REPUBLIKA NAŠA PRAZNIK SLAVI MLAOA GENERACIJA Tito je heroj naše revolucije, Tito je heroj naše graditve, Tito je naša svetla prihodnost, Titoje vjedru vsake naše odločitve. Našemu dragemu Titu smo prisegli, da bomo šli ponosno naprej, zvesti njegovi življenjski oporoki ne bomo poznali ovir in ne mej. Naša generacija bo kmalu dozorela in krepko posegla bo v življenjski boj. Z ramo ob rami korakamo ponosno, spremlja povsod nas naš Tito — heroj. ŽEUKO KULENOVIČ, VIII/2 OŠ JOSIFA PANČIČA, BEOGRAD, prevedla NADA CAREVSKA NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA Nada Dragan-Carevska se je rodila leta 1922 v napredni učiteljski družini v Ljubljani. Že kot dijakinja 7. razreda gi-mnazije je pošiljala svoje prve pesmi v napredno mladinsko revijo Siovenska mladina. Po končani srednji šoli se je vpisala na Ijubljansko medicinsko fa-kulteto, vendar je morala med vojno študij prekiniti že v drugem letniku, ko je bila med množičnimi božičnimi racijami 1.1942 osumljena sodelovanja z OF in po enomesečnem priporu poslana z dmgimi jetnicami vred v koncentracij-sko taborišče Gonars. Od tam je ob ka-pitulaciji Italije odšla v partizane v Gori-ška Brda. Nekaj časa je bila bolničarka v brigadi Simona Gregorčiča, potem pa učiteljica v Kožbanskem kotu v zahod-nih Brdih. Tedaj je nastala njena pesem Smrt v Brdih ob tragični smrti tovarišev, ki so padli julija 1944 v zasedi na Vr-hovljah. Po osvoboditvi je doštudirala slavi-stiko na filozofski fakulteti v Ljubljani in kot profesorica poučevala ves čas do upokojitve v naši občininajprejnekaj let na gimnaziji Maksa Perca (sedaj VI. gimnaziji), kjer je ustanovila in vodila li-terarnilist Gejziri, nato pa na osnovni šoli Vide Pregarc, kjer je dočakala upo-kojitev. Vsa ta leta se je poleg šolskega dela intenzivno posvečala prevajanju izbra-nih leposlovnih del iz makedonščine, srbohrvaščine, bolgarščine in ruščine. Doslej je prevedla petindvajset knjig. Tako je samo za knjižni zbirki Beseda jugoslovanskih avtorjev in Vezi Mla-dinske knjige prevedla znana dela iz makedonske sodobne književnosti: Bolečina in bes Slavka Janevskega, Paskvelija Živka Činga, Bela dolina Simona Drakula in West Aust (Za-hodna Avstralija), Božina Pavlovske-ga. Zdaj prevaja za isto založbo make-donske pravljice, ki jih je izdal dr. Dragi Stefanija. Za svoje prevajalsko delo je dobila pred nekaj leti nagrado Zlato pero na mednarodnem simpoziju prevajalcev v Tetovu. ' Kot pesnica Nada Dragan-Carev-ska ni kdo ve kako znana. In vendar je med NOB napisala več občutenih pesmi (Burja, Zimska, Z ranjenci, Partizanov pokop, Tišina poldne). Med najbolj znanimi je njena pesetn Smrt v Brdih (psevdonim Živa), ki jo je uglasil Makso Pirnfk in je I. 1947 izšla v 3. snopiču zbirke Naša pesem. Za šesto kitico pa M. Pirnik ni vzel verzije, ki je po pesničini iz-javi prvotna in jo zato objavljamo: Nad Sočo sije v soncu Sveta gora, veselo poje čriček sredi Brd. Ves svet je zagrnila rdeča zora. S svinčenko v prsih je začutil — smrt. ... CTjTKaH 6ejiejKHMK bo kopmuh oa panaBa j co noABMTKaHM u M3JiMJKaini pa6oBM o^ aojiro HoceH>e b ye6. Ha rrpBaTa crpaHMua e 3anwmaH0 3eMJo, Anrej cijm, ne oteopaj mu 6e3&Ku nod HO3C IIoToa — pycsa necHa n uptcjk Ha MopHap bo <}>aHe-Ta co xopraoHTajiHM pnrn, d3Mrypa mAejiKaHa KaKO ofl naM: cocTaBeHirre omm ce asa no.TOKemi JiMCTa, hocot e T3HOK, npecyBaH, ycTaTa apcko ce KJieurrn. Tlon upre«coT e Ha-nHiuaHO co nenaTHM 6yKBM Mapru-n Mdn-MapKO. IIo toj rpyn-necT Mopnap, Ha c.ieaHaTa CTpaHnua, boach e ahcbhmk. HajrrpBMH co chtch paKonHC — CMMC.ieHo m cJtrypHO, noroa co 6p3aH>e, rjiaAHO. IlocjieAHMTe peAOBM rpe6eroi ce co TBp,aa, ceraKo npeMp3-HaTa pana. CoKpueuu cjne eo nanj/iareHO 6anujw. PAadnu CM.e u npejtopeHtt. H6 npozouaT. Ra Moxea jtunaTaro ttofč Kc 3anuiuea: hcl \eKop cjte od Hoeara zoduna u od CMprra. Ako ucropujara ne ¦ne u3Aee od 6pou3a, neKa ce ceru j/rpe — ji.nozyM.UHa %/Mupaa 6e3iutenu no nAav.UHV.ae. Eee tu naiuure ujnurba no pedor na crapocra: JTaj/K, Boomin, Crane, jac, Bjiazoja u Be/uz. Mo ocydara eatKa dojde: odpedor, nped roa npeneKan od npuzoreeHU aacedu hcl npyzara noj*ely Ta6aHQeu,u u Pucroeev,, ce noejieHe nped 3to-mot do e&na KJiucypa. HenpujarejioT ni craca. Ha cpe/ča ho/cto zo nperuiaau Ko3;ok u Mcnpentt H«npo6ocH sud nped o0aH3U8aro. Ceta uMero hu e jitpatc. Ho u denor Moxe da 6jiecne 6p30 koko vjlto dojde Hokra. 3aroa uito6ot peutvui očpedor da ce noBAene co panerure u /vpTBUTe u da ja ocraBu. ko.ko 3a.iu.TUTa Haiuaro ne-noAHa deceruHd. ToAKy. Odpedor ce noBAeKyaa HU3 dytuKwxor na Ka.