/VKY> Dl-St tìlSE^Mm W[M1 CO)[M] OSEBNI . OsaploKaPEKITUM,CPUWreiO)Mte.8MbRAM.850MB osebni SLO tokovnica, SVGA grafična kartica 1 MB, ohišje mini RAČUNALNIKI j mini tower, PHILIPS barvni monitor 14” NI, LR tower, PHILIPS barvni monitor 14" NI, LR ^ ^ 2.700 SII na mesec 3.300 SIT na mesec TISKALNIKI j-----------j;S_ _ EPSON Stylus Color Us Barvni inxyet A4 NEC Super Script 610+, 600/300 dpi, 6 stran/min 990 SIT {B0KDÌM na mesec 1.350 SIT |na mesec multimedija I CD ROM štirikratna hitrost 16 BIT stereo zv. kartica + SW aktivni zvočniki, 8W samo 18.500 SITI Cene so brez 5% prometnega davka! 714ENTIS © 0602 83 ol, fax: 83100 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d.d. 2370 Dravograd, Trg 4. julija 46 tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551,42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici za ki/pce mččiujeMc msectve pecdajnc Akcm OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano [D®IPEI)§TT[]9 0®[PII§ir[laQa Že so tu vroči dnevi, ki si jih vsi želimo kar najlepše preživeti. Pestrost želja je razvidna iz ankete: ♦ da bi pred dopustom bila plača ♦ da hi stečajna komisija eli, da ne bo zmanjkalo hrane ljudem in živalim. Naj jim bo vreme naklonjeno! Bela rožica je namenjena vsem ostalim. Ob svitu naj prisluhnejo žgolenju ptic, v večernem mraku pa brenčanju žuželk. Pred vročim soncem naj se umaknejo v hladno senčico, da ne bo prehude žeje. Noči pa naj namenijo šepetanjem... Takšni so menda napotki za počitnikovanje ljubih Slovencev. Če se bomo teh navodil držali, bo v naših turističnih krajih dovolj prostora za vse tujce z novci. Tega se ne bi smeli braniti. Naj pride Evropa k nam! Mi smo pripravljeni.Q TIK • Nobena hiša ni opremljena i nalepko: sramoti vstop prepovedan. • Ženska je najbolj zanimiva, dokler jo slaiiš le z ormi. • Čeprav politika ni okultizem, je v njej prevet šarlatanstva. • Ko najdeš globoko misel, pazi, da ne boš vanjo padel. • Noben tip ni tipiten. Niko VSEBINA X Žerjav: konec barvne slepote 4 X Kam gre gozdna renta? Ó X V Dravogradu vsak dan kaj novega 9 X Kje so žarišča kriminala na Koroškem 11 X Zmaga Prošt o svojem delu 13 X Anketa: Traberg, ponos Dravograjčanov 14 X Poiščite se v Prepihu 20 X Lionsi tudi na Koroškem 21 X Mag Korotan: srečno - nesrečni klub 28 Na naslovnici: Traberg Foto: Franc Jurač F PREPIH Koroški časopis. ! Izdija ČZP V( Mane d.< >.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studii > Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: I Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-909, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13 točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek rxl prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ALARM je sprožen - konec je barvne slepote! oznopomladanske pozebe so vsekakor nekaj, česar nimamo radi, pa vseeno sodijo med faktorje tveganja, na katere nimamo vpliva. Zato se z njimi tudi sprijaznimo češ, »bil je mraz, da je vse pozeblo«. Drugače je s plinsko pozebo, ki jo povzroči človek s svojo dejavnostjo. Zal Dolina smrti zveni že kot fraza, skoraj bi nam bila le še opomin, če ne bi spet bila povsem aktualna. Tokrat plinska pozeba ni morila zgolj vegetacije, morda je hujša pozeba upanj, da bo Dolina smrti kdaj res samo opomin nam in prihodnjim rodovom. In spet se moramo vprašati, ali je preživetje metalurgije svinca v gornji Mežiški dolini vredno cene, ki jo plačujemo. Ko je usahnil Rudnik, je bilo iskanje odgovorov na gornje vpraSanje prepuščeno bivši topilnici koncentratov. Odgovorila je s predelavo odpadnih akumulatorjev, ki jih je v Sloveniji premalo, da bi bila predelava rentabilna in jih je zato začela uvažati od vsepovsod. Najprej so se odzvali Švicarji, ki so svojo javnost opozorili na ekološko sporno predelavo njihovih odpadkov v Žerjavu in tudi prepovedali njihov izvoz (■Imamo samo en - skupen planet!«). Afero smo pri nas seveda v kali zatrli, pa tudi pozornost je bila - upravičeno? - usmerjena v osamosvajanje, lastninjenje, politiko. V senci teh dogajanj je nastajala nova metalurgija svinca, v njeni dvojni senci pa nove ideje o predelavi tudi drugih odpadkov drugih barvnih kovin. Idej je bilo (in jih je še) kot smeti... Nekatere so bile medtem že realizirane, pa opuščene, pa obujene na novo... Zgodba o MPI v Žerjavu se nadaljuje... Če verjamemo strokovnjakom, ki so merili morebitne škodljive vplive ekološke nesreče na Glančniku v Mežici, ko se je vnela svinjarija na metalurški deponiji, potem je konec lanskega leta samo smrdelo. Na srečo, sicer bi bilo zgodite o Metalurgiji, plastiki in inženiringu d.o.o. konec že takrat. Konec bi bilo tudi zgodite o Kormetalu, zasebnemu podjetju, ki naj bi predelovalo še druge odpadke in ga MPI finančno drži pokonci za istim plotom. Smrdelo je namreč povsem dovolj, da se je uprlo tudi Mežičanom, ki so doslej plačevali v primerjavi s Črnjani manjši davek »ekološki naravnanosti« novega podjetja, nastalega na ruševinah nekoč mogočnega Rudnika svinca in cinka. Tako mogočnega, da so bile potrebne prave bitke, da so s pomočjo vse slovenske znanosti v žerjavski topilnici priznali, da so za okolje prava poguba, da je življenje okoli njih ogroženo in da so postavili vsaj filtre, ki preprečujejo, da bi se svinčev prah še vsedal na široko okoli dimnika v Dolini smrti. Delavci, ki delajo v topilnici, pa tako imajo vsajeno v zavest, da je dovolj, da jih vsake toliko pregledajo in tistim, ki so s svincem prekomerno zastrupljeni, pomagajo z lxilni.ško. Nikoli v gornji Mežiški dolini ni bila narejena celovita zdravstvena epidemiološka študija o vplivih metalurgije svinca na ljudi, čeprav set bili vsi vodilni (na zaprtih sestankih) seznanjeni o rezultatih delnih preiskav, ki so vsake toliko časa razburjale ljudi, dokazani vplivi na rastlinstvo pa so bili dobesedno porazni. Na oko in v raziskovalnih laboratorijih. Res pa je, da si MPI v zadnjih letih ni delal stroškov s takimi, vsaj delnimi raziskovalnimi nalogami... Opustil je tudi ekološki monitoring, ki bi jih opozarjal na morebitne neželjene vplive na okolico. Ko je zagorelo na mežiški deponiji, je spet bila vprežena stara mašinerija prepričevanja javnosti o dobrih namenih. Naenkrat so ugotovili, da potrebujejo celo Petra Souventa, dipl.ing.met., ki je nekoč v bivšem skupnem Rudniku »pokrival« ekologijo in o njej še največ ve. Šlo je celo tako daleč, da je zadevi resno prisluhnilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki mu je bilo doslej malo mar, kaj se dogaja v daljni Mežiški dolini, in obljubilo, da !x> sodelovalo pri ekološki sanaciji metalurgije ter dalo začasno dovoljenje za uvoz nadaljnjih tisočev ton odpadnih akumulatorjev, ki jih Madžari in Hrvati nočejo predelo vati na ekološko sporen način. V ŽERJAVU JIH MENDA BOMO!? Poudarek je na prihodnjiku. Gorazd Mlinšek, dipl.ing.gozd., volja črnjanske enote Zavoda za gozdove, pravi, da je po najbolj grobi oceni močno poškodovanih 400 ha gozdov, veliko več pa jih ima vidne p<>škodlx“. Požgani so letošnji rastni vršički iglavcev, osmojeni so listavci, prava škoda se lx> pokazala šele čez nekaj tednov. Na soočenju morebitnih onesnaževalcev v Črni pri Komentar ...... "" 1 1 "....... ^ Do podobnih plinskih ožigov, ki so dodobra spremenili okolico topilnice, je prihajalo vedno ob posebnih mikroklimatskih pogojih, ki so tudi vedno »presenečali«, ker ni bil nikoli, razen nekaj časa med zadnjimi meseci obratovanja pražarne, vzpostavljen tak nadzor nad dogajanji v okolici topilnice, ki bi omogočal pravočasno ukrepanje. Podatke o koncentracijah S()2 v maju so v topilnici zahtevali od Hidrometeorološkega zavoda Slovenije šele, ko so mediji plinski ožig razbobnali v javnost. Vsako navajanje, kaj se je dogajalo v preteklih letih in desetletjih, to samo potrjuje. V topilnici namreč dobro vedo, da spuščajo v zrak prekomerne količine žveplovega dvokisa, vedo pa tudi, da je do katastrof prihajalo nenadno prav zaradi kotline, v kateri se ob toplotnem pokrovu koncentracije žveplovega dvokisa nenadzorovano večajo. In ko je kotlina, znana kot Dolina smrti, polna, se smrt prelije čez rob. Sprenevedanje je zato povsem odveč! tamkajšnjem županu so Šoštanjčani lahko dokazali, da iz termoelektrarne v času plinskega ožiga niso prispevali prekomernih količin žveplovega dvokisa, direktor MPI Mirko Kret, dipl.ing.met. in Peter Souvent, dipl.ing.met., pa sta postregla z rezultati meritev, ki kažejo, da so v Črni samo v maju deset dni bile prekoračene dovoljene meje koncentracij S02. Ker tokrat ni bilo mogoče govoriti o kurilni sezoni in prispevku individualnih kurišč, je bila ugotovitev, da je lokalni onesnaževalec pač topilnica, logična in tudi brez ugovorov. Tudi ozon je bil izključen kot možni požigalec. V naslednjih dneh se bo pokazalo, ali ta država funkcionira v interesu ljudi in nenazadnje, ali spoštuje samo sebe. Že ob mežiški ekološki nesreči je bilo dokazano, da MPI ne izpolnjuje zahtev Zakona o varstvu okolja in to v MPI tudi odkrito priznavajo. Pokazalo se bo tudi, ali je naša naivnost pri sprejemanju -dobrih namenov» vodilnih ljudi v MPI še naprej tako brezmejna, kot je bila doslej. Prvo sporočilo za javnost, ki so ga po celih dveh tednih opozoril na dogajanje v naravi spočeli, ne kaže, da se je v žerjavski »rdeči hiši», kjer je njihova uprava, kaj spremenilo od takrat, ko so Črnjane prepričevali, da je požgano drevje pred njihovim nosom zeleno, in da je, če je drugačno, za to kriv vsakdo drug, samo oni ne. Vseeno menim, da je barvne slepote zdaj konec. Dolina smrti mora postati opomin in nikoli več kotel, iz katerega se preliva smrt tja, kjer smo menili, da je nikoli več ne bo. To, kar se je zgodilo tokrat, je rešilo naivnosti tudi zadnje naivneže, v metalurgiji pa zmetalo z vodstva zadnje maske. □ Edi Prošt Med forumom in resničnostjo Piše: Miro Petek V zadnjih dneh je na Koroškem bilo spet veliko govora o ekologiji. V Dravogradu so ambiciozno sklicali prvi koroški ekološki forum, pri čemer je zanimivo, da so se na forum spomnili prav v mestu in občini, ki je v primerjavi z drugimi koroškimi občinami ekološko relativno malo obremenjeno. So pa Dravograjčani tisti, ki so spretno in modro pristavili svoj piskrček k ekološkemu Pharovemu programu in iz mednarodnih sredstev računajo na sofinanciranje projektov za izgradnjo čistilnih naprav. Pravo mesto za ekološki forum z najvišjimi vladnimi predstavniki (ne pa z uradniki iz tretje državne lige, ki se sicer brez izjeme ponašajo z zvenečim nazivom »svetovalec vlade«), je v Črni ali Mežici. Kraji v zgornji Mežiški dolini skorajda nimajo časa, da bi si oddahnili med enim in drugim ekološkim šokom: najprej požar na odlagališču metalurških odpadkov na Glančniku v Mežici, sedaj še plinska pozeba v gozdovih v Črni in okolici, vmes pa še radon v jamah mežiškega rudnika, pa ekološki referendum v Mežici okrog poluretanskih obročev. Za tako malo področje občutno preveč! Žerjavska topilnica je zadnje desetletje imela precejšnjo srečo, saj se ji ob enakem obsegu poslovanja ni nič zgodilo. Sedaj pa, kot da bi imel hudič mlade in ljudje se sprašujejo, kaj jih še čaka. Da ne govorimo o stotniji kmetov v Črni in Mežici, ki jim mdnik zadnja štiri leta odškodnine za manjši pridelek in škodo v gozdu sploh ne plačuje več. MPI in rudnik kmetje tožijo za okoli 18 miljonov tolarjev. Seveda pa so v rudniških podjetjih pravi mojstri v sprenevedanju. Za požar na odlagališču na Glančniku so dolgo trdili, da se na njim nič ne dogaja, v Mežici pa so imeli že imeli pripravljen program evakuacije prebivalstva. Za zadnji ožig gozda pa trdijo, da za povišane koncentracije žveplovega dioksida ni kriva metalurgija, ampak naj vzorke lepo poišče kakšna neodvisna ustanova. Demagoško je ljudem postavljati dilemo, ali čisti zrak ali delovna mesta. Edina alternativa so delovna mesta v čistem okolju in tega se bo treba počasi zavedati tudi v Mežiški dolini. Od države pa zahtevati, naj se že prične enkrat ukvarjati s problemi, ki so za ljudi življenskega pomena. Za termoelektra-no Šoštanj je država ugotovila, da je vitalnega pomena za slovenski elektroenergetski sistem in zato je država tudi financirala 150 milijonov mark za