25. štev. V Ljubljani, dne 27. junija 1901. XI. leto. Izhaja vlak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za po! leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska. 24 v. Če se dvakrat, in SO v. če se trikrat tiska. -- Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,Narodni TIskarni1' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva ..Rodoljuba", — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Duhovščina na delu. Klerikalci se kar tresejo strahu pred prihodnjimi deželnozborskimi volitvami in zato bo dobili duhovniki iz Ljubljane ukaz, da morajo napeti vse sile, samo da pridejo v deželni zbor njihovi kandidatje. In začeli so delo, da bi kmeta spet enkrat ociganili za njegovo politično pravico in mu usilili poslance, ki bodo zvesto služili klerikalstvu, čeprav kmetski stan vsled tega pogine.j Deluje se na različne načine s tistim strastnim nasilslvom in s tisto silno hudobnostjo, ki jo zmore samo klerikalec. V prvi vrsti delujejo z obrekovanjem. Saj kmet ne ve, kaj se godi po svetu in zato rad verjame, kar se mu pove s priinice. Kmet verjame toliko raje, ker misli, da duhovnik na prižnici vender ne bo lagal! Klerikalci izkoriščajo to zaupanje kmetskih ljudi in obrekujejo, kar se da. Lagali bodo, da so naprodnjaki sovražniki kmeta, da so sami oderuhi in goljufi in izdajalci domovine in cesarja. To pesem pojojo dan na dan, da bi kmeta premotili in speljali na led. Kadar se bo začelo volilno gibanje, napeli bodo se druge strune, Bojazljivce bodo strašili s hudičem in z večnim pogubljenjem. Ako bo kdo v stiski, mu bodo ponujali denar iz kake klerikalne posojilnice navidezno za majhne obresti, bolj trdnim bodo odrekali zadnjo popotnico, hujskali bodo v spovednici njihove žene proti njim in seveda bodo tudi podkupovali ljudi, saj vedo, da ta denar v drugi obliki že »pot i/predajo iz kmeta. 8 Kristusom na jeziku, s hudičem v srcu in ■ Brebrnjaki v žopu bodo lovili ljudi, naj volijo njihove kandidate. Pritiskali bodo na ljudstvo kakor bonni, hkiiio da ohranijo to ubogo ljudstvo na farovški verigi. Uboga dežela in ubogi kmet, ako bi dobili klerikalci večino v deželnem iboru. Klerikalna gospodarska organizacija poka na vseh koncih. Ako ne dolin klerikalci iz deželne blagajne tisočakov, mora njih organizacija propasti. Klerikalci vedo dobro, da bo jo z njihovo organizacijo strasno zavozili, toda škodo nočejo sami plačali, ampak plača naj jo dožela, plača naj jo iz kmetskih žuljov. Škof zida v št. Vidu velikanske zavode. Vsi pametnejši duhovniki bo škofu to odsvetovali, a škof jih ni slušal Nosreča pa je, da Škof nima zadosti denarja. S trm denar-jem, kar ga ima, teh zavodov se pod streho no more spraviti Zuto pa hoče, naj dobe klerikalci večino v dežolnem zboru, da mu bodo iz deželnih denarjev, iz kmečkih žuljev nametali tiste tisočake, ki jih potrebuje. Rodoljubi! Pazite na to, kaj delajo klerikalci, bodite pripravljeni na hud boj, a pojdite tudi previdno na delo z geslom: Kmet s kmetom! Politični pregled. Deželni zbori. Doslej je zborovanje deželnih zborov še dosti mirno. V Istri se hrvatski in slovenski poslanci vstopili v deželni zbori a zdaj so izstopili laški poslanci, ker je vlada sklicala dež. zbor v Koper in ne v Poreč. Frtnoija. Te dni je bila v Francoskem državnem zboru rešena jako važna postava. Po tej postavi ima vlada pravico, zapreti vsak samostan in zapleniti njegovo premoženje. Tiste redovnike