*CHUor Tecnev,, nue tetaute eo pa3AOKaK poa. Ceza CMe nod noKpua na 6amuiCKa koau6o. JS,py?.ure od deceruHara cnujor, jac ce JnaHCLM. Mmojl yune toakv da KaxaM, Jce craccut au? IToTroic Mapxo. Ha cjie^HaTa CTparoma Ha 6ejiexHMK0T e 3anMiiiaH0 co MCTa paKa, 6e3 Bpcna co flHeBHMKOT AFI eo 9. Omie uito npefl HeKOJiKy roAMHM ro HMTaa 3anMcor Ha HenooHaTMor napTiraaH, Be 3Haeja urro 3Ha Mvc^a platna / rnhmi. /iiMh.iiunu in ohr.ihlicnuni inl ii»»lticya nošciija v /cpu N.i pm slrani ic /apiNitnu: /omlja. Antci vcni. nc mtpirai mi hrc/cn pw^in>i!anii. Nali) ruska pcscin in rish;i ini»rnart.i \ majici / \tido-ravnimi proguini. liuura. Knl bi hila i/rc/ljana i/ *.mre-kovine: lcsno scsla\ljcnc oCi sla d\a lc/cCa livla. nos |e lanck. sploščcn. usla m; prcdr/no rc/iiti. PikI n^h** jc nap»Hin<» s liskaniim Crkami: Marlm Idcn Marko. /a lcm čokalim mornaricm. ita druj:i slrani. m: /ačnc klncvnik. Pisan |C naiprcj / tlrnhnun n^kopisom. prc-niišlieno in /anc?J!jifo. naui pa s hilrico. lakomno Zad-(l)i: vrslicc so načcčkanc •*1lrtl*i. tia)hr/ prcmrln rnkn: "Skrili snin \ npuščcni ^la|i. I .ični \mo in prctnruicni ¦ 'n^aniaMi nas Ku bi hil mof!i.-t. hi /aptsil /c iinnulo iuk: oa Uor:ik mtih brc/iinilih 11; uimralo po ^orah- l*u mi nasa imena pc slarosti: Paun. Rivin. Slanc. ja/. Hlauojc in Vcla. l)o ohsinlhc jc priilo lakolc: iidrcil. ki yi p.\ prcd-lcm prcsciKlllc /asodc na prcjit mcd Tabano\ci in Rislovtcm. sc [o umaknil prcil hajkt> \ ncko sotcsko. Jw>vra/nik nas jc dohtu*l Na mvčo jc ntK /a^rnila Ko/-jak in knl ncpri:h»jcn /id /aManla p»l olcn/ni Zdaj jl' našc hik lcnia. Tinla dan >c lahko /a*>vila pra\ lako ncpričako\ano. kot jc pnšla nnC. /;»»i ic ^lab Nklcnil. naj so iKlrcd timaknc / ranjonci jn mri\imi in pu\ti /a /aščito t»krnjcno dcschno. Tn jc \sc. (Wrcd s*.* umika skozi grlo skalnale solcskc, mi pa (akamo v izlokancm jarku Zdaj smo pod streho pasiirske Volibe Drugi iz deselinc spijo. jaz pa irpim. Povedali imam samo še to - ali hom priSel od lod živ?« Podpis Marlco Na drugi slrani beleznite jc zapisano z isto roko. brcz zvcze z dnevnikom.AP ob 9. T»sii, ki so pred nckaj leii bralizapisneznancga parlizana.niso vedeli, kaj pomcni la Sifra in kaj scjc na koncu zgodilo s šesterico. Pod 5ir-rojc hilo prcfrtano nekaj vrstic. Poni-kod. kjcr svininik ni prckril vscga. je bilo mogtiCc razbrati ncpovezanc bcsede »...Hamlet...boj...za zvezo.. malopridnež.« VIDA FAKIN, rojena Lojk, je doma z Viča. Rodila se je 1.1915. Osnovno šolo je končala na Viču, gimnazijo pa na ženski realki v Centru. Ne germanistiki je opravila 1. državni izpit. Likovna izpoved, ki se ji je predajala že v srednji šoli, pa jo je vedno bolj privlačila. Med vojno ni študirala, a skupaj z možem je sodelovala pri delu za OF. Že jeseni 1.1945 se je odločila za štu-dij na likovni akademiji: Diplomirala je I. 1949 in se takoj zaposlila kot likovna pe-dagoginja na gimnaziji v Kamniku. Cez dobro leto dni je dobila delo v Ljubljani in poučevala na več srednjih šolah (tudi umetnostno zgodovino) ter na hospitacij-ski osnovni šoli na Ledini. Vsa povojna leta je z družino stanovala v Mostah na Zaloški c. št. 57 (hiše ni več, tam je sedaj nova trž-nica). Leta 1970 pa se je preselila v Rožno dolino, kjer od L. 1975, ko se je upokojila, tudi stanuje naprej. Od ustanovitve občinske zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Ljubljana Moste-Polje 1.1964 do preselitve 1.1970 je bila aktivna članica njene likovne sekcije. Sodelovala je tudi na vseh njenih skupin-skih razstavah in nastopala tudi samostoj-no. Razstavljala pa je že prej — od prve njene razstave v Mali galeriji 1.1953—vse do danes, doma in v tujini. . Že kot otroku je kozolec vabil njeno no-tranjost, kasneje predvsem z njegove čelne strani, v vertikali. Zaživel ji je najbolj v poljanski pokrajini kot simbol lepote in nostalgična podoba mladosti, privid bega pred uničenjem modernega industrializi-ranega sveta. \z njene precej obsežne ustvarjalnosti objavljamo fotografiji dveh platen. VidaFakin. BeglV. Olje1976 ^ » -«.,,-. eg. Olje1976 SPOMINI ŽIVIJO POSEBNO ŽELIM V MOSTAH POUDARITI VELIK PRISPEVEK MLADINE Ob odkritju spominskega obeležja padlim v NOV in žrtvam koncentracij-skih taborišč iz Most, s Sela in iz Novega Vodmata v spodnji avli kulturnega doma Španski borci 29. maja letos je uvodne besede spregovoril eden med-vojnih sekretarjev rajonskega komiteja KPS Moste Leopold Krese. Njegov govor objavljamo v celoti kot spominski prispevek k zgodovini delavskih re-volucionarnih Most. Vesel sem, da vas — drage tovarišice, dragi tovariši, aktivisti OD, občani Most — lahko pozdravim v prostoru, ki je simbol našega velikega prispevka v boju medna-rodnega proletariata in naprednih Ijudi zoper fašizem v Španiji. Ob tem ne morem zakriti