čistilno napravo na bloku IV, 250 milijonov mark pa bo dala za čistilno napravo na bloku V. Tudi žerjavska topilnica kliče po strateški odločitvi: obratovanje ob takojšnji ekološki sanaciji, kar bi državo veljalo piškavih sedem milijonov mark ali pa njeno ustavljanje. □ Aktualno GG Slovenj Gradec, državnih gozdov gospodar REDKA GOSPODARSKA PANOGA JE PO LETU 1990 DOŽIVELA TOLIKO SPREMEMB KOT GOZDNOGOSPODARSKA DEJAVNOST. TEH SPREMEMB PA ŠE NI KONEC, SAJ ŠE VEDNO POTEKA PROCES PREOBLIKOVANJA IN NA KOROŠKEM SO IZ NEKDANJEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC PO ZAKONU O GOZDOVIH NASTALE KMETIJSKO-GOZ-DARSKE IN GOZDARSKE ZADRUGE (GOZDARSKA ZADRUGA RADLJE OB DRAVI IN SLOVENJ GRADEC TER KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI PREVALJE IN DRAVOGRAD). Tisti del »gegeja«, ki je prej skrbel za gospodarjenje in načrtovanje z gozdovi, je prešel v državno centralizirano službo Zavoda za gozdove republike Slovenije. Na Koroškem je to območna enota v Slovenj Gradcu, ki je dalje razdeljena na krajevne enote, ki so dalje organizirane na revirna vodstva in skrbijo za izvajanje Zakona o gozdovih v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Tretji del, ki pa je nastal po izločitvi prej omenjenih, pa je gozdno gospodarstvo, ki pa ima sedaj nekoliko spremenjene naloge. Zanimal nas je ta ostanek nekdanjega gozdnega gospo- darstva, ki je sedaj pred tem, da se bo olastninil in bo v prihodnje postal delniška družba. Direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je Hubert Dolinšek, ki je v pogovoru za Prepih povedal: KONCESIJA ZA DRŽAVNE GOZDOVE »Z Zakonom o gozdovih je prišlo do velikih sprememb, ena od njih je tudi ustanovitev republiškega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na ta sklad je gozdno gospodarstvo moralo prenesti zemljiško knjižne pravice za državne gozdove, ki so bili dosedaj v zemljiško knjigi knjiženi s pravico do uporabe za gozdno gospodarstvo. Sedaj je država lastnik teh gozdov in država ima lastninske pravice zastopane v tem skladu. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je imelo pred uveljavitvijo tega zakona zaposlenih 840 delavcev, sedaj nas je še 270. Del teh delavcev, to je okoli 60, je prešel v Zavod za gozdove, okoli 120 jih je prešlo v gozdarske zadruge, delti zaposlenim smo od leta 1990 dalje pomagali pri ureditvi socialnega položaja z odpravninami, da so si lahko uredili zasebno dejavnost, starejšim zaposlenim smo dokupili leta in jim omogočili upokojitev. Za okoli 150 tehnoloških viškov smo do leta 1994 financirali z lastnimi sredstvi, leta 1994 pa je država prevzela za tisti del tehnološkega viška, ki je še bilo v podjetju - teh je bilo še 217 - za delno financiranje odpravnin. Sedaj nas je torej 270 in v prihodnje nimamo več namena ugotavljanja tehnoloških viškov.« Sredi lanskega leta je Ustavno sodišče Republike Slovenije naložilo parlamentu, da mora do konca lanskega leta dopolniti zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov okrog gospodarjenja z državnimi gozdovi. Parlament je konec leta sprejel ustrezno dopolnilo k temu zakonu, to dopolnilo pa govori, da je gozdnemu gospodarstvu in drugim upravljalcem državnih gozdov dodeljena koncesija za najmanj dvajset let. Gre za nekakšno predpravico dosedanjim upravljalcem državnih gozdov, ta pa izhaja iz dejstva, da so vsi invalidi, ki so bili prej v gozdnih gospodarstvih, tam tudi ostali. Država je na tak način podjetjem tudi pomagala za določeno obdobje premagovati težave pri zaposlovanju invalidov. Drugi razlog pa je bil ta, da je gozdno gospodarstvo v preteklih letih veliko vlagalo v državne gozdove, tudi iz lastnih sredstev, ki bi jih sicer lahko dali v plače. Tudi vsi nekoč državni gozdovi, ki so se vračali prejšnjim lastnikom v postopku denacionalizacije, so se vračali brez kakšnih bremen. Gozdno gospodarstvo pa je kot podjetje najemalo kredite tudi za poslovanje v teh gozdovih, ki so sedaj prešli v zasebne roke. Hulxat Dolinšek dodaja: «V GG Slovenj Gradec je sedtij 40 invalidov in razmerje med invalidi in zaposlenimi in se je v zadnjih letih močno spremenilo. Pri 840 zaposlenih smo imeli 40 invalidov in sedaj pri 270 zaposlenih imamo tudi 40 invalidov. Zato je v fazi ustanavljanja tudi invalidsko podjetje, ki bo imelo zelo široko zastavljeno poslovanje, to je gojitvena dela v gozdu, ročna cestarska dela, v gozdnih cestah, na lažjih delih v predelavi lesa v Otiškem vrhu in v Radljah ob Dravi, enostavnejša predelovalni dela kot je paletarstvo, stenske obloge in podobno. Resno računamo, da bomo to podjetje ustanovili letos in da nam bo država na ta način tudi pomagala nositi to veliko breme. Strategija našega podjetja pa je, da tem ljudem, ki so v preteklih letih pustili zdravje v koroških gozdovih, omogočimo dostojno življenje.« RENTA PA V LJUBLJANO Zakon o gozdovih Slovenijo razdeljuje na 14 gozdnogospodarskih območjih in na Koroškem Aktualno je slovenjgraško gozdnogospodarsko območje, v katerem je 60 000 hektarov vseh gozdov, do leta 1990 jih je bilo 25 000 državnih in slabih 35 000 privatnih. Od 25 000 državnih gozdov je po denacionalizaciji ostalo državi še kakšnih 16 000 hektarov, s katerimi upravlja GG Slovenj Gradec in nekaj sto hektarjev gozdov, ki je v upravljanju kmetijsko-gozdarske zadruge Prevalje, ki je pred letom 1990 gospodarila z okoli 800 hektari gozdov. Ta zadruga bo tudi v prihodnje dobila koncesijo za gozdove, s katerimi je prej gospodarila in niso bili vrnjeni. V zadnjih letih je bilo na Koroškem vrnjenih precej gozdnih površin: v Hudem kotu na radeljskem koncu je bilo vrnjenih 520 hektarov, na Pohorju je enti družina dobila vrnjenih dobrih tisoč hektarjev, večje površine gozdov so bile vrnjene tudi v zgornji Mežiški dolini. V postopku je še nekaj večjih vračanj gozdne posesti, to je družini Thurn v Mežiški dolini in gozdna posest Skubecovih na področju Plešivca, kar je zaradi moratorija za obdobje treh let ustavljeno. In kaj pomeni koncesija v materialnem smislu? •Na podlagi teh zakonskih sprememb mora vlada sprejeti koncesijski akt in na tej osnovi bo GG Slovenj Gradec podpisalo 20 letno pogodbo o gospodarjenju in vzdrževanju gozdov. Ta pogodba je sedaj v pripravi. Gre za izkoriščanje gozdov, ne pa tudi razpolaganje, mi torej gozdov ne smemo prodajati, kajti z gozdovi razpolaga država. Kot odškodnina za uporabo državnih gozdov pa mora podjetje državi plačevati rento, ki se ugotavlja na podlagi prodajne vrednosti lesa posekanega v državnih gozdovih in stroškov, ki jih ima podjetje pri izvajanju teh del, seveda ob upoštevanju vlaganj z gozdovi, to je z gojenjem in varstvom gozdov ter gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic. Renta pa se zbira pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije v Ljubljani kot zastopniku lastnika.* To centralistično zbiranje denarja iz naslova rente od državnih gozdov je v posameznih okoljih v regiji že zbudilo negodovanje, kajti na ta račun se lokalna skupnost siromaši. Na drugi strani pa je tudi veliko zasebnih podjetij oziroma podjetnikov, ki bi radi gospodarili v državnih gozdovih. To v posameznih okoljih tudi že sproža konflikte. V koroških gozdovih je potencialni letni prirast okoli 400 tisoč kubikov, letno pa ga posekajo okoli 250 tisoč kubičnih metrov. Letni etat gozda v Gozdnem gospodarstvu, ki gospodari na 16 000 hektarih gozda, znaša med 50 in 60 tisoč kubiki. Za gojitvena in varstvena dela GG na leto opravi okoli 4000 delovnih dni. Za vzdrževanje gozdnih cest, ki so sedaj v državni lasti, letno namenijo okoli 18 milijonov tolarjev. Pred letom 1990 so gozdna gospodarstva vlagala v državne gozdove tretjino vrednosti posekanega lesa, v zasebne gozdove pa se je vlagalo od petine do četrtine vrednosti lesa; denar je bil namenjen za gojitvena dela, varstvo gozdov, gozdne cest in drugo. Zato so slovenski gozdovi tudi med najbolj negovanimi v Evropi. To je tudi del doktrine slovenskega gozdarstva. LASTNA ŽAGA, LASTNI GRADBINCI Na Koroškem je kar nekaj družbenih žag, ki v zadnjih letih več ali manj životarijo. Slišati pa je, da naj bi slovenjgraško gozdno gospodarstvo v prihodnjih letih postavilo novo žago. Kaj je pri tem res in koliko je to ob število žag sploh smotrno? Hubert Dolinšek razlaga, da imajo že sedaj predelavo lesa v Otiškem Vrhu in v Radljah ob Dravi. V Otiškem Vrhu je na skladišču predvidena priprava oblovine, to je lupljenje, krojenje, sortiranje in priprava za prodajo. »Tu imamo 21 let staro linijo za izdelavo gradbenega lesa, tramov, tramičev, moralov in podobno. To linijo pa nameravamo posodobiti, saj bi z najmodernejšo žagarsko tehnologijo radi zagotovili kvaliteten les za gradbene konstrukcije in druge gradbene namene. S temi izdelki bi poleg domačega trga radi prodrli na nemški, avstrijski in švicarski trg, pa tudi na hrvaški in srbski, kjer nimajo kvalitetnega smrekovega lesa. S to posodobitvijo smo nameravali pričeti že letos, vendar bo po vsej verjetnosti ta program prišel na vrsto prihodnje leto.* Pomemben del nekdanjega gozdnega gozdarstva so bile tudi gozdne gradnje. Do leta 1990 so na Koroškem zgradili več kot 2000 kilometrov gozdnih cest, največ pa jih je naredil prav oddelek gradnje pri GG Slovenj Gradec. Zakon o gozdovih za zasebne gozdove predvideva državno sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest preko lokalnih skupnosti. Hubert Dolinšek: »Občine morajo razpisati ta dela in GG je že drugo leto zapored uspelo prido biti vzdrževanje gozdnih cest v vseh desetih občinah koroške regije, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Gre za zimsko in letno vzdrževanje, saj smo na tem področju sposobni zagotoviti celoto. Del gradbene dejavnosti pa se usmerja tudi v visoke gradnje, saj imamo kvalitetno skupino, ki je usposobljena za zahtevne adaptacije. V gradlreni dejavnosti dela okoli 30 delavcev. V GG se še vedno ukvarjamo tudi s transportom in servisom, imamo deset kamionov za prevoz lesnih asortimentov, delavnica v Pamečah pa dela okoli 40 odstotkov za lastne potrebe, ostalo pa za druge stranke. Tu nameravamo urediti parkirišče za tovornjake z vsemi potrebnimi infrastrukturnimi objekti,* je dodal Hubert Dolinšek.□ (MP) nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri, trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel: 063 857 558 r 0K-PULoo GOSTIŠČE PIRAT ® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem (•ostišče PIRAT vabi vso Ijuhiteljo morskih sadožev in italijansko kuhinjo na odlična notloljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posoboj vabljivo so raznovrstno ponudbo ilnova (samo 400 iolarjov). Vsak torok in potok nudimo svož.o morsko ribo. Delovni čas: Torek, sreda, četrtek 1100 - 2100 petek, sobota 1100 - 22” Nedelja 11”-20” PONEDELJEK ZAPRTO Pričarajto kančok morja na svoj krož.nik! r oc PCAZNirw Dravcitrajski < l>< inski svet Je 4. julij pcncvnc potrdil za praznik OIh ine Dravoarad. C krc e datuma je bilo kar nekaj sporov, izrečenih je bilo tudi preoej pikrih besed, toda na koncu Je le prišlo do razumne in demokratične odločitve. Datum občinskega praznika namreč ne sme imeti nikakršnega ideološkega predznaka. 4. julija 1941 je pričel okupator izseljevati zavedne Slovence iz naše občine v Srbijo, občinski praznik pa je ta dan postal 1954. leta, torej prej. preden se je bivša SDDJ spomnila, da bi na ta dan praznovali tudi t.i. dan borcev. Da še nekaj. Zgodovinsko naključje je hotelo, da se je prav 4. julija po nekaj dueli bojev in pogajanj ob dravograjski barikadi iz Dravograda umaknila tudi ID/S, ki se je izkazala kot agresorska armada, zato imamo Dravograjčani tega dne še dodaten razlog za praznovanje. V Dravogradu bomo občinski praznik tudi letos svečano praznovali. Še posebej, ker Je za nami uspešno leto. Veseli smo, da nam je v občini uspelo dokončati tudi nekaj velikih projektov, za katere sem prepričan, da nam bodo dobro služili in da nam bodo tudi v ponos. Dokazali smo, da zmoremo oblikovati prijazno občino z zadovoljnimi občani. Dcmembno je, da smo se otresli negativne podobe in postali občina, ki se razvija in pridobiva. Veliko truda je bilo potrebno pri vseh nas, zato tega nikar ne zapravimo. Seveda pa ne gre zgolj za velike stvari; mnogo ie manjših, ki občanom pomenijo veliko zadovoljstvo in prav tako vplivalo in omogočajo bogatejše življenje. V naši občini pa seveda mislimo tudi na prihodnost. Mnogo le še za postoriti, mnogo Je še potreb in želja, mnogo le še idej in projektov, ki jih bomo s skupnimi močmi še uresničevali. Veselijo me spoznanja, da je s sodelovanjem, s strpnostjo in s ih glede m v prihodnost moč nekaj narediti. In ta spoznanja so soliden temelj vztrajnega razvoja naše občine. Zato sem piepilčan. da bosta naše delo in razvoj uspešna tudi v piihcd-nje.