in redovnice, ki strežejo bolnikom, bo vlada seveda podpirala, tisti lenuhi pa, ki ljudi samo ščujejo in hujskajo pri volitvah, bodo morali pobrali kopita. Njih milijoni se bodo porabili za bolnike in onemogle kmete in delavce. Dopisi. Iz Trebelnega. V »Domoljuba« 11. št. se je bralo, da je zavladala na Trebelnem velika žalost, ko nas je zapustil kaplan g. Kr. Dimnik. Pojte no! Jaz, kot domačin, lahko rečem, da je bilo dvajsetkrat več veselih kakor žalostnih ljudi. Ta možicolj nam ostane Se v živem spominu izza časa državnozborskih volitev. Kakšne so bile tedaj njegove pridige V Staro babe so bo jim smejale. Prišel je tudi z vo-livoi v precejšnjo neprijetno razmerje, da bi bil kmalu občutil kaj povsem neprijetnega. Kes j«, da je dal par kron neki be-račioi; a vredno ni bilo, da jo kdo to obosil na veliki zvon. Marsikdo da dar iz sebičnega namona. Da hi- našo župan-bIvo ne briga za reveže, to je klerikalna laž. I/, županskih zapiskov je razvidno, da ho je mimo I 1900. za reveže štelo K 4(.» h. Torej, gospoda lažniva, v hlačah in kikljah, le tiho bodite! In glode gluhonemo Uršo Starič tudi ni stvar taka, kakor trdite gospoda klerikalna. Ta Urša ima dobiti po svoji sestri nekaj ded-Ačino. Tukajšnjo županstvo je naznanilo to o. kr. okrajnemu sodišru, da so ne-sročnici postavi varuh, ki bode njono dodščino iztirjal in jo za njo oskrboval Hole ko bode njenega denarja zmanjkalo, potem bo oglasite pri županstvu, ki bodo rado po moči pripomoglo, /.daj pa pustite na miru stvar, ob katero se samo c. kr. okr. sodišče ne spodtiče! Toliko za danes! Prihodnjič bom pisal še! Gradiva še dosti! N. Iz Smarijskega okraja pri Jalšah. Vrli »Rodoljub« je že iz več sosednih krajev objavil zanimiva poročila o kritičnih zadevah. Umestno je torej, da poroča tudi kaj resničnega iz obmejnega dela tega okraja ki ga — dasi ima abecedno zadnje ime naših občin — v prenesenem pomenu bi imenovali »Sladki dom«. V tem kraju pastiruje že več let gospod na tak način, da je v vsakem oziru že nujno potrebno boljše premembe. — Z lece se navadno župljani na nezaslišan način oštevajo ter se pogosto govorijo take reči, ki ne sodijo v svetišče. Tako je neko cvetno nedeljo na leci toli zamišljeno govoril o zvestobi nekega psa, ki je baje žalujoč na grobu svojega gospodarja umrl? — (Pes umrl? Koliko spoštovanje do živali! — Opomba pisca.} — da je nato gospod v svoji zami-šljenosti celo pozabil brati sveti pasjon. — Pa še mnogo drugih reči pove isti govornik na leci iz časnikov, ki potem nadomestujejo nedeljsko božjo besedo. Za sveto leto pa veleva gospod, kot skrbni dušni pastir, naj župljani opravijo Bvoje verske dolžnosti letos v drugih župnijah. — Marsikateri zato potujejo v precej oddaljeno Celje. Ob Času volitev se glase z lečo kar peneči govori; občinske in sploh vse volitve bi se morale vršili le po njegovem receptu. Nekoč se je bil pri občinski volitvi postavil celo za generala svoje črne vojske^ proti katori jo morala politična oblast poslati svojega komisarja in orožnike v obrambo volilcev. (Je pa iz gotovega vzroka zašumi kakšna beseda mod ženskami — gorje jim, o tem so že dobro prepričano — takoj je gospod s tožbami pokonci in takrat ima tudi vulgo Kralj dovolj nujnih potov; tako so ga lansko leto videli v taki zadovi parkrat hoditi celo po oddaljenih Stopercah. Zavoljo tožb toga gospoda je bilo že več ljudi očutno oškodovanih. Zelo milujemo dotične rovože! Učitelje