ponosa, da mi je zaupana čast, da odkrijem spominsko obeležje padlim Moščanom v naši revoluciji. Tudi ob tej priliki naj poudarim znano dejstvo, da so bile prav Moste tisti predel Ljubljane, kjer sta prihajala v vsem pred-vojnem obdobju najbolj do izraza proletar-ska zavest in akcija. Moste so bile prva trdnjava dobro organiziranega proletaria-ta. Ni torej slučaj, da so izhajale prav iz ta-kega okolja Ijudje, ki so se odkrivali v boju za pravice delavskega razreda, proti izko-riščanju kapitalistov, nato v naši revoluciji, povojni obnovi in graditvi naše samou-pravne socialistične demokracije. Na tem območju so imeli prekaljeni revolucionarji, kot npr. Luka Leskošek in številni drugi, pri svojem težkem delu pomembno zaslombo in pomoč v široki fronti osveščenih in na-prednih proletarcev — Moščanov. Zgodovinski poziv KPJ na oboroženi odpor proti okupatorju, ki je padel v rdečih Mostah na plodna tla in dobil širok odziv, je predstavljal dejansko nadaljevanje orga-niziranega boja moščanskih delavcev za nacionalno in socialno osvoboditev v novih okoliščinah in v še bolj neizprosni obliki. Neposredno po okupatorjevi zasedbi, že v mesecu maju 1941, je bil ustanovljen rajonski komite KPS. Proti koncu istega* leta se je po vseh Mostah razmahnila ak-tivnost Osvobodilne fronte, v katere ra-zlične oblike dela in boja je bila vključena večina Moščanov. V takih razmerah in vi-soki zavednosti Ijudi so bile represalije okupatorja in njegovih pomagačev še po-sebno ostre, njegov teror pa, kot se spo-minjamo, nečloveški. Pa vendarle ni bilo odstopanja; med izdajalci in ovaduhi pa skorajda ni bilo domačina! Rad se spominjam dogodkov in Ijudi iz časov, ko sem bil sekretar rajonskega ko-miteja KPS. Posebno sta me prevzela ne-sebična pripravljenost in pogum mnogih 4 družin iz Most, da se vključijo v različne oblike boja proti okupatorju in pomoči par-tizanski vojski. Posebno želim pri tem poudariti velik prispevek mladine. V Mostah je bila usta-novljena prva pionirska organizacija v Ljubljani, ki pa se ni ukvarjala s prav nič »pionirsko« aktivnostjo: to so bila izredno .pomembna dejanja, ki so zahtevala pogum, odločnost in drznost odraslih. Kot se še vsi dobro spominjamo, je šlo pri tem za prenašanje raznega materiala in celo orožja v izredno težkih okoliščinah, za sa-botaže, za zelo domiselno vznemirjanje okupatorja itd. Kot enega najbolj znanih med njimi naj omenim Draga Strnišo. Ta-krat komaj 12-letnega je pri neki od nešte-rih akcij zasačil fašist. Kljub mučenju, ki mu je bil nato izpostavljen, je Drago doka-zal, da je pravi borec, čigar junaštvo se da primerjati s tistim, ki so ga dokazovali nje-govi starejši tovariši v partizanskih briga-dah, odredih, narodni zaščiti, VOS in dru-gih zelo razvejanih oblikah organiziranega odpora slovenskega naroda proti okupa-torju. Ko se poklanjamo spominu naših Moš-čanov, padlih v težkih časih boja za našo nacionalno in socialno osvoboditev, je prav, da nas pri tem spremljata občutek hvaležnosti in zahvale. Vklesana imena na plošči pa nas tudi zavezujejo, da osta-nemo zvesti idealom, za katere so dali svoja življenja. To pa tudi pomeni, da sto-pamo složno in enotno po poti, ki jo je tra-siral naš predsednik Tito. Mišel, ki nas vse skupaj preveva ob tem svečanem trenutku, je ugotovitev in hkrati zaobljuba: po Titu — Tito! Globoko prepričan, da bo naš mladi rod, ki odločno stopa po poteh revolucije, znal čuvati, braniti in naprej razvijati naš sa-moupravni socialistični sistem, za kate-rega so dali življenja tudi ti, ki so napisani na tej spominski plošči, izročam v varstvo ta spomenik moščanski mladini. LEOPOLD KRESE Človek hoče navzgor SLAVKO GERLICA NISMOJIHPOZABIU JERNEJ GAŠPERŠIČ V jeseni 1941 je hotel nemški okupator popolnoma izseliti območje med Savo in nemško-italijansko demarkacijsko črto, na to izpraznjeno območje pa naseliti ko-čevske Nemce. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je hotelo z veliko ak-cijo to izseljevanje zavreti in Ijudem omogočiti, da bi zbežali na italijansko stran, oziroma stopili v partizane. V tej akciji naj bi sodelovale vse štajerske partizanske čete (I. štajerski partizanski bataljon) pod poveljstvom Franca Rozmana-Staneta in partizanske čete, ki so delovale na Dolenjskem (Molniška, Belokranjska, Novome-ška, Mokronoška, Brežiška, Ribniška in Grosupeljska četa). Komandant teh zdru-ženih dolenjskih čet all bataljon je bil Jernej Gašperšič iz Zadvora. Za usklajevanje celotne akcije sta odšla na teren tudi politični komisar Miha Marinko in namestnik komandanta Glavnega poveljstva Aleš Bebler. Zaradi vrste objektivnih razlogov, predvsem pa zaradi visokega snega, ki