$am bi se rad na tem mestu zahvalil vsem, ki so dosežene uspehe omogočili. In ob koncu mi, piošim dovolite, da izrazim svoje veselje nad tem. da kot župan uspešno izpolnjujem vse tiste obljube, ki sem jim svojim vclilcem dal v predvolilnem času. Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitam, iim želim obilo delovnih uspehov, zadovoljstva in družinske; sreče ter prijetno praznovanje. % Župan občine Dravograd Dado DDDAD V DRAVOGRADU VSAK DAN KAJ NOVEGA Dravograd je pred praznovanjem svojega občinskega praznika. Ob tem se odpirajo za Dravograjčane pomembne pridobitve, ki so v preteklosti sprožale precej polemik, a so se, kot kaže, strasti še pravi čas umirile. O tem in o načrtih občine v prihodnje smo se pogovarjali z Radom Krpačem, županom občine Dravograd. / Gospod župan, 4. julij torej ostaja občinski praznik v Dravogradu? Da, 4. julij ostaja občinski praznik, čeprav so bile v zvezi s tem precejšnje razprave in tudi delna razhajanja, ali naj bi spreminjali ta datum ali ne. Vendar so se svetniki po glasovanju na koncu uradna otvoritev centra Traberg, tudi 1 bencinske črpalke OMV. Na žalost so se zadeve malo zavlekle pri centru na Meži, kjer bomo Intervju otvoritev imeli septembra. Tudi pri izgradnji avtobusne postaje in pri rekonstrukciji ceste MIO malo kasnimo, a te stvari prav tako štejemo kot dosežek. Poleg teh večjih stvari, ki so mimoidočim bolj opazne, pa seveda delamo tudi na veliko manjših stvareh, ki so ravno tako pomembne za Dravograjčane. Tako urejamo infrastrukturo na komunalnem področju, kjer intenzivno delamo na ureditvi kanalizacije v Lilxdktah, na ureditvi čistilnih naprav v Črnečah in v Lilieličah. Bistveno so se pre-maknike zadeve pri izgradnji prizidka in telovadnice v Šentjanžu. Sedaj smo uredili tudi zemljiškoknjižne zadeve in bi morali do konca leta urediti vse načrte, da bi se jeseni, spomladi pa zagotovo, pričela gradnja. / Ob tem naštevanju seveda ne moremo mimo dejstva, da je imel Dravograd edinstveno srečo, ko je ostal v mejah prejšnje občine. Ali vse to naštevanje pomeni, da vam je končno uspelo preseči »dravograjske zdrahe«? Nič ni dokončnega v življenju, vendar mislim, da smo te zadeve presegli tako daleč, da negativni naboji ne dosegajo več svojega namena in da tudi nimajo več toliko vpliva na dogodke. Strpnost je tista, ki nas pri tem vodi, in na tem bomo vztrajali. Če želimo doseči, kar hočemo, moramo delovati skupaj. Ravno to skupno nastopanje, umiritev strasti, ki niso več tako intenzivne, daje rezultate, da dosegamo cilje, ki smo si jih zastavili pred letom in pol. Oba centra se morata dopolnjevati, ne izključevati. V tem smislu tudi oličina stxleluje pri gradnji in dokončanju olieh centrov, na enem centru tudi s finančnimi pomočmi. Na drugem smo prisotni z angažiranjem v smislu, da vladne, državne službe prihajajo na eno mesto v Dravograd. / Nekateri menijo, da jih je »ravnanje« bivših sporov in nesporazumov drago stalo. Zagotovo je to občino in njen razvoj nekaj stalo. Stare stvari je bistveno težje urejati, ker nam marsikatera informacija manjka. Včasih je celo dobro, da vsega ne vemo. Vendar nam to jemlje več časa, kot če bi zadeve na novo zastavljali. Mislim pa, da nam je kar dobro uspevalo, seveda z angažiranjem vseh. Občina ima res to prednost, da je ostala v istem obsegu kot pred reorganizacijo, predvsem zato, ker ne izgubljamo energije z delitvijo premoženja, kot je to drugod. Nasproti temu pa nam je ostalo nekaj neurejenih starih stvari, da nam ostaja premalo časa za zastavitev koncepta nadaljnjega razvoja. Tega sicer pripravljamo, je v zaključni fazi, žal pa sem imel sam v tem letu precej zdravstvenih težav. Kljub temu gredo zadeve ustrezno naprej, predvsem po zaslugi dobrega sodelovanja in dobrega dela uslužliencev občinske uprave, za katero moramo žal ugotoviti, da je glede na potrelx: po kreativnem delu in zastavljene cilje še premala. Stvari se premikajo tudi po zaslugi dobrega stxlelo-vanja z ol)činskim svetom. Otroške bolezni*, ki jim je Ixitrovala tudi država, ki ni pravočasno razmejila pristojnosti med svetom in županom, med državo in olxino, smo uspešno prebrodili. Zdaj svet dela uspešno, sprejeli smo precej pomembnih odlokov in vse kaže, da bomo dobro sodelovali tudi v lxxloče. Rado Krpač / Ob praznovanju doseženega lahko torej zarišete tudi osnovne obrise perspektiv dravograjske občine? Seveda lahko. Dravograd ima perspektive v storitvah, v trgovini, turizmu, to smo v naših strategijah jasno začrtali. Precej težav imamo z našim gospodarstvom. Želeli bi, da ne bi bilo v takih težavah, ni nam prav, da občina nima več toliko vpliva na razvoj gospodarstva kot prej. Država razpolaga s pristojnostmi in z večino denarja. Olxina se lahko pri razvoju gospodarstva vključuje le z manjšini deležem, z zagotovitvijo prostora za razvoj, z manjšimi olajšavami pri investiranju, kaj dosti več pa ne. Največ se ukvarjamo s komunalncxestno infrastrukturo, kjer pa nam tudi manjka finančnih virov. Na podočju razvoja malega gospodarstva smo letos že imeli razpis za ugtxlno kreditiranje, kar nam prej leta ni uspelo. Če želimo pomagati za nazaj (potreb je bilo ogromno), smo spet prekratki s sredstvi. Veliko delamo na celovitem programu razvoja turizma. ki je zanimivo pixlročje tako za Koroško kot za Dravograd znotraj nje. Zavedamo se, da gre pri tem za niz malih stvari, ki jih je treba združiti v eno ponudbo. Nimamo velikih atrakcij, ki bi poselxtj privlačevale, imamo pa rečni prostor, ki je vsekakor zanimiv za turizem. Imamo kulturnozgodovinski prostor z veliko sakralnimi kultumozgexlovinskimi pomembnimi spomeniki in pomniki, ki jih je treba tudi vključiti v to celovito ponudbo. Imamo dokaj neokrnjeno naravo, imamo ljudi, naše največje Ixigastvo, kar pa je treba z vsem skupaj povezati. Celovita ponudba s celostno pcxlobo olxine lx> v nekaj letih zagotovo rodila sadove. X Ali hi oh tem prazniku Dravograjčanom kaj posebej sporočili? Želel bi pohvaliti vse(ki delajo na teh projektih, ki se trudijo za skupni razvoj naše oličine in naših krajev. Želim poudariti, da delamo na tem, da se razvija celotna oličina, ne le Dravograd kot mesto. Ob tem se moram zahvaliti tudi za strpnost, ki je potrebna, ker smo predvsem pri finančnih sredstvih prekratki, da bi lahko zadovoljevali potrete vseh naenkrat. Menim pa, da s skromnimi sredstvi pošteno gospodarimo in nismo mačehovski do nikogar.Q Edi Prošt UPRAVNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM VAM PREDSTAVLJA Prvega januarja 1996 so začeli veljati novi takoimenovani »vojni« zakoni, in sicer Zakon o vojnih invalidih, Zakon o vojnih veteranih ter Zakon o žrtvah vojnega nasilja, vsi objavljeni v Uradnem listu RS, št. 63/95. Do 15. junija 1996 je prispelo za uveljavitev pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja 505 vlog (240 izgnanci, 265 prisilno mobilizirani) in po Zakonu o vojnih veteranih 527 vlog. Največ sprememb je nastalo pri odmeri invalidskega in veteranskega dodatka. V skladu z zakonom odločajo o pravici in višini invalidskega in veteranskega dodatka (prej priznavalnine) upravne enote v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Osnova za ugotavljanje pravice do dodatka znaša za leto 1996 41.670,00 sit. Na pravico in višino vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Za prejemke se štejejo dohodki, ki jih oseba redno prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi. Od 13.4. 1996 se pri odmeri dodatkov upošteva Pravilnik o določitvi metodologije za upoštevanje katastrskega dohodka, po katerem znaša količnik za preračun katastrskega dohodka za leto 1996 3,4. Veteranski in invalidski dodatek se za upravičence odmerjata po novi zakonodaji od 1.1. 1996, za vse tiste, ki pa imajo katastrski dohodek, se od 13.4. 1996 odmerjata po novi metodologiji- V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se asklajevalc z novo zakonodajo že obstoječe pravice vojnih veteranov in vojnih invalidov, saj poteče rok za njihovo reševanje konec junija 1996. Izdanih je bilo 495 novih uskladitvenih odločb po uradni dolžnosti. V postopkih za uveljavljanje zgoraj navedenih pravic se takse ne plačuje. PRIDOBITEV STATUSA VOJNEGA VETERANA Po Zakonu o vojnih vetranih so upravičenci: - Ixirci za severno mejo -državljani Republike Slovenije (od 25.6. 1991 ), ki so bili kot pri padniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4. do 17.4. 1941 odpeljani v ujetništvo - Ix>rci in drugi udeleženci narodnoosvobodilne vojne Slovenije - pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policisti, operativni delavci kriminalistične in obveščevalne varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6. do 1R.7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije - pripadniki narodno revolucionarne organizacije TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13.5. 1941 Vloga, ki jo stranka - vojni veteran vloži, mora vsebovati: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem bivanju - odločlx> o priznani posebni dobi - veterani 1991 - vojaško knjižico ali drugo ustrezno dokazilo PRIDOBITEV STATUSA ŽRTVE VOJNEGA NASILJA Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja so upravičenci osebe, ki st) bili - izgnanci - taboriščniki - zaporniki - delovni deportiranci - interniranci - Ix'gunci - ukradeni otroci - prisilni mobiliziranci - družinski člani Vloga, ki jo stranka vloži kot žrtev vojnega nasilja, mora vsebovati: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem bivanju - rojstni list - potrdila o vrsti, času in kraju trajanja prisilnega ukrepa K vlogi, ki jo vloži družinski član žrtve vojnega nasilja, pa morata biti poleg že navedenih dokumentov priložena še: - poročni list - mrliški list PRIDOBITEV STATUSA VOJNEGA INVALIDA Po zakonu o vojnih invalidih so upravičenci: - vojaški vojni invalidi - vojaški mirnodobni invalidi - civilni invalidi vojne - njihovi družinski člani Vloga, ki jo stranka vloži kot vojni invalid, mora vsebovati: - potrdilo o državljanstvu - rojstni list - potrdilo o stalnem bivanju - zdravniško dokumentacijo o prvem zdravljenju - novejšo zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od treh mesecev - potrdilo o poškodbi ali Ixtlezni Pogovor z načelnikom UNZ Slovenj Grader Dragom Berdenom Pozitiven odmev v javnosti MED KOROŠCE POGOSTO PRIHAJAMO OSEBE S KRIMINALNO PRETEKLOSTJO • NA KOROŠKEM NIHČE NIMA POSEBNEGA POLI CIJSKEGA VARSTVA. Pred dobrim letom so se Korošci prvič dodobra vznemirili, ko so se prizori, kakršnih so bili vajeni gledati na televiziji v copatih iz naslonjačev v svojih dnevnih sobah, dogajali v resnici na slovenjgraških ulicah. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč sklenilo v tem podeželskem mestu napraviti red in pristriči peroti ■kriminalni združbi,- Prahu je bilo veliko, kot za kakim dobrim konjem. Zamenjan je bil načelnik koroške policije, domnevnim kriminalcem pa se ni zgodilo nič hude- ga. Ministrstvo za notranje zadeve je lani oktobra za novega načelnika imenovalo dipl. pravnika Draga Berdena, ki je pred tem vodil inšpektorat policije v Mariboru. Ena njegovih prvih izjav je bila. da lx> poslej manj sedečih policistov. Pričakovanje, da lx> marsikoga zamenjal tudi v upravi za notranje zadeve, pa se ni uresničilo. O razmerah na Koroškem smo se pogovarjali z načelnikom UNZ Slovenj Gradec Dragom Berdenom. X Dobili smo nekaj namigov, da naj bi se tako imenovana »kriminalna združba,« ki je bila lani zelo aktualna v Slovenj Gradcu, poslej ukvaijala s preprodajo mamil l/diko to potrdite ? ■Policija, tako kriminalisti kot uniformirana policija zaznava pri svojem delu zelo veliko informacij in indicev, da so mamila prisotna. Ti indici se nanašajo na različne skupine ljudi in posameznike, največ teh infonnacij se nananša na mlajšo populacijo, predvsem med IH. in 25. letom starosti. Policiji so večinoma to že znane oselx;, gre praviloma za oselx; s kriminalno preteklostjo. Ti se v glavnem pojavljajo tudi kot preprodajalci mamil. Na fxxllagi ptxJatkov o indicih policija preverja in zbira dokaze. Za kar smo zbrali dovolj dokazov, smo tudi do sedaj javno povedali. O vseh sumih smo podali kazenske ovadile ali poročila na tožilstvo ali ptxlali predlog srxJniku za prekrške. V kolikor Ixrmo ugotovili, da bi posamezniki iz te skupine, ki jo vi imenujete ■kriminalna združlra,- imeli v posesti mamila, ali da se ukvar-laP s prometom mamil, Ixrmo vsekakor storili vse, da Ixrmo to ustrezno dokumentirali in rutto ptxJali ovadixt.