kaj rad preganja; nekega svojega stanovskega tovariša pa je nekoč očitno smrkovca na-zival. — Kaj ne tako se varuje stanovska čnst? Tako ravnanje mora obsoditi gotovo vsak razsoden katoliški duhovnik. Tudi sedanjo narodno šolstvo mu ni kaj po godu. Nekoč je z lece govoril: Sedanje šole niso za ljudstvo, otroci bodo v njih vero izgubili, stariši naj otroke doma učijo! Sam je pa kot katehet v šoli no-olikano ravnal z otroci ter jo ošteval s psovkami: butec, tepec, teslo, štorklja, tele in bik! No, so ve, tako poučevanje pač res ni za ljudstvo — otroci lehko izgube vero, pa tudi ljubezen in spoštovanje do vzgojitelja! Pa temu niso krivi narodni učitelji! In v takih razburjenih slučajih pravi gospod, da ga prime sveta jeza, in že z lece je zaterjeval ljudem, da se ne boji ne škofa ne papeža! Iz Ponikve ob juž. žel. se nam poroča, da so bile zaradi shoda dne 19. maj-nika obsojeni kmetje Franc Vovk p. d. Suiolej na 8 dni, Anton Rečnik p. d. Mar-zidček na 14 dni in Anton Čretnik p. d. Reberšak na tri tedne zapora, poostrenega vsak teden z enim postom. Župnik Alojz Kreft je bil obsojen na 30 kron globe ali 3 dni zapora in kaplan Anton Pintarič na 50 kron globe ali 5 dni zapora. Nam so smilijo kmetje, ki so bili zapeljani in nahujskani. Bog jim razsvetli pamet, da so ne gre za vero, namreč le za kmečko korist, in daje kmetu le pomagati mogoče, če se sam združi v krepkih slov. kmetskih društvih, v katerih imajo kmetje vodstvo. Naša dva duhovnika sedaj ljudem pripovedujeta, da ne bota kazni plačala, in da gresta rajši v zapor. Nevedneži jima to verjamejo in pomilujejo fajmoštra in kaplana, da bosla šla kašo pihat. Ženske so upile, da je kaplan Že zaprt, ker ni bilo ob desetih maše. Nekateri so se muzali in smejali, češ, naš kaplan pa zna ljude nalimati. Mislili) so namreč, da kaplan nalašč noče mašo brati, da bodejo ljudje mislili, da je zaprt. Stvar se je pozneje pojasnila, ko se je izvedelo, da ee je dal kaplan pri bivšem »Totengra-berju« dva zoba zdreli in mu je ta poleg zobov še kos čeljusti odtrgal. To se je zgodilo malo časa prod deseto mašo. Kaplan je strogemu zobozdravniku tožil, da no bode mogel pridigati, a ta ga je potolažil I besedami »čvekali bojo že še« ali kaplan tudi tega ni mogel storiti in poslali so mu menda po pravega zdravnika, da mu jo popravil čeljust. Ko so tercijalke to izvedele, so bile potolažene zaradi izostale maše, sicer pa so pomilovale našega »hochvvitrdon« zaradi raztrgano čeljusti. Rodoljubi! Pripravljajte se za (ležcliiozlior-ake volitve. Vaša gaalo bodi: 14mrl * kllie-tOlll, gO*I»Otl X gONlKMlOlll. Domače in razne novice. Tolovajatvo na <»očali pride pred sodišče! Znano je našim bralcem, kaj se je lansko jesen zgodilo v Gočah na Vipavskem. Od Hvojega duhovnika našuntani klerikalci so tolovajsko napadli hišo župana Žgurja, jo več ur oblegali, obmetavali s kamenjem in ranili župana in nekaj drugih oseb. Kurat Ferjunčič jih je ščuval, ko se je začela preiskava, pa je skušal priče zapeljali h krivemu pričanju. Počenjal je tako, da ho ga morali za nekaj dni celo zapreti. Ljubljanski Akof jo poskusil doseči, da bi se stvar potlačilo. Ko jo državno pravdniŠtvo kurata fer-jančiča obtožilo zaradi hudodelstva javnoga nasilstva in zaradi hudodelstva zapeljevanja h krivemu pričevanju, ull drugih pa radi javne nasilnosti, se je ljubljanski škof peljal na Dunaj k cesarju. Škof je pokleknil pred cesarja in prosil, naj