je nenadoma zapadel, vse čete niso prišle pravočasno na zborno mesto in akcija n\ uspela tako, kot je bilo načrtovano. Najbolj je znan napad na nemško postojanko v Bučki 3. novembra 1941, ki ga je izvedel bataljon pod poveljstvom Jerneja Gašperšiča. Prav je, da ob 40-letnici tega napada obudimo spomin nanj. Jernej Gašperšič se je rodil 13. avgusta 1915 v številni, siromašni kmečki družini v Zadvoru. Vsi njegovi bratje so bili na-predno usmerjeni. Brat Gabrijel je bil od leta 1924 član SKOJA, od leta 1929 član komunistične partije in I. 1927 med usta-novitelji Svobode v Zadvoru. Tudi Jernej se je že kot mlad, komaj šestnajstletni so-boslikarski vajenec, vključil v zadvorško Svobodo kot godbenik, sodeloval pa je tudi v pevskem zboru in dramski sekciji. Postal je tudi neumorni organizator in so-delavec v vseh političnih akcijah Partije, posebno pa je bil znan voditelj mladine. Kolikor mu je ostajalo prostega časa, ga je posvečal marksističnemu izobraževanju, katerega mu je Svoboda namenjala veliko pozornost. Tako je v nekaj letih dozorel v zrelega in zavestnega revolucionarja ter bil komaj devetnajstleten 1934. leta spre-jet v Partijo. Poleg aktivnega delovanja v sekcijah zadvorške Svobode je Jernej Gašperšič kmalu prevzemal vodilne naloge v njenem upravnem odboru in prispeval k nepresta-nemu razraščanju in krepitvi društva. Z drugimi tovariši — komunisti je mnogo pri-speval k temu, da je Svoboda vedno bolj preraščala okvir kulturnega društva in po-stala revolucionarna politična organizaci-ja, ki je delala veliko preglavic takratnemu režimu in postajala najmočnejša politična sila v takratni dobrunjski občini. Po razpu-stu Svobode leta 1935 je bil Jernej Gaš-peršič organizator in pozneje predsednik njene naslednice Vzajemnosti. Toda ne samo v Zadvoru. Izredno akti-ven in delaven je bil tudi v sindikalnem gi-banju gradbinskih delavcev, kjer je bil celo tajnik njihovega sindikata. Kot sindikalni aktivist je bil med prvimi organizatorji stavk in drugih akcij, ki jih je organiziral sindikat v boju za pravice najbolj zapostavjjenih gradbinskih delavcev. Zaradi vsega tega je imel številne te-žave z oblastmi in doživljal je preganjanja in upravne kazni, ki pa ga niso odvrnile od revolucionarne poti, temveč so ga še spodbujale pri njegovem delu. Oznaka komunista ga je spremljala povsod in je zato tudi povsod imel težave. Slarojugo-slovansko vojsko je na primer služil v Skopju, čepravje imel žedoločeno, daod- služi kadrovski rok v Beogradu. Na števil-nih orožnih vajah v letih 1939—1940 mu niso zaupali orožja, z obrazložitvijo, da je komunist. Tik pred napadom na Jugoslavijo 1941. leta je bil Jemej Gašperšič spet poklican v vojsko, po njenem razpadu pa se je hitro vrnil domov ter se takoj vključil v priprave na oboroženi odpor. Sodeloval je pri zbi-ranju in skrivanju orožja ter drugega voja-škega materiala in bil med prvimi organi-zatorji Osvobodilne fronte. Ko je bila v noči od 12. na 13. julija 1941 prva racija komunistov in aktivnih Svobo-dašev, v dobrunjski občini je bil na spisku tudi Jernej Gašperšič. Kot mnogi drugi pa je že tedaj živel v polilegali in ga Italijani niso našli, tako da je 13. julija 1941 odšel v partizane — v Molniško četo. Kako »po-memben« je bil Jernej Gašperšič tudi za okupatorja, nam potrjuje tudi to, da so Itali-jani že 8. avgusta 1941 razpisali za njim ti-ralico. Na njej sta bila še dva pomembna komunista tega vzhodnega območja naše sedanje občine: Jože Moškrič-Ciril in Tone Trtnik-Tomaž. Jernej je bil iz čete takoj poslan v Ljub-Ijano, da se poveže z Glavnim poveljstvom in prinese navodila. To zvezo je uspešno opravljal in ga je CK KPS določil za delo v Glavnem poveljstvu. Njegova naloga je bita predvsem, da je sodeloval pri organi-ziranju in povezovanju hitro nastajajočih partizanskih čet na Dolenjskem oziroma okoli Ljubljane. Sprejema! in vodil je no-vince, dajal prve napotke za delo čet na vzhodnem in južnem delu Ljubljane in vsi so ga imenovali kot komandanta bataljo-na. Oktobra 1941 je bil tudi določen za ko-mandanta bataljona, ki so ga sestavljale dolenjske partizanske čete, za veliko ak-cijo v Zasavju. Kot že omenjamo, ta zaradi težkih vremenskih razmer ni uspela tako, kot jo je predvidevalo Glavno poveljstvo. (O tem obširno piše Miha Marinko v svojih Spominih.) Jernej Gašperšič je v teh tež-kih razmerah kot komandant bataljona svojo nalogo uspešno opravil. Poleg na-pada na Bučko in poleg več manjših spo-padov je bataljon pripeljal iz sovrainega obroča. Po končani akciji se je vrnil v Ljubljano, Jernej Gašperšič kjer je opravljal nove dolžnosti. Dne 15. novembra, ko je šel na neko zvezo, je bil pod ilegalnim