- X Ali so pod vašbn nadzorom? •'‘h operativnem delu, pri zbiranju informacij, indicev, dokazov, smo posebej pozorni na tiste, ki so se že Intervju ukvarjali s tako dejavnostjo in na tiste, pri katerih je večja verjetnost, da se ukvarjajo. Dosti več operativne pozornosti so deležni vsi, ki str bili že obravnavani, oziroma tisti, kjer je sum in verjetnost, da se ukvarjajo s kaznivimi dejanji, večja. S tistimi, ki imajo kriminalno preteklost, se v operativnem smislu več ukvarjamo. Tisti, ki imajo stalno bivališče na območju Slovenj Gradca, se gibajo po vsej državi, na območje Slovenj Gradca pa tudi priltaja kar precej oseb s kriminalno pretekkrstjo iz drugih območij.- X Ali una Koroška svoje žarišče krimbuda? ■Najmanj kaznivih dejanj je na območju Dravograda, V Radljah gre za posebnost, ker se tam pojavlja izredno veliko storilcev kaznivih dejanj, ki prihajajo z mari-Ixrrskega območja, ki gredo včasih tudi do Dravograda. Na Ravnah in v Slovenj Gradcu pa se zadržuje zelo veliko osumljencev kaznivih dejanj, ki prihajajo iz Velenja. Ko gre pa za avtohtono prebivalstvo Koroške, bi težko delali razliko. ■ / Razširjeno je mnenje, da se mamila ne pojavljajo le na krajih, kjer se dogaja nočno življenje mladine, temveč, da ni težko priti do njih v bližini srednjih šol na Koroškem. •To mnenje je policiji dobro znano. Razgovori, ki jih policisti in kriminalisti opravljajo s posamezniki, kažejo na to. Namige pa je treba dokazovati in v tem sklopu lahko govorimo samo o tem, kar smo neposredno zasegli ali zbrali dovolj dokazov, da je nekdo posedoval in užival mamila. V vseh ostalih primerih pa se trudimo, da bi uspeli potrditi namige, vendar je to dokazovanje izredno težko,- X Zadnja grožnja varuhu človekovih pravic Ivanu liizjaku je bila precej odmevna. Ali Korošci iščejo policijsko pomoč zaradi groženj? ■Ljudje na Koroškem Iščejo pomoč policije. Dokaz za to so številni dnevni klici za pomoč in intervencije v primerih, ko pride do kršitve javnega reda in miru, do pretepov in promemih nesreč. So pa tudi posamezni primeri, ko ljudje pokličejo policijo, ker se čutijo ogroženi txl konkretnih posameznikov, ker so jim izrečene grožnje v pismih, po telefonu ali neposredno. V prvih štirih mesecih letos smo obravnavali več kot trideset kaznivih dejanj ogrožanja varnosti.- / Kako ukrepate v takih primerih ? •Policija pomaga s svetovanjem, če pa je oseba, ki grozi, znana, preventivno z njo opravimo razgovor. Policijskega varstva pa doslej ni še nihče zahteval. Na našem območju tudi ne živi nihče, ki bi mu z vladno uredb) policija bila dolžna zagotoviti policijsko varstvo.- X Ministrstvo za notranje zadeve je letos začelo z izvajanjem projekta policija. Dobili smo policijske okoliše in policijske pisarne. Kakšne so prve izkušnje? •1 izvedb) projekta policija smo za okoli 20 odstotkov povečali število operativnih delavcev v uniformi na terenu. Približno za ta odstotek povečujemo tudi ukrepe na terenu v nadzoru in kontroli cestnega prometa; povečujemo učinkovitost intervencij, ko ljudje prosijo za pomoč. Na drugi strani ugotavljamo, de se nam varnostni pojavi zmanjšujejo. Imamo manj promemih nesreč s hudimi poškodbami, oblik hujših kaznivih dejanj skoraj ni. Letos nimamo nolxtnega umora, poskus umora je bil v enem primeru, nimamo odvzema avtomobila ali podobnih hujših kršitev. Ali je to samo zasluga policije, Drago Berden tega ne morem trditi, vsekakor pa je dejstvo, da smo povečali učinkovitost naših ukrepov. Posamezniki, ki so v letih 1994 - 95 pogosto poskušali policistom preprečiti uradno dejanje, v letošnjem letu mnogo b)lj upoštevajo zakonite ukaze policistov in jih tudi izvršujejo tako ob kontrolah cestnega prometa, kot ob -racijah- in kontroli na javnih krajih. To je pokazatelj, da je policija prevzela stvari nazaj v svoje roke. Več ali manj se ravnajo po pravilih, ki jih določajo zakoni in ne po pravilih, ki so si jih prej sami krojili. Pritožb na postavitev policijskih pisarn v občinah Mežica, Črna, Muta, Ptxlvelka nimamo. Med ljudmi, ki živijo v teh krajih, sem slišal celo mnenje, da smo končno poslali delat policiste na teren. V času, ko je policijska pisarna v teh krajih (xlprta, pa se poprečno v enem tednu tam oglasi le en oltčan. Po ukinitvi postaj v teh krajih se tudi po statističnih ptxiatkih ne zvišuje število kaznivih dejanj, ker z razporedi dela dosegamo, da so policisti več prisotni na terenu. Policijski okoliši pa so pomembna oblika dela za policijo. Na območju UNZ Slovenj Grdeč je 14 policijskih okolišev. Pri določitvi števila vtxlij policijskega okoliša smo omejeni s kriteriji, ki jih je postavilo ministrstvo za notranje zadeve. Osebno pa bi rad videl, da bi jih imeli več. Potrebovali bi jih vsaj dvajset. Prepričan sem, da lx> ta oblika dela dala pozitivne rezultate. Namen tega je, da imajo prebivalci več stika s policijo in da b>lje spozna teren ter preventivno ukrepa,- / Kako se počutile na Koroškem ? »Zelo dobro. Tako v delovnem oklju kot tudi v času, ki ga preživim med Korošci, čeprav je res, da še vedno večji del prostega časa preživim z družino v Maribmr. Kar se tiče služlx;, lahko rečem, da so stxlelavci, od policistov do šefov notranjih organizacijskih enot, zelo zanesljivi in delavni. Doslej z nolrenim txi njih nisem imel posebnih nesporazumov in ardi ni bilo primera, da bi kdo odklonil nalogo, ki jo je dobil. Na Koroškem mi je pri jemo tudi zato, ker se varnostne razmere nekoliko izbiljšujejo. Skušamo širiti krog uspešnega policijskega varstva za olrčane. In če rečem neskromno, tak odmev je slišati aidi v javnusti.- X Gotovo boste ostali s Korošci vsaj do volitev? ■O tem ne odločam sam. Moja želja je, da bi ostal dalj časa,- Zlatka Strgar ss §[! Občina Črna na Koroškem vas vabi v soboto, 6. julija 1996, na srečanje državnikov Slovenije z občani pod mogočno krošnjo matere vseh slovenskih lip ob 1200 uri - pozdrav udeležencem ■ slavnostni govor - kulturni program ob 14°° uri -štehvanje - športne igre - ljudsko rajanje (igra ansambel Rokondo) ob 16°° uri - iskanje bogatega zaklada »Majevske lipe« Organiziran bo pohod za družine s startom izpred Kulturnega doma v Črni ob 83° ■ 10°° ure. Vsi pohodniki prejmejo majice na cilju. Iz Črne do Majevske lipe bo organiziran brezplačen prevoz od 09°°-11°° ure, povratek od 19°° - 21°° ure. M B [L J g GO 0 3 Naša hiša je odprta za vsakogar GOSPA ZMAGA PROŠT, DIPLOMIRANA PSIHOLOGINJA, DIREKTORICA CENTRA ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM, JE LETOŠNJA DOBITNICA NAGRADE ZA IZJEMNE USPEHE PRI DELU NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA ZA LETO L996. NA POSEBNI SLOVESNOSTI, KI JE BILA 6. JUNIJA 1.1996 NA BRDU PRI KRANJU, JE NAGRADO IZROČIL MINISTER ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE V VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, mag. ANTON ROP. POVABILI SMO JO NA RAZGOVOR. A Gospa Zmaga Prošt, v Črni, kjer živite, radi zahajate na Teber, kjer wia vaša družina na jasi sredi drevja majhen rožni vrt. So tam vaši trenutki oddiha, medtem ko drvite skoti življenje? Mož je zgradil čeMnjak in zasadil okolico s cvetjem zase in za naju. Tam sem res kdaj sama s selxrj in se predam poslušanju vetra, ptic, oblakov... A Od kod vam tako močan čut za delo z ljudmi in zanje ? Ste bili prvi otrok v družini? (Ti velikokrat izberejo tak poklic.) Bila sem druga od štirih otrok, kar daje najugodnejši položaj v dmžini. Doma sem bila v veliki soseski, v takrat novih blokih v Novi Gorici. Imeli smo veliko dvorišče, kjer smo se shajale in srečevale velike druščine. Družile so se skupine večjih in manjših otrok, bili so stari ljudje,... Oče je bil nekak idejni vodja. Vlačili smo npr. na kup odpadlo vejevje, pripravili kres, otroci pa izvedli kulturni program. Z očetom, ki je delal kot kriminalist, sem veliko htxlila skupij. Imel je izreden čut za človeka. Šel je med ljudi, na deželo, v gostišče. Tudi tisti, ki je prekršil zakone, je bil zanj še vedno človek in dal mu je vedeti, da ga kot človeka še vaino spašmje. Ni govoril osvojeni delu, vzgajal je z zglalom, bil je moj vzor. Velikokrat sem htxlila z njim, gledala in poslušala in se učila osnovnih vrednot, strpnosti med ljudmi,... A Svojo poklicno pot ste začeli v Centru za delo, usposabljanje in varstvo v Črni, od leta 1984 pa vodite Center za sociabio delo na Ravnah. Kako deluje tak Center? Smo javni zavtxl s šestnajst zapislenimi, same ženske! Intervju Izvajamo v najširšem pimenti liesede stx'ialno varstvo. Naša skrb je namenjena vsakemu, ki se znajde v težavi, v stiski. Opravljam različne socialnovarstvene storitve za pomoč posameznikom, družinam in posebnim skupinam. Pomemben del je izvajanje javnih pxiblastil, ki jih imamo v skladu z različnimi zakoni: ukrepi v zvezi z zaščito otrok, rejništvo, skrbništvo, preživninsko varstvo, socialnovarstvene pomoči, dmžinski prejemki,... A Kdo so torej tisti, ki prihajajo k vam po pomoč? To smo vsi. Je lahko vsakdo od nas. Naša hiša je odprta za vse, ki so se znašli v kakršnikoli težavi ali psihosocialni stiski in je ne morejo rešiti sami. Vsakemu nudimo strokovno in človeško pomoč. Pomagamo mu preprz-nati stisko in ugotoviti, kaj želi, kaj je možno storiti v dani situaciji. Skupaj iščemo možne rešitve in ga spodbudimo, da najde izhrxl iz težave ali stiske ter se svolxxlno in odgovorno odloči za svojo prt. A Kako izdržajete »ravnotežje« odnosa do težav, s katerimi prihajajo ljudje do vas; da ne zapadete v sentimentalnost ali v drugo skrajnost - da ne postanete ravnodušni? Zavedam se, da sem človek in sočloveka doživljam kot takega. Naj se mu je zgodilo karkoli, imam do njega spošljiv, pršten odnos in se vživljam v njegov prložaj. Vendar se kot strokovnjak moram in morem pxstaviti v distanco, da vidim prložaj še z dmge plati. A Skoti tako delo se nujno oblikuješ hub sam, se klešeš m zoriš. Večkrat se sprmnim, kar pravi dr. Anton Trstenjak; da je človek bitje neskončnih možnosti In to vsak! Ne glede na to, ali si tisti, ki prmrrč prejemaš ali daješ. Vseskozi pa je pomembno, da zase prskrbimo, tudi za lastno osebnost in strokovno rast! Ostati na neki stopnji razvoja, prmeni nazadovati, ker življenje gre naprej. A Vaš Center je tudi med mani - mjbrž pa hidi v širši strokovni javnosti - znan po številnih preventivnih programih, ki jih uspešno izvajate zadnjih sedem let. Skupaj s sodelavkami in zunanjimi prostovoljci smo razvili kar obsežno dejavnost, vanjo pritegnili številne mlade ljudi in dmge in res nam tečejo programi, ki delujejo preventivno. Nekateri r, na katerem so lani stxlelovali prostovoljci iz raznih dežel,nam je dal drage «eno povramo informacijo. Študenti sedmih dežel so prtrdili, da so se od nas veliko naučili in so te izkušnje ponesli na Japonsko, Anglijo, Španijo... Za svetom nikakor ne zaostajamo, morda premalo govorimo o svojih dosežkih v širši javnosti. A Kar daleč ste znani po svojem prostovoljnem delu v društvih in organizacijah. Izven Centra delam dvajset let v Zvezi društev za prmoč duševno prizadetim Slovenije kot strokovnjakinja pri programih za starše. A Konkretno: s predavanji izobražujete starše. Enkrat je to v Prekmurju, drugič na Primorskem. Da. Delujem še v lokalnem društvu SOŽITJE - Dništvo za prmoč duševno prizadetim Mežiške doline, v Društvu