ukaže cesar, da mora sodnija ustaviti vsako postopanje zoper hudodelskega duhovnika Ferjančiča in njegove sokrivce. Škofova prošnja je potem romala v ministrstvo, od tam pa k sodišču. Te dni je ljubljanski škof dobil obvestilo, da cesar ni uslišal njegove prošnje. Zgodilo se je to, ker je cesar spoznal, da kurat Ferjančič ni vreden njegove milosti, čeprav je prišel zanj prosit ljubljanski škof. Zdaj je stvar zopet pri sodniji in bo v kratkem obravnava. Katoliški dom v Ljubljani. Klerikalci so sila ponosni na svoj katoliški dom. Sezidali so ga po potresu ali plačali niso nič, in tako jih je stavbenik tožil in za-rubil tor jim celo poslopje sekvestiral. To pot je klerikalna Mica Kovačeva korenito pogorela. Knplan na bobnu. Od nekod z Notranjskega se nam piše: V pondeljek bomo imeli priliko kupovati pohištvo našega kaplana. Pa nikar ne mislite, da ga kaplan prostovoljno proda. O ne! Pohištvo se bo sodno prodalo vsled eksokucije. To je provzročila mati F. A. iz Prevoj, češ, da se mora očetovska ljubezen tudi dejansko izkazovati, in da mora trajati v tem slučaju še kakih 8 let. In tako bomo v nedeljo kupovali kaplanove omare in stole itd. 800 K se bo težko dobilo, in zato se nam zdi celo brezupna iz jednakcira vzroka vložena tožba iz Šmartna pri Litiji. Pomoč je nujno potrebna. Kaj ko bi izdajatelj nove pratike nekaj od čistega dobička odštel v ta namen, da reši našega kaplana iz njegovih stisk in nadlog? Iz ItibnegH pri Bledu se piše »Gorenjcu«: Naš župnik jo postal jako imeniten in mogočen. Pa zakaj bi ne bil, ker jo iz faranov izprešal toliko tisoč; za faro mu manjka še kakih lfi.000 kron, a so mu dovolili tudi to, da si jih izposodi. Zato ima pravico pretepati farane. Na sv. Reš-njega telesa dan, ko je šel krščanski nauk opravljat, Btala sta pred cerkvijo dva popolnoma dorasla fanta. Brez vzroka da jednemu zaušnico, češ, ali no boš šel v cerkev. Ko fant dobi zaušnico, so obrne, zgrabi Župnika in ga strese tako, da rnu dvakrat strga srajco (koretel), ki seveda no bode nič stala, ker bodo faruni kupili drugo. V oerkvi se je nato strašno jezil. Rekel je: »Ce sem g» klolil, mo je Hvota jeza obšla« Ko je ljudem kazal srajco, jo je z obema rokami vlekel narazen kričeč: »Kar prsi bi si raztrgal.« Nekaleri pošteni možaki so nato odšli iz cerkve, ker niso hoteli poslušati takih noumnosti. Ko jih vidi, zopet zavpije: »To ho moji sovaŽniki.« Pripoveduje se, da se je tudi ustil: Ce jaz hočem, vzamem on pogon popirja, pero in tinto, pišem na škofa, in far« je crknjena. Co fara orkne. Bog ve, ali bodo dobili farani denar nazaj ali kam ga bodo dejali « Občinnke volitve v Kranju. Kranjski malkolenti, ki ho sami sebe tako ponižali, da ho se postavili pod komando dekana Koblarja, so učakali novo razočaranje. Podali so proti obč. volitvam pritožbo. V klerikalnih tistih ho ž njim lastno nezmotljivostjo prorokovali, da zmagajo a to pritožbo na celi Črti, a glej, deželna vlada je to pritožbo kot neutemeljeno odbila. Ubogi inalkontenti! Znanemu kaplanu .1 Kostnnjovcu na Rečici se je zopet pripetilo nekaj ne- prijetnega. Dne 5., oziroma že 6. t. m. ob 1. uri popolnoči so ga fantje vrgli is Terčakove gostilne. Prišlo pa je to tako: Kakor pri takih prilikah običajno, zbrala so se na predvečer Telovega v Terčakovi gostilni trŽka dekleta in so pletla vence za Telovo; tudi nekaj fantov je bilo zraven. Sprva so dekleta, kakor je v takih slučajih sploh navadno, popevale zgolj pobožne pesmi. Ko je pa prišel g. kaplan inšpicirat »kranclarijo«, kakor pravijo, mu pa to prav nič ni bilo po godu. Zahteval je, da naj se pojo druge pesmi, češ, »kaj bi vedno popevali same pobožne, eno fantovsko raje dajmo!