imenom Janez Babnik areti-ran. Italijani dolgo časa niso vedeli, koga so aretirali, a našel se je nekdo, ki ga je izdal. Tudi v zaporih je pokazal, da je bil pravi komunist. Iz zabeležk na policiji je razvidno, da ni ničesar izdal. Zaprt je bil na policiji, nato na sodišču in nazadnje v »belgijski« vojašnici. Odtamjebil 11. maja 1942 odpeljan na strelišče, kjer je bil ustre-Ijen kot talec. Tako je sredi velikega boja omahnil v 27. letu starosti prekaljen komunist, borec in delavec. Njegovo ime je tesno pove-zano z razvojem revolucionarnega giba-nja v vzhodnem delu Ljubljane in s sindi-kalnim gibanjem gradbincev v letih 1930—1940. V prav vsaki politični akciji je vtkano tudi njegovo delo. Bil je eden mlaj-ših tovarišev iz generacije revolucionarjev v takratni dobrunjski občini in širši okolici Ljubljane, ki so uspešno in odgovorno uresničevali politiko Partije. Zato vsako-krat, ko se spomnimo teh časov, naletimo nanj in na njegovo delo. Prav tako pomembno je bilo njegovo delo tudi na samem začetku narodnoo-svobodilnega gibanja, ki je bila popolnoma nova kvaliteta in oblika revolucionarnega boja delavskega razreda. Tudi tedaj je s svojo sposobnostjo in vztrajnostjo prispe-val h hitremu razvoju Osvobodilne fronle in organiziranju partizanskih čet. Žal pa je, kot mnogi najboljši, v tem boju prekmalu omahnil pod okupatorjevimi streli. Toda v nas Jernej Gašperšič in njegovi tovariši in soborci še vedno živijo, saj so del našega sedanjega življenja. MARJAN MOŠKRIČ IZ ŠOLSKIH KLOPIIN Z DELOVNIH MEST POBRATENI ŠOLI Učenci in delavci Oš Ketteja in Murna že 15 let uspešno sodelujejo z Oš Josifa Pančiča iz Beograda. Avgusta letos pa so na skupni seji predstavnikov samou-pravnih organov obeh šol sprejeli sklep o razširjenem programu sodelovanja. Pobratena šola nosi ime po uglednem srbskem zdravniku in biologu, ki je kot ra-ziskovalec flore na Balkanu objavil mnoga znanstvena dela. V letošnjem šolskem letu ima ta njihova šola 52 rednih učnih oddelkov s 1576 učenci, ki poleg rednega dela pri pouku sodelujejo tudi v 22 prostovoljnih dejavno-stih in organizacijah. Pionirska in mladinska organizacija sta za svojo aktivnost prejeli že več priznanj. Posebno bogato pa je delo titerarne sekcije, ki izdaja glasilo Naša reč. Prošli smo stazama slobode Prolazim pored šumarka, šumarkom pada lišče. Tiho je, samo se čuju ptice. Nikoga nema. Ko je sve prošao ovuda? Koliko mladiča, majki, dece? Koliko puta? Sunce se svake večeri daleko gubi na zapadu. Samo ostaje duga kolona ratnika. Ne znam im broja ni lika, znam samo da ih je bilo mnogo, mnogo. »Kao na gori lista,« i da su svi imali žu-Ijevite ruke radnika, dušu pesnika srce ro-denog brata. Ja nisam sa vama ovim stazama išla, ali sam o vama slušala i znam zašto scake večeri šuma crveno blista. Ja nisam sa vama pušku nosila, koricu hleba delila, ali sam u pesmi Beograda I vaš glas čula. Bili ste žedni za Ijubav majčinu, za na- Naša mladost je Ijubav Hiljada lica koja se svakodnevno sreču zrače najlepšim sjajem na svetu — zrače rnladošču. Život je kao harfa na kojoj su isprepletene dve žice. Pored mladosti tu je Ijubav, osečanje staro koliko i čovjek. Naša mladost je Ijubav Ljubav za životom. Život se stvara radom, raditi se može u slobodi, slobodu nam jedarovao čovek. Naša mladost je nesebična Ijubav za ceo svet. Svoju Ijubav darujemo toplom letu što nam se svake godine smeje medu prstima, pticama i lepezama njihovih pesama, nežnim čipakama morskih valova, iskričavim nitima života, svoju Ijubav darujemo slobodi i čoveku. Cveče u kosi, suze o oku, osmesi na licima, sve je to naša mladost. Razna imena na stablima drveča, razne stope na preplanuloj zemlji, sve je to naša Ijubav Kao ptica u plavim prostranstvima — naša mladost je neobuzadna, radoznala, jer je naša Ijubav velika U njoj ima mesta za svakog čovjeka, svaku pticu, svaku tugu i bol, svaku ra-dost i veselje. Velika je toliko, da bi mogla da primi ceo svet pod svoje toplo okrilje. Nekad čudljiva, nekad razudana. naša madost je često neshvačena. I tako nastanjena u svakom srcu, mladost je deo svakog čovejaka. To je na§e najdragocenije blago Ali ipak. jednom, kad nismo dovoljno pailjivi, prikradu nam se godine i ukradu mladost, ukradu nam naše tuge i zabo-rave, naša sečanja i naša nadanja i odlete sa njima daljinu. Ali nikada ne padnu u zaborav. U svakom živom biču koje ume da tuguje, ostave po jedno sečanje na nešto lepo. Mladost ode, ali stane Ijubav. 