rejnic in rejnikov Ravne na Koroškem, pri Združenju za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Delujem tudi v Društvu prijateljev mladine Črna na Koroškem. Prostovoljci, strokovni delavci in *up>rabniki* naših projektov preventivnega in prostovoljenega dela smo se prvezali v Združenju LUČKA Mežiška dolina. A Vizija socialne službe? Želimo, da bi pri ljudeh predramili in sprostili njim lasme, zakrite in neizrabljene možnosti in zmožnosti za samopomoč in podporo za ohranitev svojega človeškega dostojanstva. Le takšni ljudje Ixxlo odpimi in prkončni tudi v trenutkih, ko se težave in vse stiske z vso silo zgrnejo nad njih. Pri našem delu so txlprte vse piti: piti ljudi do nas in poti (xl nas k ljudem. A Inulte radi sonce? Zelo. Sonce vedno nekje je, četudi ga kdaj zakrivajo oblaki ali je noč. Rada imam veter, gozd, kamen, korenine, pa otroke in življenje okrog sel«. Gospa Zmaga Prošt, v imenu vseh, ki se jih dotikale s svojim plemenitim delom, Vam k visoki državni nagradi iskreno četitam. Vnaprej Vam želim obilje sonca in topline, veliko moči pri delu, ki ste si ga izbrali - delu z ljudmi in za ljudi. Hvala v imenu vseh. Marti REPANŠEK Anketa PRED ODPRTJEM DRAVOGRAJSKEGA CENTRA TRABERG, S HOTELOM, TRGOVINAMI, PEKARNO IN RAZNIMI USLUŽNOSTNIMI DEJAVNOSTMI, PA SEVEDA BENCINSKO ČRPALKO, KI JE BILA GLAVNI KAMEN SPOTIKE, SMO V DRAVOGRADU ANKETIRALI NEKAJ NAKLJUČNO MIMOIDOČIH. NJIHOVI ODGOVORI KAŽEJO, DA JE MESTO PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM DOBILO OBJEKT, NA KATEREGA SO PONOSNI IN KI BO PO NJIHOVEM MNENJU PRISPEVAL K NADALJNJI RASTI KRAJA OB DRAVI. MILENA MORI - ŠTRUC, višja medicinska sestra: »Izgradnja Traberga je za Dravograd velik napredek. S centrom smo vsi, ki stanujemo v bližini, veliko dobili. Vse je na enem mestu in blizu. Spominjam se, da so bili nekateri proti gradnji tega centra, danes pa vidimo, daje Traberg lep. Tudi bencinska čipalka ne moti okolice. V Dravogradu pa bi morali še kaj storiti za varnost prometa. Na več mestih bi bilo treba namestiti semaforje.« PETER FRUHAUF, študent strojništva: »Živim neposredno v bližini novega centra Traberg v Dravogradu. Center smo sprejeli za svojega. Do gradnje takega centra bi lahko prišlo že zdavnaj, če bi imeli več zanimanja občinski in odgovorni ljudje v prejšnji občinski strukturi. Tako pa je šel denar za manj pomembne stvari. Nekateri so sicer zelo skeptično gledali na gradnjo tega centra, danes pa vidijo, da so se obljube le uresničile.« MILKA KORDEŠ, upokojenka: Živim na Mariborski cesti in sem vesela, daje do ureditve tega centra tako hitro prišlo. Zakaj pa ne bi tudi Dravograd, ki je čisto ob meji, imel nekaj takšnega, kar imajo druga mesta in kraji. Nekateri ljudje so se tega centra bali, posebno še za to, ker so ob njem zgradili tudi bencinsko črpalko. Tudi po drugih mestih so črpalke v centru, pa zaradi tega ni treba imeti bojazni.« LEOPOLD KADIŠ, strugar: »Hvala bogu, da smo tudi v Dravogradu končno le dočakali trenutek in dobili tako lepo urejen center. Mislim, da se ljudje ob njem počutimo čisto drugače in smo manj ponosni. Mnogi niso veijeli, da bo prišlo do takega centra, jaz pa pričakujem, da se bo v Dravogradu še marsikaj zgladilo in uredilo.« MILKA HRIBERNIK, upokojenka: »Vesela sem, da so pozidali to zemljišče, na katerem so bili nekoč vrtovi dravograjskih vrtičkaijev. Nekateri so bili lepo urejeni, drugi ne. Vse to je dajalo slabo sliko Dravogradu. Zdaj pa je slika povsem drugačna, sam center pa daje lep videz ob vhodu z avstrijske strani proti Dravogradu.« DOMEN MEDVED, dijak: »Gradnjo Traberga sem spremljal vse od začetka in moram priznati, da sem sedaj vesel za to pridobitev v Dravogradu. Spominjam se, da je bilo okoli gradnje tega centra izrečenih veliko kritičnih besedi, še zlasti na račun gradnje bencinske črpalke, jaz pa mislim, da so take bojazni odveč. Vsem, ki imajo zasluge pri gradnji tega centra, velja vsa pohvala.« MOJCA PRELOZNIK, gospodinja: »Traberg je zagotovo dobra naložba za Dravograd in občino. Čeprav so to gradnjo ekološko zelo osporavali, pa sedaj vidimo, da seje črpalka v nov objekt vklopila. Traberg je hkrati tudi dobrodošel za večjo zaposlitev nezaposlenih. Mislim, da bi tak center v Dravogradu lahko bil zgrajen že zdavnaj.« ŽIVKO SIMIČ, delavec: »V Dravogradu živim že deset let in vseskozi spremljam razvoj kraja. Lahko rečem, da se je zadnja leta v Dravogradu veliko spremenilo. Največji zalogaj je gotovo gradnja novega centra Traberg. Osebno mislim, da je Traberg za Dravograd velikega pomena, kajti s tem bo k nam prihajalo še več turistov in drugih obiskovalcev. Za to pridobitev lahko zaslužnim le čestitam.« Tekst infoto.F.JURAČ V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO 02®FAS ® psauaia m s® mm PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! ihiGi' (DtaaaicDj^o Župani občin prirejajo vsako leto sprejeme za učence, ki so bili vseh osem let odlični pri šolanju v osnovnih šolah. To je hkrati tudi veliko priznanje pedagoškim delavcem za njihov trud pri poučevanju in [tri obšolskih dejavnostih, saj je večina od teh učencev aktivna tudi po končanem pouku in je osvojila obilo priznanj in diplom iz najrazličnejših zvrsti. Upajmo, eia bodo tudi naslednje generacije prinesle toliko dobrih učencev.O Radojeromel Pff(3DQ(D\!/[IJ©DQa jJi1 U ililJllJ JJU Prejšnji teden so v Radljah odprli prenovljeno prodajalno samopostrežbe Trgovski dom, ki sodi v sklop 32 trgovskih in osem gostinskih poslovalnic trgovskega podjetja Ponudba Radlje. V tej poslovalnici so z 18 milijonov tolarjev vredno investicijo uredili notranjost poslovalnice na 330 kvadratnih metrih in ji pridali moderno opremo. Sicer pa bodo v letošnjem letu v okviru Trgovskega podjetja Ponudba Radlje za investicije porabili kar okoli 60 milijonov tolarjev. Večino bodo namenili za ureditev novih skladiščnih prostorov ter za adaptacije.O T.K. Radlje: Radeljska območna organizacija Združenja slovenskih častnikov je izjemno delavna. Opravili so streljanje, že lani so imeli skupni učni pohod, vse kar vsebuje njihov učni program. Tokratni pohod je bil skupaj z družinskimi člani iz Vasi na Remšnik. Seveda to ni bil samo pohod, temveč tudi seznanitev s področja nalog obrambe in zaščite ter reševanja. Združeno prijetno s koristnim, bi lahko dejali.Q Kv m hhìjìb PETINA PRORAČUNA NE ZADOŠČA ZA NUJNO VZDRŽEVANJE IN NAJNUJNEJŠE INVESTICIJE V CESTNO INFRASTRUKTURO. V občini Radlje, kjer premorejo 12 kilometrov uličnih, 24 kilometrov lokalnih ter 228 kilometrov gozdnih cest, so v letošnjem proračunu za njihovo vzdrževanje namenili okoli 49 milijonov tolarjev. V dosedanjem izvajanju vzdrževalnih del so že porabili okoli 31 milijonov tolarjev, pri čemer pa kar dobri dve tretjini za zimsko vzdrževanje. To je vsekakor podatek, nad katerim se velja zamisliti, saj je zimsko vzdrževanje neobhodno potrebno. Sicer pa so na območju celotne občine Radlje že v teku nujna vzdrževalna dela na cestah, krpanje asfaltnih lukenj ter gramozi-ranje cest, za katera jim je ostalo še okoli 18 milionov tolarjev. Doslej so opravili približno četrtino nujno potrebnih vzdrževalnih del. Kot vse kaže, bo za zimsko vzdrževanje do novega leta preostalo bore malo sredstev, kar bo pomenilo tudi poseg v proračun za prihodnje leto. Podobne težave se pojavljajo tudi v investicijskem delu za cestno infrastrukturo, kjer so v proračunu letošnjega leta namenili 28 milijonov tolarjev, pri čemer pa upravičeno pričakujejo tudi del sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij. Poleg tega si del sredstev obetajo tudi iz naslova interventnega zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic zime 95-96, ki je v državnozlx>rski obravnavi. Sicer pa je v investicijskem delu že zaključena lani začeta investicija v ulično cesto ob samostanu v Radljah, od magistralne ceste proti mejnemu prehodu Radelj pa do magistralne ceste proti Dravogradu, ki je veljala 11 milijonov tolarjev. Pri tem so krajani sodelovali z milijonom tolarjev. V tem letu bodo nadaljevali tudi investicijo v rekonstrukcijo ceste k Svetemu Antonu na Pohorju na relaciji Kovač-Čavkova rida, v katero so že v lanskem letu namenili okoli 14 milijonov tolarjev in jo na ta način pripravili za asfaltiranje. V občini Radlje je še za okoli 120 milijonov tolarjev odprtih investicij v komunalno infrastrukturo, za katere so v glavnem že pripravljeni projekti in kjer bi bili soudeležbo pripravljeni tudi krajani. Med njimi lxr treba opraviti selekcijo, saj jih v nasprotnem primeru ne bo moč izpeljati.O Tomaž Kanit V____________________________________________________________________y Vuzenica: atoffCDwsjoa m ijjijMjjiijTjfi Vuzeniški planinci so tokrat v prostorih restavracije Merx na posebni slovesnosti proslavili že petdeseto obletnico obstoja samostojnega društva in 70 letnico podružnice PD Vuzenica, PD Ruše in hkrati tudi že 90 letnico Planinske solte v Pahemikovi hiši na Veliki Kopi. Zametki planinstva v kraju in širšem okolju torej segajo že v daljšo preteklost, vendar so Vuzeničani po dnigi svetovni vojni pohiteli in v kratkem zanosu ustanovili svoje društvo, ki je v polovici stoletja opravilo tudi pomembno vzgojno delo med generacijami. Večino tega in opis življenja so zbrali v posebnem biltenu, ki so ga predstavili na tem lepem večem, ob pomembnem dogodku ne samo planincev, temveč tudi šiišega območja in kraja. Saj ser bili člani društva tudi z muške strani in polno desetletje je društvu predsedoval in ga med drugimi uspešno vodil poznan planinec Romih Josip - Joža z Mute. Bilten je z vso skrbnostjo in zgodovinsko točnostjo zapisal Jože Praper. Društvo so v teh letih vodili: Stane Šuligoj, Jože Luršak, Gregor Peniš, Janko Viher, Tone Mravljak, Danilo Langus, Alojz Kamičnik st., Jože Romih, Jože Bališ, Bogo Mrakič in sedaj od leta 1993 Branko Bricman.Q K. Vaiti Pa m® M paQ tìasalìQalìga (3® ardjjuvajjj V Vuhredu so (xJprli prenovljen stanovanjski objekt, ki je v preteklosti služil za potrebe osnovne šole. Občina Radlje se je odločila, da stavbo, ki bi bila sicer prepuščena zobu časa, obnovi in jo na ta način ohrani ter pridobi šest lepo urejenih stanovanjskeih enot. Investicija, ki jo je izvajalo Gradbeno podjetje Radlje, je veljala okoli 30 milijonov tolarjev in so jo pokrili iz lanskega in letošnjega proračuna. Ob tej priložnosti je župan občine Radlje Herman Tomažič med drugim povedal: »Vesel in zadovoljen sem, da smo po skoraj šestih letih zatišja na področju stanovanjske izgradnje prišli do šestih socialnih najemniških stanovanj, s čimer bomo rešili vsaj osem najnujnejših primerov, ki so bili na prvih mestih liste prosilcev za socialna stanovanja. Ostaja še veliko potreb, zato občina že pripravlja naslednjo adaptacijo stanovanjskega objekta v Radljah, kjer bomo prav tako pridobili nekaj stanovanjskih enot za tovrstne potrebe.«Q Tomaž Karat Študijski krožek na Muti: ŠTUDIJSKI KROŽKI SO V SVETU RAZŠIRJENA OBLIKA SPONTANEGA UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA, KJER V MAJHNIH SKUPINAH VSAKDO NEKAJ POKAŽE IN VSAKDO SPREJEMA POKAZANO. Ti krožki, ki pripomorejo h kakovosti življenja posameznika, so v zadnjih letih zaživeli s pomočjo Andragoškega cenfra v Ljubljani in socialnih služb tudi širom Slovenije. Najrazličnejše oblike dela in izobraževanja so izpeljali s pomočjo mentorjev in ob pridnem delu posameznikov, ki so se našli ob skupnem zanimanju. Na Muti je pred nedavnim mentorica Tanja Štefl ob strokovni pomoči vsestranskega dr. Frančeka Pečnika iz Dravograda zaključila z delom skupine, ki se je ukvarjala s krasilno umetnostjo na svili in drugih materi-alih. »Z razliko od vseh dmgih oblik izobraževanja odraslih je za vse študijske krožke značilna ena poteza: učenje z veseljem. Zato naše delo poteka načrtno in po premišljenih korakih. Ti se začnejo z ugotavljanjem interesov posameznikov, načrtovanjem metod dela in vsebine. Vse obdelave virov in vsi pogovori so naslovljeni na posameznika, zato so skupine študijskih krožkov majhne, da lahko vsakdo res intenzivno dela to, kar ga zares zanima in veseli. Mi, deset oziroma enajst nas je bilo v skupini, smo se približno pet tednov srečevali in ustvarjali na svili. Tako smo preko spoznavanja tehnike marmoriranja izdelali vsak po eno kravato, ruto in šal. Ob zaponkah in ogrlicah, ki smo jih tudi naredili, smo drug preko drugega prenašali zanja, ki jih imamo in se tako notranje bogatili. A ne gre samo za znanje. Gre za sproščeno počutje in za bogatenje družabnega življenja, ki je, kot vemo, vse bolj odrinjeno na straaski tir. Zato smo si v našem krožku izmenjavali znanja po načelu: »Jaz te naučim, kar znam, ti me naučiš, kar znaš.» In da je bilo naše učenje uspešno, smo ob koncu pokazali z razstavo nastalih del v prostorih Iranke na Muti.,» je povedala mentorica gospa Tanja Štefl.O T. Repnik- Vrhnjak Dr.Franček Pečnik razlaga »učenkam« skrivnosti ustvarjanja na svili. m&SBgou mfèmw »m Mestna občina slovenj Gradec - Urad za turizem, glasbena šola, restavracija Pri grofu, trgovina Rašica in Koroški radio so v junijskih dneh v atriju gradu Rotenturn organizirali dobro obiskane glasbene večere. Vabilu organizatorjev so se odzvali številni učenci Glasbene šole Slovenj Gradec pod vodstvom svojih mentorjev in drugi glaslreni gostje. Program, ki se je odvijal vsak dan od 10. do 15. julija, je tako v celoti uspel.