do mesta projektiranih kopališč, a predvi- doma tudi vse možne zamude v delih, potem doba 3 do 5 let ni pretirana pred- postavka. Znači, na regulacijo se ni moči ozirati. Ce se poleg tega z ene strani pozovemo na mnenje strokovnja- kov, da se gradnja kopališča z b a z e n i lahko izvrši pred regulacijo Savinje, a upoštevamo z druge strani, da je jako problematično, ali bi bilo mogoče, i z ozirom na visoke stroške I z ozirom na samo praktično izvedbo — sprejeti drugi načrt kopališča, t. j. na- ravni bazen, potem je odgovor na dlani. Ako hoeemo obvladati gornje zapreke in priti najhitrejšim potem do novega ko- pališča, nam sam položaj diktira spre- jetje projekta uporabe l-ečne struge z Stran 2. »NOVA DOBA« 23. VIII. 1940 Štev. 35. obrežnima bazenoma, ki naj se prilagodi ; obenem ragulacijskim načrtom tega de- j la Savinje (upoštevanje proektiranih \ nasipov ter vodnega nivoja v bazenih, v svrho dovoda vode). Pretehtajte sedaj prvo in najvažnej- šo vlogo, ki jo v tujskoprometnem ozi- ru igrajo urejeni kopališčni pogoji valed prirodne vrednosti Savin je. Koliko je vendar pridobil sosednji Maribor, ki nam je lahko najlepši vzor v svojem napred- ku in neoviranem razcvitu, a svojim —• Otokom! Vprašanje pa se pojavlja na I drugi strani, kaj kopalec v alternativi predpostavlja: ali umetno dovedeno ali — tekočo, prirodno vodo. A danes, če iprimerjate frekvenco kopalcev v Rim- skih toplicah in Celju, upoštevajoč med- sebojno razmerje veličine kopališč in obeh krajev, boste uvideli, da je obisk v Rimskih toplicah kljub temu daleko jačji. Neizpodbitno je vsekakor, da bi tudi taka rešitev vprašanja stala lepo vsoto, toda če pomislite, da je Savinja s svojo bistro in obenem zdravilno vodo prvi živ- ljenjski pogoj Celja, potem ni moči prezreti oslabljenega dotoka tujcev, ki so razvajeni od drugih •— boljše ureje- nih, a vendar prirodno ne tako privile- giranih letoviščarskih krajev. Ti kraji so se, zlasti njih sosednji, itak enostav- mo tujskoprometno okrepili — na naš račun. To žalostno dejstvo služi v zado- sten dokaz, da ideja o gradnji kopališča ni postala manj aktualna s tern, da je dobilo tudi Celje končno vozne olajšave za 10-dnevno bivanje. (Nad. prih.) Politika Nemška gimnazija v Zagrebu Že letos v jeseni bo otvorjena v Za- grebu nemška gimnazija. Zgradili bodo tudi Nemški dorn, v katerem bo osredo- točeno vse ncmško kulturno življenje, in od koder se bo vodila organizacija in Tudi Beograd dobi nemško gimnazijo Poročali smo že, da se otvori že to jesen nemška gimnazija v Zagrebu. Pro- svetni minister dr. Korošec je sedaj odredil, da se tudi v Beogradu otvori zasebna nemška gimnazija s pravico javnosti. V njo bodo mogli vstopiti ju- goslovenski, nemški in drugi dijaki tujih državljanov. fißlpotrebnejsa > v) j in najvainejia reform a "'Beograjski »Napred« razpravlja v obširnem, stvarnem in z ljubeznijo pi- sanem članku o naši javni upravi ter pravi med drugim doslovno sledeče: »Državna uprava bi morala biti sluga naroda, ne pa narod sluga uprave. Sluga naroda pa bo postala uprava šele takrat, kadar ne bo več služkinja strank ... List nato pravi: Pri nas se mnogo govori o reformah. Najpotreb- ša bi bila uredba, po kateri bi smel dr- žavni upravni aparat služiti samo dr- žavi in narodu. Velja za vso državo, za Ali Je še ruski narod 7 Kaj mislite, kaj poreko naši Črno- gorci, če jim pride na ušesa, da ruske- ga naroda ni več? Saj veste, kako so se radi trkali na prsi, češ: Nas in Rusov je 200 milijonov. Zdaj pa naenkrat ru- skega naroda ni. Če bi izginilo degene- rirano majhno pleme kje v Afriki, bi se človek temu ne čudil. Čudno pa je, da lahko izgine tudi tako velik narod, kakor je ruski. Kako to, da ruskega naroda zdaj ni? Nekdo ga je kratko- malo obglavil, kakor obglavi krvnik