« \o, in peli so »fantovske«, pili in se imenitno zabavali — do 1. uro popolnoči. Krčmar je napravil račun, in treba je bilo plačati nekaj Štefanov ruj nega vinca. Fantje so bili mnenja, da bi bilo k temu treba vložiti nekaj tudi g. kaplanu, ki seje deloma na njih račun toli izborno zabaval v družbi deklet in je še zraven pošteno pomagal pri pijači. Toda g. kaplan so se hoteli zabavati in piti le na tuj račun in niso hoteli izpustiti izpod palca ni vinarja Fantje pa niso razumeli nobene šale in so postavili kratkomalo renitetnega so-pivca g. kaplana čez prag — na zrak. In tu ga je sprejel v svoje varstvo občinski redar in ga spravil domov. To pa je bila, kakor govore, največja sreča za g. Ko-stanjevca! — Na Telovo pa je bral g. kaplan pobožno in zbrano bv. mašo! Le tako naprej, g. Kostanjevec, v najkrajšem času boste postali najmanj — dekan. Katoliško ilepnrstvo pred sodiščem. Te dni je bila v Lvovu na Gališkem zanimiva obravnava, ki jo pokazala, kako brezvestni in požrešni so klerikalci. Šlo so jo za klorikalno zavarovalnico »Unio ca t hol i ca«, ki je osnovana na tisti podlagi kakor škofova zavarovalnica v Ljubljani. »Unio catholica« so priporočali razni kardinali in škofjo, kakor priporočajo ljubljansko škofovo zavarovalnico; »Unio catholica« bo predstavljali kot cerkveno napravo, kakor predstavljajo ljubljansko škofovo zavarovalnico; »Unio catholica« se poslužuje za reklamo podobe Matere Božje, ljubljanska škofova zavarovalnica pa podobo sv. Florijana; »Unio catholica« je imenovala zastopnikom v Lvovu bivšega liberalca Thumena, ljubljanska škofova zavarovalnica pa ima kot vodjo bivšega liberalca Vencajza. Zunanja podobnost med tema katoliškima zavarovalnicama je torej jako velika. Ce si je tudi njih poslovanje podobno, tega ne vemo, to pa vemo, da se je prod so-dišiVin v Lvovu i/.kazalo, da je poslovanje »Unio catholica« na Gališkem bilo sleparsko. Po pravilh sme »Unio catholica«« sprejemati kot agente sam* katoličane in nobenega Žida i11 ravno tako se smejo pri tem z*' varovati sami katoličani, ne m"9 se pa zavarovali nobon Žid. Tako govore pravila. Ta so vendar narejena, da se zavarovalnica po njih rav«** »Unio catholica« pa so ni ravnala po določbah Pri obravnavi so je tO izkazalo, da je ta velekatoi i*** zavarovalnica imela vse pol'10 Židovskih a uronio v, >t a s i J o t<> pravilih prepovedano. Tudi nit zavarovanci je bilo vse polno Židov. h*r pa se je v tem oziru godilo, im* *® očitno značaj kriminalnosti. Po PrA* vilih no smo ,1 mo ratlmhoa« sprejem« Židov, da bi se pri njej zavarovali. Sprejemala jih je vsejedno, a če je tak žid pogorel, mu niso ničesar plavali. Priča Lučki je pri obravnavi pojasnil, kako so pri »Unio catholica« necega židovskega pogorelca ven vrgli, ker je zahteval, naj se mu škoda plača. Razne druge pričo so navedle še več tacih slučajev. Od prelatov ustanovljena, od kardinalov, nadškofov, škofov in opatov priporočena zavarovalnica, ki je za svoje znamenje rabila podobo Matere Božje, je stala na stališču: zavarujmo tudi Žida, čeprav je to po naših pravilih prepovedano, jemljimo njegov denar, če pa pogori, ga pa ven vržemo s pretvezo, da žid ne sme biti člen