□ S.Hovnik Bojan Jurgec, znan frizer iz Mežice, je nedavno prevzel obrt po materi Mariji in se kot predstavnik tretje frizerske generacije v tej družini odločil za nov izziv. Odprl je nov fizerski salon v novem sodobnem poslovno-trgovskem centru pri Brančurniku v Dobji vasi. V opremo in finalizacijo je vložil dobrih 60 tisoč mark, frizerskemu salonu pa bodo v bližnji prihodnosti dodali že pedikuro. »Salon v Mežici nam je postal pretesen, imeli smo tudi probleme s prometnimi zagatami v Podjunski ulici, zato smo se odločili, da odpremo še nov salon pri Brančurniku,« pravi Bojan Jurgec. »Star salon v Mežici bo še naprej odprt in prepričan sem, da bomo z osmimi zaposlenimi, kolikor nas je sedaj, lahko zadovoljili potrebe naših strank. Večina strank je že doslej bila iz spodnjega dela Mežiške doline, ki smo se jim na ta način še približali.« Nov Jurgecev salon je poslej odprt tudi ob ponedeljkih, cena frizur pa je enaka kot prej. Velik prostor omogoča šest delovnih mest na ženski in dve delovni nedavno v Avstriji specializiral mesti na moški strani. Dodati poročne frizure.□ velja, da se je Bojan Jurgec (ek) Nov salon Jurgec pri Brančurniku Posnetek: Tomo Jeseničnik (IMwaUQ GuM)[|5)QG® Prizadevni člani študijskega krožka v Mežici so se lani novembra začeli ukvarjati z zelišči, ki so najbolj pogosto v rabi in jih je mogoče najti na hribih v okolici Mežice. Razstava »z.elišfarjev« je bila v Mežici lepo obiskana Izdelali so herbarij in priročnik o zeliščih, za katerega so gradivo črpali iz strokovne literature, dodali pa tudi podroben opis krajev, kje so v mežiški okolici najdišča zelišč. Vse to so skupaj z nabranimi zelišči razstavili v prostorih občine Mežica. Pri postavitvi razstave so sodelovali tudi strokovni delavci centra za delo vzgojo in usposabljanje iz Črne. Zelišča so namreč predstavili v glinenih lončkih, ki so jih izdelali gojenci centra, ob tem pa razstavili še njihove maske iz lesa in slike iz semenk. Krožek »zeliščarjev« je vodila Hedvika Blatnik. Sicer pa študijske krožke v Mežici organizira Marjana Skralovnik, ki ima za to uradno licenco.□ (ar) O fontani na mariborskem Slomškovem trgu ste pravgotovo že slišali ali celo prebrali katero od mnogih mnenj. Mi pa vam prinašamo sliko, da si lahko to čudo, ki ga je blagoslovil sam sveti oče, tudi sami ogledate.O kv DOSLEJ NAJVEČ RAZSTAVLJALCEV NA SLOVENJGRAŠKEM SEJMU Sejem Pretenta, ki so ga Slovenjgradčani letos organizirali te četrtič, je prerasel v predstavitev ponudbe celotne koroške regije. Od okoli 200 razslavljolcev jih je bila polovica s Koroške, kar dokazuje, da je veliko naših podjetij izkoristilo možnost predstavitve. Poleg klasične sejemske ponudbe, na kateri so prednjačili prodajalci avtomobilov, so se predstavile nekatere celotne dejavnosti, kot na primer delo Društva koroških kmetic, pa ponudba Dravske doline, ki sla jo predstavljali občini Muta in Radlje ob Dravi. Ni manjkalo tudi spremljajočih sejemskih prireditev, od strokovnih posvetov do zobavnih prireditev, tako da je bilo v dneh od 19. do 23. junija v Slovenj Gradcu prijetno živo. Sejem je slovesno odprl podpredsednik državnega zbora in koroški poslanec dr. Vladimir Topler, ki je ob tem ugotovil, da si Slovenj Gradec s to in podobnimi prireditvami uspešno odpira pot v Evropo. »Sejmi na Slovenskem dokazujejo dinamičnost tržišč, in združujejo slovensko pridnost, izvirnost, nove tehnologije ter ekološka spoznanja,« je med drugim povedal dr. Topler. Sejem si je v petih dneh ogledalo preko 10000 obiskovalcev, izmed katerih so ob zaključku izžrebali nagrajenca, ki je prejel SEAT IBIZO, nagrado sponzorja Leasing Lampret. Generalni sponzor, Zavarovalnica Maribor, je k temu dodala še brezplačno zavarovanje avtomobila za leto ài. Srečna številka za novo ibizo je 005594. (Vtki telaoDj© m tUffiap gaia Letošnja 11. kulturna srečanja na Uršlji gori so bila posvečena stoletnici rojstva koroškega bukovnika Blaža Mavrela. V kulturnem pro-gramti pred planinskim domom na Uršlji gori so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora Strojanska reka pod vodstvom Marjana Gerdeja, z recitacijami pa učenci s prevaljske osnovne šole.O (ar) [flaJCCD^P© [Q©\!/(i]0QÌ3J0©Ja m IpCDGfii V vseh vrtcih po Mežiški dolini so se vzgojiteljice vse leto trudile, da bi otroke vpeljale v različne športne aktivnosti, ki so si te dni priborili svojo prvo športno značko. Dvesto otrok iz doline se je nazadnje v ravenskem plavalnem bazenu in nekaj tudi v Črni učilo plavati. Okoli 150 jih je menda tudi »splavalo.« Pedagoška vodja vzgojno varstvenega zavoda Ravne Joža Praprotnik pravi, da je za vrtce z Raven in Prevalj dobre plavalne učitelje priskrbela športna zveza Ravne - Prevalje, za Mežico, Čmo in Žerjav pa so plavalni tečaj izvedle vzgojiteljice same. Posebej prizadevna je bila vzgojiteljica Andreja Abraham, ki je »svoje« otroke vodila v Črno na smučanje in plavanje. Nasploh so se v Žerjavu vzgojiteljice letos trudile tudi pri projektu Mesto cvetja in z razstavo sodelovale pred nedavnim v črnjanskem hotelu Krnes.O (ar) K®R@§[K[I MIRAN KALIŠNIK, Vuzenica, Mladinska ulica 46: »Letos sem končal trgovsko šolo in sedaj sem na pripravništvu v prodajalni Avtomotorja v Slovenj Gradcu. Želim, da bi pripravništvo dobro opravil, kajti v tej prodajalni pričakujem tudi zaposlitev, kar je današnjih časih še kako pomembno.« F.J. 18-12/96 PREPIH s® GQ^fiMacia Letošnjih regijskih kmečkih iger v Šentanelu nad Prevaljami se je udeležilo sedem tekmovalnih ekip iz vseh društev podeželjske mladine na Koroškem. Tekmovali so v pajsanju hloda, prežagovanju debla, košnji in grabljanju ter v petju. Zmagovalci letošnjih kmečkih regijskih iger so bili tekmovalci iz Svetega Antona na Pohorju, drugo mesto so odnesli Slovenjgradčani, tretje mesto pa je dosegla ekipa Društva podeželjske mladine iz Remšnika.U F.J. SE OBETAJO BOLJŠI ČASI? Generacije delavcev različnih poklicev od blizu in daleč so delale na mislinjski žagi skozi vsa ta desetletja. Prav ta žaga je bila vseskozi nekakšen barometer (skupaj s sodamo) vseh družlrenih in socialnih razmer. V svojih najboljših letih je zaposlovala skoraj 150 delavcev, a potem so se tudi na eno izmed najltolj obetavnih žag v sistemu Lesne začeli zgrinjati temni oblaki, ki se jim pravi likvidnost. ; f . • zr?. ^ m ■ VčC .:A žagina nadaljna usoda. Prepričan sem, da bomo lahko že prav kmalu nekoliko bolj vzpodbudno pisali o takšni žagi, kot smo jo poznali in bili nanjo navajeni pred leti.« □ Silvo JAŠ Zakonski par iz Miinchna išče dvosobno stanovanje, s kopalnicoAVC, za dopust in občasno bivanje na Koroškem. Če imate dovolj veliko hišo na lepem, tihem kraju, izven mesta (Slovenj Gradec ali Dravograd), se prosim javite na tel.: 0602 41 446 ah fax: 45 045 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS Tokrat, morda lx> to zadnjič, so poskušali znova, v nekoliko drugačni obliki in z ljudmi, ki so bili nekoč že tukaj in ki žago poznajo v njeno dušo. V najem jo je namreč vzela Gozdarska zadruga Slovenj Gradec, zaradi redne dobave hlodovine in pa prodaje žaganega lesa. Žagovodja Mirko Gorjup meni takole: «Rešitev za mislinjsko žago nedvomno obstaja, kajti če o tem ne bi bil trdno prepričan, se nanjo ne bi bil vrnil. Ob dani situaciji pa sploh ni enostavno. Dolga zima je onemogočila dovoz hlodovine in vse to je vplivalo na proizvodnjo in plan razreza. Drugi problem pa je, da se je pretežni del prejšnjega tržišča enostavno zaprl in kupci niso navajeni kupovati velikih količin lesa s te žage. Vse tx) potrebno začeti znova, da si bomo ponovno pridobili zaupanje kupcev. Ob tem ne manjka težav okrog tekočega vzdrževanja, saj se v zadnjih letih ni skoraj nič vlagalo. Seveda pa je za uspešnost podjetja en človek premalo, pri sanaciji morajo sodelovati vsi zaposleni, kajti le tako lx>mo lahko pričakovali rezultate. Vidim in prepričan sem, da so zaposleni pripravljeni veliko žrtvovati za to «njihovo žago«, čutijo pripadnost do nje, tako kot generacije pred njimi. Pa tudi iz pogovora s kmeti, ki dovažajo les, lahko razlx;reš, da jim ni vseeno, kakšna bo radio alla d o.a REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjsva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz Družabna kronika Pela bi in žgolela, tudi po telefonu, če hočeš. To je danes v modi tudi na Koroškem... P.S. Brezposelni kličite ob nedeljah in praznikih. UAU O mm wg! VIDENO IN SLISANO Na srečanju mest .Slovenj Gradec in Celovec v domu sindikatov v Celovcu se je od predstavnikov mestne občine Slovenj Gradec profesor Karel Pečko, direktor Galerije likovnih umetnosti, izkazal tudi z nemščino, saj je o galeriji, kulturi in slikarju Jožetu Tisnikarju govoril v nemškem jeziku. Tisti, ki nemščine ne obvladajo, so se vpraševali, ali je uporabil tudi svoj znani nagovor:... »čujte vi, poslušžte vi...*. Tako se Korošci učimo peti, predvsem ko zagledamo mamo lastovico: s polnim kljunov je najboljša pevo-vodkinja. Ptič z zaprtim kljunom pa stavka - proti odstranjevanju lastovičjih gnezd. ^ n i » j Gledališka igralka in domačinka iz Podgorja Jerca Mrzel je na slovesnosti ob 20-letnici oživitve Kulturnega dmštva Slovenj Gradec in slovesnosti ob 90-letnici rojstva odvetnice in pisateljice dr. Ljulw Prenner presenetila publiko z prvim javnim branjem rokopisa romana dr. Ljube Prenner ČLOVEK SEM. Tega in še nekaj drugih rokopisov je našla na podstrešju stanovanja dr. Prennerjeve v Ljubljani. Presenetila pa je tudi s svojo podobo na nastopu: v suknjiču, hlačah, lxdi srajci in kravati - kot je bila oblečena dr. Ljuba Prenner, in brez gledališkega ličila. Tako je še bolj približala lik velike svetovljanke in tudi v njenem imenu požela velik aplavz. Približuje se čas, v katerem je bila lansko leto posneta tale fotografija. Če se lx> gospa spoznala na sliki in nam povedala, kje je bila fotografija posneta, bo lahko še naprej dobre volje, saj jo čaka lepa nagrada. Koroški radio Slovenj Gradec ji namreč ponuja brezplačno objavo voščila po njeni izbiri. Čestitamo! Prepihane čveke mm* m Že znanemu Rotary klubu se je letos v Slovenj Gradcu pridružil še Lions klub. Pričakovati je, da bodo člani enega in drugega združenja kar tekmovali, kdo bo naredil več dobrih stvari za blagostanje Korošcev, kar bomo pri Prepihu seveda pozorno spremljali. Lionsom predseduje Mitja Horvat, podpredsedniške dolžnosti so prevzeli Vera Ternik, Marjan Vergles in Adi Cigler, tajniške pa Matjaž Zanoškar. Zakladnik kluba je Danilo Gostenčnik. Sama znana imena torej, ki olretajo dobro letino. Njihov program zajema najprej humanitarna dejanja, v okviru katerih so že zbrali 50.000 SIT za nabavo telefona invalidni osebi in 20.000 DEM za nabavo anestezijskega aparata za bolnišnico v Slovenj Gradcu. Posebno skrb nameravajo posvetiti še pomoči Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem. Na sliki: Tako žagano so Lionsi pritrdili svoj znak na pročelje znane gostilne Murko v Slovenj gradai. ________ Varuha človekovih pravic Ivanu Bizjaku so po telefonu pred obiskom Slovenj Gradca grozili, da ga IxxJo ubili, če pride v to mesto miru. Kakšna krivica: človeku, ki se lx>ri za človekove pravice, grozijo s smrtjo! Vendar je gospod Bizjak vseeno opravil svoje delo v Slovenj Gradcu in sprejel okoli 25 občanov in občank. Med čakajočimi pa je bilo tudi slišati: »Če ti bog ne pomaga, ti pomaga papež, če ti papež ne pomaga, ti pomaga Bizjak.