2ivi večno u nama, ponekad tužna, pomogne, razvedri i u tome uvek uspe jer... Ljubav mladosti je najlepša, najiskrenija i najjata Ijubav. MILENA DOBRAŠINOVIČ Vlll/1 OS Josifa Pančiča smejano sunce, slobodno nebo, ali ste na nepriiatelia smelo iurišali za sutrašnjicu, iako su vam na putu stajali smrt, glad i strah. Vi ste uspeli da u ruševinama pro-nadete cvetne staze slobode. Staze ko-jima sada koračam. Sada živim srečna u slobodi i roditeljska ruka mi ukazuje put. Shvatam svaki vaš pad, a i žedan korak u slobodu. Znam zašto ponekad sasvim slučajno zapla-čem na obali Save i oči mi odlutaju na vrh Kale-megdana, u jednoj šumi neznanoj gde cvetaju stoletni hrastovi i breze i ponašaju se sa liščem i cvečem što raste vrh jedne davno napuštene, ali nikad preboljene humke. Mnogi Ijudi govore da je jučerašnjica svet koji je prošao, ali ja ga nisam zaboravila. ŠANTRIČ MILENA V12 Drugarstvo je... Drugarstvo je najlepša stvar na svetu i poznata je svakom detetu. Drugarstvo je: uteha kad se plače, kad se brani mladje djače, dvoje kad se vole, kad se drugarica doprati do škole, zadatak kad se kaže u igri drugu kad se pomaže. Sve, baš sve je drago, al' drugarstvo je največe blago. Najlepša stvar na svetu koja /e poznata svakom detetu je DRUGARSTVO. Učenik V/5 SLOBODA Sloboda je san porobljenih, nagaženi svet u travi, ptica u letu sunce i nebo što se plavi. Sloboda, to su naša brezbrižna igranja i pesme, to /e ono najlepše, i najsvetlije, i to nam niko uzeti ne sme. SNEŽANA DIMITRUEVIČ W/3 Učence Oš Ket skega parka v Kragujevcu viurna so gostitelji Iz Beograda povabili na obisk spomln- Parna lokomotiva pripoveduje Na Ijubljanski železniški postaji že dolgo časa stoji stara parna lokomotiva. Mimo nje brzijo moderni vlaki. Množice potnikov hodijo mimo nje in le včasih se kdo ob njej ustavi, si jo ogleda, nato pa odhiti dalje. Pred mnogimi leti pa je bilo drugače. Lokomotiva premišljuje: Rodila sem se leta 1848. Meni na čast je napisal največji slovenski pesnik France Prešeren pesem Od železne ceste. Vozila sem od Dunaja do Trsta. Bila sem strašna in hitra. Veliko-krat sem plašila konje na polju, ko sem TAKI SMO Mladi smo, radi imamo pank, disko glasbo, nekateri domačo. Nositno ozke ali široke hlače, prevelike puloverje. Všeč nam je, kar je drugačno, neobičaj-no. Smo neugnani, neučakani, včasih tudi nesramni, pa tudi dobri. Beremo stripe, dr. romane, kriminalke, grozljivke. Najbolj nas zanimajo filmi z oznako »za mladino pod 15. letom ni primerno.« Postavljamo se s cigaretami, prekli-njamo in mislimo, c!a smo strašni frajerji. Med nami so pankerji in šminkerji, ki se med seboj tudi stepejo. Včasih smo sami sebi všeč, včasih smo si odveč. Starši pravijo, da slabo slišimo, da so bii oni drugačni, boljši, skromnejši, nam pa se zdi, da so samo pozabili, kakšna je mladost. Mladi smo sedaj, kljub vsemu pa vemo, da je naše edino delo učenje. Na spričevalu, ki smo ga dobili v prvem ra-zredu, nas spremlja ta Titov citat. Vemo, da samo z znanjem koristimo domovini, ki je samo ena, ki je naša. Mladi smo, taki smo. ALENKAANŽIČ8.b hrumela mimo. Omogočila sem cenejši dovoz surovin, odvoz izdelkov in ustvarila pogoje za večji razvoj industrije. Živela sem v lepih in hudih časih. V vojni so bili vagoni, ki sem jih vlekla, polnih vojakov, odhajajočih na fronto. V drugi svetovni vojni so me prisilili, da sem vozila zavedne Slovence v taborišča. Toda prišli so lepši časi. Pripeljala sem preživele iz taborišč in izgnane spet domov. Sodelovala sem pri obnovi domo-vine. Prevozila sem še zadnje vagone rude in premoga, nato pa sem opešala. Prišle so mlajše, hitrejše in močnejše lo-komotive. Vsak dan jih opazujem. Brzijo mimo mene. Lepe so in svetle, ker jih po-ganja elektrika. Vesela in ponosna sem nase in na svoje naslednice. Tako si vsak dan misli stara upokojena . parna lokomotiva. BARBARASRŠEN7.b DREVO Naj se najprej predstavim. Sem drevo in rastem v centru mesta Ljubljana. Moja zgodba se prične zgodaj zjutraj, ko me prebudi ropot s ceste in ko mi smrad polni pljuča. Mnogo Ijudi že navsezgodaj odhaja na delo, a skoraj vsi se vozijo z av-tomobiii in nihče ne pomisli name. Ni jutra, ko bi se prebudil in me bi sti-skalo v pljučih. Nihče ne pomisli, kaj me čaka, čeprav že toliko iet kljubujem smradu s ceste. Pred nedavnim se mi je sanjalo, kako bo že kaj kmalu v Ljubljani, če bo šlo tako na-prej: povsod sam beton, Ijudje nosijo plin-ske maske. Povprašam moža, ki prodaja mimoidočim konserve z zrakom, kaj se dogaja z Ljubljano. Samo odkimava in reče: »Vsega so krivi naši dedi in pradedi. Oni bi lahko obdržali lepote Ljubljane, o katerih sedaj lahko le še beremo v knjigah. Gledam tujčev obraz. Ves je bled in upadel, kot da na njem ni znaka življenja. Ob pogledu na ta obraz sem se spomnil. Pravzaprav me je prebudil ropot s ceste in smrad, ki mi je polnil pljuča. Gleda! sem