katoliško zavarovalnice in mu ničesar ne plačamo. Židovski denar so pač jemali, če pa je žid pogorel, so mu dali brco. Toženi Tbumen je za njegove sleparije dobil jedno leto težke ječe. — Poglejte, ljudje božji, tu vidite, kakšni poštenjaki so klerikalci! „Katoliško politično društvo za gornjegrad^ki okraj" je zborovalo v nedeljo dno 23. t. m. na Rečici pri Iv. Šti-gliou, toda čujte — pri zaprtih vratih. Dan in kraj zborovanja se ni nikjer v noben o m časopisu, niti ne v »Slov. Gospodarju« naznanil. Cela stvar je bila tajna in zavita v nepredorno temo! Po naključju smo poizvedeli, da so imeli vstop k zborovanju le oni, ki so dobili pismena vabila v zaprtem kuvertu. Kakor se vidi, se gospodje zelo boje — rll II*'* po imoiiriil plastmi 14 rl m(» 111u , iniiHiirurk. PoStno predalo 36 (847-19) *i» » da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnic« ček. it. 840.086. Telefon it. 135. Doktorja pl. Trnk6czyja ie mnogo let Izvrstno preakuAena zdravila, redilna In dietetifna uredatvn, priporočena v stotinah zahvnlnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroda po posli v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak (lan takoj poAiljajo nn vse hI rani uvela a povratno poato s poAt nim povzetjem, tudi celo Mamu en komad z iintančniin rahilnim navodilom Za Štedljive gospodinjo, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, BlabotnoŽo, malokrvne, ble-dične, za vaakoga bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kavo in ruskega čaja Dr. pl. Trnk6c»yjev K a kan claHni r^xii priporoča kot točno, krepimo, zdravo in najcenojo hranilno rvotvau »lauili ^ai Hred8tm Bolj0 kot 6|aJna kaTa Zavojček (•/* kilo vaobine)40h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje so priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja ŽolodoČno kaplji™. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujočo, krepimo, bolest _ utoftujočo, tok vzbujajočo, Cisti žolodeo in pospeSojo probavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Kroglic A odvajalne, želodec ciatilue. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor 86 to o čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredatvo zoper bo- lezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K K) h. — Pncukren* kroglic*. Škatla HO h, tri Škatle 2 K. Dreni pljučni in ksAljev sok aH zeliščni sirup, prirejen s lahko raztvarljivim apnenim ' 1 _ železom, utoRuje kaSotj, raztvarja sliz, lajSa bol in kašelj, vzbuja tok in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24-12) Drcrnilni ali udov cvet (<«ichta;el*t) priporočljiv je kot boli utoftujočo, lajšajoče drguonje o 1 111 v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnonje po dolgem hodu in težkem delu Steklenica 1 K, Seal steklenic 4 K 50 h. Tinktura ta kuri« nr^a Živinski TVl^ni prašek za notranjo rabo pri kravah, volih In I,I, 7x blizu 50 let s najboljšim uspehom uporab-Ijevati, kadar kravo nočejo žroti, in da se zboljftuje mleko. Zavojček ■ navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Prašičji ,"e,,,,nl m k,'mi,,,i l>in**k. Varstveno in dletetično |J sredstvo »a prašiče Za notranjo rabo, alull za tvorbo mesa m tolSče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! žoli kdo samo oden kos od toh srodstev, torej se tudi omenjeni *eden'k*"s, takoj ■ postnim povzetjem poRlje. Odgovorni uradnik Valentin Kopitar. Lastnina in Uaek .Narodne TiakarnV v LjublJ**1-