* mm menmi Na posvetu podpisnikov peticije za spremembo prometnega reda v mestnem jedru v Slovenj Gradcu je svetnik Andrej Čas izjavil: »Obstaja mnenje, da je promet dober, le ljudje so slabi - torej bo treba zamenjati ljudi in ne prometnega režima.* Zdaj se postavlja vprašanje, kaj je bolj enostavno (predvsem pa bolj racionalno). Ribiška družina Radlje ob Dravi je ob izlivu Radeljskega potoka v Dravo uredila velik komercialni ribnik, ki predstavlja zasnovo bodočega rekreacijsko - turističnega centra v Radljah. Lepa in spodbudna zamisel, so rekli Radeljčani, ki pa ima žal tudi »lepotno napako«. Vrli ribiči so namreč tako navezani na svoj ribji zarod, da na tem mestu niti sami \ sebi ne pustijo prav radi loviti. Prepovedi za ostale pa so očitno vidne na številnih mestih; celo hoja okrog rib-nika ni zaželena, kaj šele lov z dvema palicama A in drugi ribiškimi prijemi. Za razvoj turiz-ma bo treba očitno še kaj pre-BL makniti v glavah! Ob delitvi premoženja občine v Mežiški dolini ugotavljajo, da so pri ločitvah spori običajni. Še bolj pa so pri sporih običajne ločitve. Vsi politiki so v težavah: eni se ubadajo s tem, kako dobiti, drugi s tem, kako (ne) deliti oblast(i). *********** Ko vidim, koliko objektov je treba kmalu po izgraditvi popravljati, ugotavljam, da smo Korošci imeli zelo dobre gradbene - zavajalce. *********** Spoštuj voljo drugih, da boš dolgo živel in ne boš vedel, zakaj si na zemlji! *********** V slabem desetletju ni bil v Mežici zgrajen niti en stanovanjski blok. Normalno: s prenehanjem blokovske politike očitno ni bilo več potreb za gradnjo blokov. *********** Kadar gradbinci postajajo, posedajo in počivajo, so gradbena dela v polnem teku. *********** Gostilna Rešar v Črni bo temeljito obnovljena. Menda bo največja pridobitev - izguba velbov. *********** Ne moreš biti zadovoljen z domovino, če nisi z njenimi oskrbniki. Kultura Našla sem ga ob Meži Našla sem ga v hiši oh Meži, skriti za zelenjem in rožami. Verjetno je Ivana Hamuna iz Prevalj lovilo delo, ker je s seboj na prag prinesel veder nasmešek in šop vrtnic je na mizi dopolnjeval idilo. Potem se mi ni zdelo nič več nenavadno, da je svojo knjigo pesmi naslovil ŠOPEK SPOMINOV. Predstavitev njegove knjige poezij je bila na gradu v Študijski knjižnici dr. F. Sušnika na Ravnah. Literarni večer je vodila gospa Majda Kotnik-Verčko in povezovala in zvabljala iz avtorja polno zanimivih besed, gospa Mojca Potočnik, na citrah je prebiral strune Peter Vauh, njegove pesmice pa je brala Jasna Potočnik. Vesela sem bila korajže gospoda Ivana Hamuna, da je izdal svojo prvo zbirko z naslovom Šopek spominov. Čeprav so ti spomini napisani zato, da bi pregnal dolgčas bolniške postelje, je vseeno zapisano toliko doživete- ga med Uršljo in Peco, tja v pastirske čase, do odpeljanega zadnjega avtobusa, do vestno vpisanega vijaka v skladišču, do vstopa v pokoj, ki je tudi po svoje lep čas, če imaš rad delo. V zvezek so se nizali naslovi in pod njimi besede vodijo bralca po celem svetu. Še najraje je zajel prgišče besed na Peci, včasih še poškilil čez, ni mu bilo težko zlesti v rov, saj so bili knapi sosedje, steljaraja vsako jesen in so se slišali vriski tja do Torčeve žage, čas se je vrtel naprej in prinesel to in ono, ter kup lepih spominov, ki so se včasih spremenili v žalost. Vendar mu je Koroška ostala vedno lepa in domača. Od začetka res ni vedel, ali bo kaj iz teh pesmic nastalo, pa se je ojunačil in jih prinesel na svetlo. Morda ga je naprej gnalo priznanje gospoda Mitja Šipka, ker ga je pohvalil, da dobro zajema verze za Mežo in jih sklada v pesmice. To mu je tudi potrdila Mohorjeva družba iz Celovca, ki mu je dala za sodelovanje nagrado. V FUŽINARJU je bil reden gost, v VIHARNIKU so mu tudi objavili vse, kar je poslal. In nazadnje je našel stik z upokojenci iz Maribora, z gospodoma Zmagom Rafoltom in pisateljem Janezom Švajncerjem, ki sta mu nasvetovala izdajo knjige in pri tem tudi pomagala. Upam, da ta knjiga ni zadnja, da bo sedaj nastala še katera, med tistim prelepim obromkom ob Meži, kjer ti vsaka trava kliče, da se je dotakneš, vsak grm šumi svojo melodijo, in vsa tista zbitre-na voda, ki boža strugo in na poseben način žubori. Ivan Hamun po morda privlekel na plan tisti zlizani zvezek in zapisal vse to, pa še tisoč odtenkov tiste lepote za Mežo. Spomnil se lx> še kakšne lepe prigode iz pod Pece, kjer je trgal hlače kot šolar in mi vsi bomo presenečeni, ker ima delo tudi njega rado.O Slavku Dngolič Koroški literati člani literarnega kluba Slovenj Gradec se KULTURNEMU DRUŠTVU SLOVENJ GRADEC za podeljeno priznanje ob proslavi dvajsetletnice obstoja društva prisrčno zahvaljujemo ter si želimo, da bi plodno sodelovali še najmanj toliko let, da bi imeli še naprej toliko posluha kot dosedaj pri izdajanju ODSEVANJ, novih knjig in reševanju naših problemov. Predsednica literarnega kluba Slovenj Gradec Darja Kniplič Tamara Župevc in Terezija Bastelj V galeriji Repnik redno predstavljajo domačinom slovenske umetnike, ki svoja videnja življenja in sveta prenašajo na platno in ga tako za vedno vržejo v svet in čas. Tako so konec maja odprli zanimivo razstavo slikarke dr. Tamare ŽUPEVC. Tamara, po rodu Ukrajinka, ki so jo življenske poti pripeljale v Maribor, kjer sedaj tudi živi, je svoje življensko poslanstvo opravila v poklicu zdravnice. Njena radovedna nrav pa ji ni dovolila mirovanja med štirimi stenami, zato je potovala v Indijo, se tam zaposlila za dobra tri leta, od tam odšla nazaj v Moskvo, kjer se je izobraževala kot slušateljica akopunkture, vpLsala pa je tudi študij slikarstva in ga tudi končala. Tamara Župevc - v sredini, levo Alja Krajnc - organizatorka razstave in dr.sci. Maja Vetrih, umetnostna zgodovinarka. Foto: Kristl Valil Njeno slikanje, ki delno spominja na ikonografijo ruskih umetnikov, je žensko nežno in toplih barv. A vendarle je prepojeno s plemenitostjo intelektualnega človeka in pa z melanholičnostjo ruske duše, ki kar kliče po nežni glasbi ruskih skladateljev. Druga slikarka, katere razstava je odprta v teh dneh na Muti, je doma sredi idilično lepega Gornjega Grada. Predstavlja se s kolekcijo tapiserij, slik iz blaga, ki nosijo skupno idejo in se kot projekt navezujejo druga na drugo, saj so skoz in skoz prepojena s SANJARJENJI. Terezija Bastelj, akademska slikarka, je že nekako pred desetimi leti sanjala, da bi v lepoto blaga nežno in po žensko ujela občutja, ki kukajo skozi zastrto okno ali pa se v nas kopičijo preko drobnih korakov, ki jih delamo v življenju. A šele pred letom, dvema ji je uspelo, da je na sila zanimiv način ujela sanjarenja in jih s tapiserijami v enkratno usklajenih in toplih barvah predstavila občinstvu.O TRV Kultura Ute I V galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec je bila nekaj dni na ogled razstava z naslovom Ekoprojekt; bila je že sama po sebi nekaj nenavadnega. Posebno vzemirljivo je bilo odprtje, ki ga je oblikoval Anton Herman, tudi s svojo pojavo in nastopom sredi trdno in umetelno zgrajenega velikega gnezda. Rojevala se je ptica. Akademik in kipar Anton Herman že nekaj let ubira svoja pota in vse bolj kompleksno dograjuje svoje prvotno le likovno profilirane predstavitve, ki se spreminjajo v nekakšne ambientalne projekte. Tako je nastal niz konstruktivističnih objektov, opus, ki ga avtor sam označuje za paličasti konstruktivizem.Q Stanlio Hovnik OjaJsKsO 'jušni) 'j Pri dvorcu v Radljah so člani posebne sekcije pod vodstvom Boruta Tasiča, ki so se odločili poživiti dogajanja ob tem prelepem dvorcu z več stoletno zgodovino in prelepim parkom, organizirali prireditev pod naslovom Grajski večeri. Organizirali so vrtnarsko kolonijo, v kateri so poleg Srednje vrtnarske šole Celje sodelovale tudi članice vrtnarske sekcije Radlje, ki deluje v okrilju obrtne zbornice. Urejevali so grede v parku in izdelovali aranžmaje. V večernih urah so ob kukumem programu Grajskih večerov, ki ga je z uvodnim nagovorom pričel župan občine Radlje Herman Tomažič, obiskovalci lahko prisluhnili promocijskemu koncertu Big banda Radlje ob izzidu zgoščenke (CD plošče), ki so jo posneli na velikonočnem koncertu aprila letos v Radljah.□ Tomaž Kanit M AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA mo|7 n • avtokleparstvo T lljUJV • AVT0LIČARSTV0 IVKO DFSir.N PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL <&) Hvunnm [R] HONDA. PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL+FAX 062/510-625,513-808 partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastiaiih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 Kultura V galeriji Staneta Strnada v avli bolnišnice Slovenj Gradec razstavlja Črnjan Leander Fužir. Fužir slika olja in akvarele. Njegov atelje je domača kuhinja in majhen kotiček v njej. Inspiracija za slikanje je najpogosteje rudarska jama in knapi, slika pa tudi krajino in motive iz vsakdanjega življenja. Ob svoji razstavi je zapisal: •V slikoviti, utesnjeni in z gozdovi obdani kotlini reke Meže se od davnih dni oglašajo stiske in veselja knapov, pretkana s posebnimi doživetji iz rovov in obarvana s samostojno svetlobo. Z otožnostjo iščem poti, da bi karbidovke, odkopna čela in nove žile ohranil pred pozabo.«O S.Hovnik Muta: No Muti so na posebni slovesnosti predstavili lepo knjigo stotih strani, ki pa so ji avtorji zapisali zelo bogato vsebino. Dr. Marija Makarovič je z raziskavo dobro olxlelala noše, torej tudi kulturo oblačenja med Muto in Kaplo. Seveda je na tej poti raziskave nujno posegla v znatno širši splet celotne problematike, oblačenja, od pridelovanja lanu, predenja in šiviljstva na tem območju. Tako nam knjiga prinaša zanimiv vpogled v ta segment polpretekle zgodovine. Če je ne bi zapisali, bi pravgotovo utonila v pozalx). Plese Mute in okolice je kot prva raziskala in po pričevanjih zapisala Teja Ropoša Pri tem je sodelovak) veliko predvsem starejših ljudi, kot stari Ravnik, Riščanov Simon in mnogi drugi, ki so še pomnili in znali tudi kaj pokazati. O tem doslej na našem območju nismo imeli zapisanega ničesar. Snov je obdelana, vsklajena z oblačili, glasiteno spremljavo in običaji ob plesih. V to je vloženo skorajda delo dveh let, skupaj nekako z rojstvom folklornega dela na Muti pa nekaj nad pet let. Pri tem so bili avtorici v veliko pomoč mnogi, ki jim ni bilo žal čxsa za razgovore in prikaze starih plesov in vsega, kar je povezano s tem. Seveda imajo svoj delež tudi plesalci, njihovi starši in prijatelji. Vsemu pa je svoj zares lep delež tkxlal domačin, veren zapisovalec domačih običajev in dogodkov, Ludvik Mori. Ludvik je tankočutno olxlelal šege na Pernicah in Ojstrici, posegel tudi na mejno območje. Tudi sam po očetu Ojstričan je nujno na Mlakah trčil na nekoliko drugačne, vendar svojstvene običaje. Kako lepo in dobro je, da jih je nekdo zapisal, sicer jih ne bi ohranili zanamcem. Vsi avtorji, vsak zase in skupaj pa so ustvarili zares lep spomenik, ki je s plesom folklorne skupine in nošami zaživel z vsem sijajem na predstavitvi knjige treh omenjenih avtorjev. Lep in pomemlxn je tudi delež, ki so ga prispevali avtorji fotografij, knjigo prijetno požlahtnijo in ji dihnejo vidno obliko življenja. K. Vali toiM i/ ijsjjyJÌji V galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec pa ima svojo razstavo ŠTEFAN MARFLAK, pregledna razstava slik 1981 -1996. stavljene v velikem formatu in množičnem številu.