tolovaja. K sreči prihaja to obglavlje- nje ruskega naroda samo iz enih ali .dveh ust. Vendar je pa značilno in tudi zgodovinarja bo utegnilo nekoč zani- mati, da se to govori v letu Gospodo- vem 1940. Prijatelji sovjetsfce Rusije V Ljubljani se je osnoval priprav- ljalni odbor Društva prijateljev Sovjet- ske Rusije. Odbor je pred enim mesecem vložil društvena pravila ljubljanski po- liciji v odobritev. Uprava policije je sedaj predložcna pravila odklonila. Pri- pravljalni odbor se je razšel. Pred dopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna peresa in albume pri tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. Pop/ave Zaradi neprestanih nalivov, ki so tra- jali z manjšimi presledki od torka zju- traj pa do četrtka popoldne, z močo prenasičena zemlja ni mogla vsrkavati vase obilnih padavin, tako da se je pri- čela odtekati voda v struge potokov in rek. Savinja je pričela naraščati že okrog 8. zjutraj ter je zvečer dosegla 2.5 m nad normalo. Toda njeni pritoki so bili še hujši ter so okrog poldne pri čeli izlivati vodo iz svojih strug. Po vsej Savinjski dolini in okrog Celja so nastopile poplave, ki so pokrile travnike, njive in hmeljske nasade. Posebno so narasle Voglajna, Hudinja, Ložnica, Sušnica in Bolska. Vsa Savinjska dolina je dvojno prizadeta. Sedaj je glavni čas obiranja hmelja ter obiralke že čakajo nekaj dni, da bi pričele z obiranjem, pa stalno deževje tcga ne dopušča. Hmelj pričenja rjaveti. Hmeljarji imajo s tern velike stroške. Mnogo škode bo tudi na polju, sadju, vinogradih. Vode so naraščalc do osmih zvečer, ko so do- segle maksimum. Ob strugah so bili zaradi poplav močno prizadeti sledeči kraji: Okrog Vojnika in Škofje vasi je razsajala Hudinja, ki je odnesla nekaj brvi, en most in pokvarila jez v Škofji vasi. Naselja ob Voglajni, t. j. Gaberje in Hudinja so bila pod vodo ter so v nekatcrih stanovanjih pričeli že prazni- ti nižje ležeče stanovanja. Tekstilna to- varna Majdič v Škofji vasi je morala prenehati z delom, ker je voda grozila, da vdere v notranjost skozi tovarniš- ka okna. Tudi Šmarjcta in Zg. Hudi- nja sta bili poplavljeni. Na drugi strani od Nove vasi proti Ostrožnem in Lo- pati je bilo tudi vse pod vodo. Posebno hudo je bilo prizadeto Ostrožno zaradi narasle Sušnice. Tu je položaj tern hujši, ker je pred kratkim toča oklestila vse nasade, sedaj je pa voda odnesla ostalo. Nekatere hiše so bile čisto v vodi. Dolgo polje, Sp. Lanovž in deloma Kersnikova in Stritarjeva ulica so bili pod vodo. Voglajna, ki je narasla za 4 metre, je onemogočila popoldne pre- hod pod železniškim viaduktom ob ho- telu »Pošti«, tako da so morali zgra- ,diti zasilne brvi za prehod pešcev. Po- poldne avtobusni promet v smeri proti Sv. Juriju pri Celju je toil prekinjen. Skalna klet in svet pod Starim gradom je bil ves pod vodo. Ravno tako je bila voda na Otoku okrog gimnazije ter na Glaziji. Kakor rečeno so vode ob pol devetih zvečer začele polagoma padati in ker se je vreme zjasnilo, so pričele vode odtekati, tako da zaenkrat večjih nevarnosti ni, Škoda je prav gotovo precejšnja, posebno po poljskih nasadih. Domače vests I — Nova Ciril-Metodova sola na naši severni meji. Naša šolska narodno obrambna družba gradi na prelazu Radi nad Marenbergom narodno solo, ki bo še letos meseca septembra slovesno otvorjena in izročena svojemu namenu — narodni vzgoji mladine na tej važni točki naše državne meje. V teh časih je bilo treba neizmernih naporov in izrednih žrtev, da se je že lani započeta gradnja mogla letos pravočasno nada- ljevati in da se delo bliža sedaj ' že srečno svoji dovršitvi. Družba sv. Cirila in Metoda izpričuje s tem svojim delom ponovno svoje blagodejno prosvetno,in narodno poslanstvo. Naj bo to v zado- ščenje vsem prijateljem in podpornik