Ijudi. Hotel sem jim povedati vse, kar sem doživel to noč, pa kaj, ko me nihče ni poslušal. Kdaj se bodo zavedali kaj deiajo? Morda ta-krat, ko bo sanjska podoba postala resnica. Ta-krat se bodo sramovali — samega sebe. BARBARAŠEŠEK, 8č Ne reci nič Molči. Mar ne slišiš šepetanja vetra? Ne, ne govori. Lepa je tišina. Poglej meglo, ki se spušča na reko. Poglej molči in nežno objema skrite sanje valov. Poglej me in ne reci nič. Ljubim tišino, reko, veter, Ijubim tebe, ker si veter, reka, tišina. Zato ne reci nič, molči. In zaživel boš v toplem ritmu Ijubezni. ALENKA SLABE Beograjski gostje z učenci OŠ Ketteja In Muma ob obisku Preiernove rojstne hiše v JESENSKA SLIKA Gledam skoz okno. Jesen je. Sonce je pokukalo izza gostih črnih oblakov. Breze so se priklonile v vetru majhnemu žarku, ki jih je za hip objel in ogrel. Z mogočnega hrasta padajo pisani listi počasi na zemljo. Čudno, da nekatere ptice hitijo na jug. Kot da jim ni mar za pisane barve, za ču-dovito sliko umetnice narave. Prisluhnem šumenju borov. Skrivnostnotihošepetajo. In že se usujejo majhne kapljice, ki trkajo na moje okno. Dež! Od dreves že curljajo težke kaplje. Za trenutek se mi zazdi dan čemeren in pust. Počasi se spušča mrak in z njo megla, v kateri se vsa pisana preproga polagoma izgublja. Vije se okoli dimnikov in skrije krošnje dreves, potem pa nenadoma po-goltne vse. Ostane le pusta, turobna nič-vredna sivina. DAMJANA FEKONJA, 8.b TUJCI Rada bi ustvarila trenutek, ko ne bi na nič mislila, ko bi lebdela v zraku, ko bi bila želja v vetru. Danes vem, kako majhen je greh, kako nepomemben v nekem vesoljnem času, kjer vsi hitljo; kjer se nihče nikoli ne ustavi, kjer nihče nikogar ne poljubi na lase. MIRJAM PEČNIKAR Z GLASBO SKOZI ŽIVLJENJE MLADA LETA Rodil sem se leta 1911 na Vevčah št. 49 kot sin gostilnlčarja in posestnika Avgusta Kuharja in matere Antonije Glačntk. Mama mi je daro-vala nežnost in Ijubezen do poštenega. Prvi moji spomini segajo v čas, ko sem bil star tri leta. Spominjam se, kako mi je moja mama v naročju nesla pod okno sosednjega »magazi-na« vevške papirnice. V delu »magazina« je bil kino, kjer so Vevčanom vrteli neme filme. Do-godke na platnu pa je s harmoniko spremljal av-strijski vojak — harmonikar Galoš po imenu. Takrat leta 1914 je bil na Vevčah avstrijski oddelek vojske Ta harmonikar, ki je igral na ta-krat za nas nov inštrument, gumbno kromatično harmoniko, je bil velik umetnik, saj je izvajal z njo vrsto koncertnih pesmi tako iz oper kot kla-sičnih. Ta inštrument me je že kot otroka popol-noma očaral. Ko nisem mogel zaspati, mi je oče za uspavanko zaigral na diatonično harmoniko. Šele potem sem srečen zaspal... Nekoč sem pasel ovce nedaleč od hiše »pod hrastom«, ko smo dejali. Nenadoma je začelo močno grmeti in pokati. Vnela se je smodnišnica, ki so jo imeli nemški vojaki nedaleč od Zaloga, »za štreko«. Pokanje me je tako prestrašilo, da sem dobe-sedno ponorel in zbežal skupaj s prestrašeno ovco naravnost domov v mamino naročje. Bil sem tako šokiran, da me je še vse leto vsako noč -metala božjast«. Ko sem bil star pet let, mi je oče kupil orglice in nekoč, ne da bi bil vedel, me je poslušal tudi harmonikar iz kina. Imel sem dober spomin in sem godel vse tiste skladbe. ki jih je on izvajal na harmoniko. Ko sem kpnčal. me je mož objel. poljubil in stisnil v roke nekaj krajcarjev. Takrat sem mislil, da ga ni srečnejšega pod soncem od mene. Prav znanje na orglice mi je koristilo, da sem mnogo pozneje, po osvoboditvi leta 1969. imel na Pohorju prvi seminar za vzgojiteljice otroških vrtcev, drugega pa leta 1978 v Celju. Takrat sem moral »pogruntati« zapisovanje skladb za orglice. Kar dvoje barv sem izbral. Rdečo in modro. Rdeče zapisane note so veljale za piha-nje v orglice, modre pa za potezanje sape iz or-glic Tako so vzgojiteljice v kratkem času vrsto pesmic igrale po mojih označenih notah. še sedaj hrani VZV Maribor moje zapiske na veli-kih panojih. S šestimi leti so mi kupili violino. Nepopisno rad sem jo imel. Spočetka je bilo težko. Škripa-nje in cviljenje je šlo na živce vsem domačim, vendarle že v razmeroma kratkem času sem to-liko znal, da sem lahko igral v domačem triu. Pozneje pa smo imeli svoj kvartet: Johan Jeriha je igral harmoniko, brat Gustelj kitaro, Hans Prelovšek drugo violino in jaz prvo violino. S tem kvartetom, ki smo mu nadeli ime »Kuharjev šramel kvartet«, igrali smo doma v gostilni in bili stalni gostje Ijubljanskega radia. Še danes hra-nim vabila za nastope Violino me je prva pou-čeval bratranec Rudi Dolničar. Kasneje pa me je oče vpisal na Ijubljansko Glasbeno Matico. Hodil sem dvakrat tedensko v giasbeno šolo. Po osnovni šoli pa me je oče vpisal na meščan-sko šolo na Prule. Takrar smo vsi otroci hodili peš v Ljubljano in vem, da nisem nikdar manj-kal. Vzporedno z meščansko šolo sem obisko-val tudi glasbeno šolo in se poleg violine učil tudi teoretičnih predmetov. Ko pa so me kasneje po očetovi odločitvi vpisali na Ijubljansko učiteljiš-če, sem bil že na pedagoškem oddelku konser-vatorija. Pa se povrnimo še malo v osnovnošol-ske čase. Ker jč bil moj oče starosta Sokola, je bilo jasno, da smo bili tudi mi otroci podmladek So-kola. Kar pri nas na dvorišču so bile vaje. Po- stavljeni so bili drog, bradlja in prožna deska za skok v višino. Tu so bile vsak dan proti večeru vaje podmladka in članov Proste vaje in orodno telovadbo pasmo izvajali najavnih nastopih. Po nastopih so bile veselice s srečolovom in dru-gimi družabnimi igrami. Na veselicah je igral tudi tamburaški zbor. Sokol je namreč imel tudi tamburaški in pevski zbor. Njihove vaje so bile v gostilniški sobi, ki je bi!a izključno sokolska. V začetku je vodil tamburaški zbor Danilo Klučen-ko, pozneje pa moj brat Gustelj. Mešani pevski zbor pa je vodil sprva Jazbar, pozneje pa učitelj na osnovni šoli Ernest Švara. Takrat je bilo kul-turno življenje zelo razvito, saj so se vsak večer sestajali v naši sobici pevci, tamburaši in poz-neje tudi člani sokolske gledališke družine, ki jo je vodil Odon Vuga. Ker sem čutil potrebo po petju, sem ustanovil pevski kvartet. Peli smo kar na pamet in še sedaj se čudim, kako smo po-polnoma pravilno peli prvi in drugi tenor ter prvi in drugi bas. Vsak večer smo vasovali po Vev-čah in Polju. Ker sem kot štirinajstletni fant že precej vedei o glasbi, so me nekoč zaprosili, da bi dirigiral ob »novi maši« v cerkveni pevski zbor ob spremljavi manjšega ansambla Glasbene Matice. Res sem se lotil dela in pripravljal skladbo (Foersterjevo mašo). Bežno se spomi-njam tega petja. Vem le to, da so me po izvaja-nju pevci nagnali, ker sem jih okaral, da so brez posluha in pa primadono, da se preveč dere. Nikdar več me niso povabili k sodelovanju. Pozneje je Sokol pričel s prostovoljnim delom — zidati svoj dom v Polju. Dobili smo dvorano. ki je bila namenjena telovadbi in kultumim de-javnostim. Na velikem vrtu za domom pa smo vadili javne nastope. Ustanovili smo tudi nogo-metno ekipo. Spominjam se, da je bila takrat tudi nogometna tekma seniorjev proti juniorjem. Na eni strani so se zbrali samo starejši člani v dolgih dresih (hlače čez kolena), na drugi pa mladina v kopalkah. Seveda stari ne bili bi stari, ko ne bi imeli poleg golovih vrat še sodček na-stavljenega piva, da so med tekmo, ko so prejeli gol, zalili žalost z vrčki piva. To je bilo smeha in zabave. Polno gledalcev pa je napolnilo prazno sokolsko blagajno. Zelo agilna je bila tudi gledališka družina, ki je pod vodstvom reži-serja Vuge uprizorila več gledaliških predstav, kot Trije vaški svetniki, Peg srček moj, Rodoljub iz Amerike in druge. S temi igrami smo tudi go-stovali. Tudi sam sem bil član te gledališke dru- UČITELJ IN GLASBENIK Po odslužitvi vojaškega roka sem leta 1936 nastopil službo učitelja v šafarskem pri Ljuto-meru, obenem pa sem poučeval na Ijutomerski glasbeni šoli. Svoje glasbene izkušnje sem prenesel v ta kraj. Na vasi sem vodil moški in mešani pevski zbor in gledališko družino, na glasbeni šoli pa sem poučeval violino, solopet-je, mladinski pevski zbor in šolski orkester. Do šole je bilo osem kilometrov, kamor sem vsak dan hodil, poleti se včasih tudi peljal s kolesom, pozimi gazil sneg ali se peljal s smučmi. Moio dejavnost je prekinila mobilizacija leta 1941, ko sem bil razpofejen kot rezervni intendantski podporočnik v Varaždin. Po kapitulaciji Jugo-. slavije in po vdoru Nemcev v Varaždin sem po-begnil domov in od tam sem na ukaz prosvetnih oblasti nadaljeval službovanje na po Nemcih zasedenem ozemlju Šafarsko. Po štirinajstiti dneh službovanja so.me Nemci aretirali, me odpeljali najprej v Štrigovo, potem pa v Ljuto-mer, kjer so nas zaprli v Sokolski dom in nas zvečer s kamioni odpeljali na železniško posta-jo, kjer sem skočil na odhajajoči vlak, ki je peljal proti Dobovi. Tam so me Nemci zopet aretirali in odpeljali v zbirni center. Rešila pa me je žena postajonačelnika Zora Avsec, ki je kot rojena Primorka govorila italijansko. Prav takrat je na-mreč prišla italijanska oficirska patrulja in po njenem posredovanju me je prevzela od Nem-cev, ker sem spadal pod po Italijanih zase-deno ozemlje. Končno sem se pripeljal do Litije, od tam pa v domači kraj. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) NA$A SKUPNOST - 25. MAj Umetniftj priloga. Ureja komoiia pri umt-mftem odboru N«k, d