□ .Stanko Hovnik ŠTEFAN MARFLAK Rojen 16. marca 1952 v Črni na Koroškem. Diplomiral je na txldelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prot. Gustavu Gnamušu. Poleg s slikarstvom se ukvarja še z gledališko scenografijo in kostumografijo. »PERNIŠKA DEKLETA JE VKUPIPOBKAL V EN ŠKAF JIH POTLACU: PA ¥ DRAVO ZAGNAL*. Or. Marija Makarovič: •Da je knjiga nastala, se moramo gotovo zahvaliti Teji, ki me je leta 1991 prosila za raziskavo noše v vaših krajih. Ker sem ženska, ki ne zna reči ne, je sodelovanje steklo. In ker povsod domačini več vedo kot jaz, sem vzela popotno palico v roke: ne, pravzaprav me je Teja vozila naokoli. Slovenijo, rečem lahko tako, poznam kot lasten žep. Povsod je vsepolno kulturnega txrgastva. Vsak kraj ima svoje Ixrgastvo, le da je to pri vas še lx>lj skrito zaradi hrilxrvskega značaja olrčanov, ki se nikoli niso napihovali. Jaz pa sem tiste vrste človek, ki rad brska ravno po lakih skritih krajih. Zato upam, da lx> na Muti še kdaj nastala kaka knjiga: v delu je recimo življenjepis krajanov. Kaj je naštt kulturna identiteta? Ko sem bila še majhna, sem skupaj z bratoma mamo nenehno spraševala, čemu imata z očetom take velike, čudne postelje. Povsod naokoli so imeli majhne, lične. In ko enkrat očeta in mame ni bilo doma, smo trije otroci našim staršem |x>lepšali pohištvo. Najprej smo posteljam cxlrezali zgornje police, potem še noge. Kaj se je natanko potem dogajalo, ne vem, vem pa, da so mi kasneje na fakulteti na oddelku za etnologijo venomer znova vtepali v glavo, da so stare stvari del naše kulturne identitete. A jaz bi rekla, da je to vse tisto, kar imamo radi iz svojega doma. Najlepše pa je, ko mi prijatelj iz Lancove vasi reče: -Pri nas je najlepše!*, pa kdo drug zautli tako za svoj kraj... -Poglejte, to je najlepše! Zato moramo delati za svoj kraj, ker so to naše domače poti, naše nelx>... To je vse, vsa naša identiteta! Če pa se dr tem znamo ozreti nazaj v preteklost, smo naredili največ. Potem je vseeno, kaj o nas govorijo Ljubljančani, Marilxrréani (lepo je, da za raziskave dajo denar!), pomembno je le, da imamo mi ratli svoj kraj. In ravno vi na Muti imate velike in lepe možnosti, tla svoj kraj razvijate na starih temeljih z novimi temelji. Ljudje tu ste se mi prikupili. Prelepo naravo imate in dobri ter iskreni ste. Tudi zato sem tako zelo navijala, da v knjigi sodeluje Ludvik Mori, ker pozna ogromno običajev, ki jih zna tudi zapisati,* je ob izidu knjige povedala gospa Marija MakarovičD TRepnik-Vihnjak PREPIH IP®®®©® To je zbornik, ki ga je - kdo drug in kdo bolj poklican kot šolnik nad šolniki - Franček Lasbaher izdal ob 40-letnici Zavoda republike Slovenije za šolstvo. V njem je »vsaj delček koroške šolske zgodovine« ter sedanja podoba šolstva in njegove pedagoške službe na Koroškem. Če vemo, da je v slovenski zgodovini šolska znanost nepomembna in neraziskana vse od leta 1870 dalje, je to veliko vreden zbornik. Hkrati je osnova, na kateri »bo možno popravljati, dopolnjevati in pisati naprej«. Urednik Lasbaher je zbornik razdelil v tri dele. V prvem sam oriše zgodovino šolstva v koroški enoti zavoda, predstavi pedagoško službo in današnjo podobo šolstva na Koroškem. V drugem delu imajo besedo zavodovi nekdanji in sedanji delavci, v tretjem pa drugi pedagoški delavci. Vseh piscev je 34. Lasbaherju je uspelo ob pomoči Bogdana Žolnirja, Jožeta Potočnika in Marjana Kosa narediti kar se da celovit pregled zgodovine šolstva na Koroškem. Poišče njegove začetke ob koncu 12. stoletja, potem pa najde za vse kraje, kjer je kdaj bila osnovna, glasbena, srednja oz. katera koli šola pač, začetke in nato sledi razvoju vse do danes. Posredno s tem predstavi tudi razvoj šolskih sistemov samih, reforme, vzpone in padce v njih. Doda tudi uveljavljene učitelje, »ki so na posameznih šolah po svoje vedno bogatili stroko in ji pomagali poglabljati poti do mladih osebnosti« ter na koncu nadvse dragoceno preglednico nastajanja šol v koroški enoti zavoda, razporejeno po štirih prejšnjih občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. V nadaljevanju zanima Lasbaherja pedagoška služba, torej šolsko nadzomo-svetovalno ter razvojno-proučevalno delo v preteklosti in sedanjosti; za ilustracijo temu sklopu doda sklep sveta občin koroške regije z dne 20. februarja 1989, po katerem preselijo sedež Zavoda za šolstvo SR Slovenije, enota Dravograd, iz Dravograda v Slovenj Gradec, na koncu pa seznam vseh, ki so delali ali še delajo na enoti ter skupinsko fotografijo sedaj Novi tiski zaposlenih. Kar polovica vseh zavodovih delavcev je bila pripravljena zastaviti svoje pero tudi za jubilejni zbornik in mu tako, po Lasbaherjevih besedah, dodala »zelo veliko strokovnega bogastva«. Vsa Lasbaherjeva vera v vrednost na enem mestu zbranih podatkov se pokaže tudi v njegovem zadnjem prispevku v tem zborniku. S pomočjo svojih sodelavcev - niti pri njih niti pri drugih zunanjih sooblikovalcih zbornika Lasbaher ne skopari z zahvalo in s pohvalo, kar gotovo izdaja dobrega pedagoga predstavi vse sedanje vzgojno-izobraževalne enote na Koroškem na vseh področjih. Pod drobnogled vzame predšolsko vzgojo, osnovne, srednje ter glasi »ene šole, šole s prilagojenim programom in študijske skupine. Predstavi število, izo-brazbo in napredovanje zaposlenih in vodstva. Pri učencih ga zanima število (število tistih, ki šoalnje zaključujejo in osip le ponekod) in učni uspeh v letu 1994/95. Dodaja še preglednico zunanjih obveznosti pedagoških svetovalcev na enoti ter oriše stike s šolstvom prek meje. Navedeni so tudi primerjalni podatki. Zadnji sklop v zborniku - prispevki drugih sodelavcev - s svojo raznolikostjo (gre za čestitke ob jubileju, spomine nekaterih upokojenih profesorjev na sodelovanje z zavodom, predstavitve stikov z zavodom, dejavnosti po šolah in vrtcih, sodelovanja šol s širšim okoljem itd.) lepo sklepajo podobo koroškega šolstva od preteklosti do sedanjosti. Kažejo na njeno izjemno večplastnost - in prav s tega vidika je pričujoči zbornik nadvse dragocen: avtorju je uspelo iz posameznih delčkov izrisati neko podobo. Manj »dragocena« je publikacija oblikovno (čemur se v šolstvu res ni čuditi!), a to ni nič hudega, in po jezikovni plati. Zbornik Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti zagotovo dokazuje, da je koroška enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo »zavod za šolstvo in ne proti njemu«, kar je vzel Franček Lasbaher tudi za izhodišče svoje spremne besede in svojega dela na zavodu sploh. KI®W s®©®fea V sedem sklopov (Zgodovina, Občine, Kultura, Sole, Portreti, Potopisi in Križanka) je v tem Koroškem fužinarju na 52 straneh razporejenih 21 prispevkov. Kateri gre v kateri sklop je natančno - kot vedno - težko določiti, ker lahko eden spada v dva. Gotovo pa na naslovnici našteti sklopi pokažejo vsakokratno Fužinarjevo »zgradlx>. V tokratni je najprej poravnan dolg olxiinam v Mežiški dolini kot sponzorjem te številke - s prispevkom Mojce Potočnik, kako te tri občine delujejo dobro leto po uvedbi lokalne samouprave. Besedo je dala županom. Drugi sponzor, ki se mu uredništvu v številki tudi oddolži, pa je založba Jaka iz Ljubljane (Miroslav Osojnik predstavlja iz njene produkcije videokaseto o Mežiški dolini). Poleg teh štirih je uredništvu uspelo zbrati še 14 drugih sponzorjev. V večini so to družbe nekdanje Železarne Ravne in nekatera zasebna podjetja v njej. Njim in trdni odločenosti uredništva, da Koroški fužinar s 46-letno tradicijo kljub kriznim časom ne sme usahniti, se moramo zahvaliti, da je pred nami še ena pestra številka tega našega starega znanca. Prinaša še naslednje članke: * 50 let Srednje strojnokovinarske šole; piše Janez Brglez * Bralna značka ima rojstni dan (Ob 35. obletnici slovenske bralne značke); piše Greta Jukič * Ob stoletnici Mavrelovega rojstva; piše Janez Mrdavšič * Proza koroških piscev (Toneta Turičnika, Andreja Makuca, Vinka Ošlaka, Nika Brumna, Milana Vošanka, Franca Tretjaka in Milene Cigler) v letih 94 in 95; piše Marjan Kolar * Med plesom in petjem po sledeh metulja in psa (o zadnji pesniški zbirki Matjaža Pikala); piše Miran Kodrin * Vedno nove vode v isti reki (Pogovor s slikarjem Gustavom Gnamušem); piše Mojca Potočnik * Sto let bolnišnice v Slovenj Gradcu; piše mag. Franc Verovnik, dr. med. * Za lepoto gibanja (o Maji Marin); piše Mojca Potočnik * Čipka kot okras; piše Karla Oder ' Za Šuštarja se pojdi učit, da ne boš bos (o Francu Paradižu); piše Rudi Mlinar * Dragocen prispevek k sodobni zgodovini (Bogdan Žolnir, Mile Pavlin. Protifašistični odpor: Koroška - od začetka vstaje do konca leta 1943); piše mag. Boris Jesih * Meščanska šola v Mežici III.; pišejo Karel Kralj, Aleš Piko in Ervin Wlodyga ' Smučarska tekma v Mežici; piše Franc Gornik * Nekdaj sta bila pod javomiško kapelico jez in žaga; piše Ervin Wlodyga * Politični begunci iz Mežiške doline leta 1919; piše E. Wlodyga * V podzemlju Pece (Na 18. točki Slovenske jamske transverzale- v Rudniku svinca in cinka Mežica); piše mag. Andreja Čibron Kodrin * Galapagos - ogroženi raj; piše Rudi Verovnik. Za ljubitelje je na koncu še križanka.O Helena Mtrkač Essa $ SUZUKI ........ MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA /Ita tei.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 PREDSTAVLJAMO VAM mmm pm™ Nissan Primera je avtomobil višjega srednjega razreda in je izdelek, ki ga NISSAN proizvaja v Angliji predvsem za zahtevne evropske kupce. Ker je to popolnoma evropski avtomobil, so tudi njegove značilnosti popolnoma evropske. Primero lahko primerjamo s konkurenčnimi vozili, kot so: FORD MONDEO, RENAULT LAGUNA, OPEL VECTRA... Izdelujejo se v treh variantah kot 4 vratna ali 5 vratna limuzina in kot caravan izvedenka.Vgrajena ima dva tipa 16 ventilskih motorjev, 1600 ccm z močjo 100 ks in 2000 ccm z močjo 125 ks. Oprema vozil, ki se pri nas prodaja, je v glavnem v SLX paketu z razpoložljivo opremo: ABS, klimatska naprava, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, air back, vgrajen imobilizator, lx>čne zaščite v vratih, 4 zvočniki in antena ter mnogo drugih praktičnih dodatkov. Posebno se lahko PRIMERA pohvali z izredno lego na cesti, zelo mehkim menjalnikom ter nasploh udobnostjo za daljše vožnje. Primera je tako namenjena kot poslovno vozilo za daljša potovanja, kot družinski avtomobil (ima veliko notranjega prostora) ter tudi ostalim skupinam ljudi, ki hočejo imeti avto z odlikami, kot so: varnost, varčnost, sodobnost, vzdržljivost, cenenost. NISSAN ima enotne garancijske pogoje za svoja vozila povsod po Evropi, za motor 100 000 km ali tri leta garancije. Servisna mreža je zelo razvejena, saj imate v Sloveniji 20 servisov, eden od njih je pri nas na Muti. PRIMERA 1.6 SLX (ABS, klima, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, 16 V motor, servo volan, po višini nastavljiv volan in sedež voznika, metal barva, deljiva klop, spojler, meglenke, bočne ojačitve, obratomer, sistem proti kraji vozila,) vas stane vsega skupaj 33.990 DEM. Primera z motorjem 2.0 z enako opremo pa stane stimo 39.900 DEM. Avtomobili so dobavljivi takoj. Dobavitelj MG Muta, pooblaščenec, prodajalec in serviser za vozila NISSAN in SUZUKI za Koroško, vam lahko dobavi oba modela PRIMER z zelo ugodnimi krediti in leasinpom z odplačilom do 5 tet. POOBLAŠČENI PRODAJALEC: MG d.o.o. Muto, tel. 61-760 SERVIS: MP Podrzovnik, Muta, tel. 61-000 JELOVICA Kidričeva 58, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 STANOVANJSKE MIŠE: - GOTOVINSKI POPUST 5% ali - MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH OKNA. POLKNA. VRATA. PRENOVA OKEN, MONTAŽNE STENE: - GOTOVINSKI POPUST 8 % - KOLIČINSKI RABATI za nakup nad 500.000 SIT - NOVO: KARTICA ZVESTOBE + 3 % (nakup nad 150.000 SIT) - možnost obročnega odplačevanja - brezplačen prevoz nad 100.000 SIT - garancijski rok dve leti - organiziran servis in montaža RAVNE NA KOROŠKEM, ČEČOVJE 5 tel., fax: 0602/20-175 V,.,:.., podjetje korr ike f&fcime DRAVOGRAD KAKOVOST-TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN - PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 2370 DRAVOGRAD, Koroška c 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 Kozmetični kotiček Razgledi Barve poletja Piše: Anita Pečnik S poletjem se začne ravno pravi čas za poigravanje z barvami, saj nas svetloba spremlja od zgodnjega jutra do poznega večera. Paleta modnih ličil je sestavljena iz še vedno aktualnih barvnih tonov, kamor v pivi visti scxiijo baive zemlje, to pa dopolnjujejo baive tropskih sadežev in rož, ki pa so najlepše v kombinaciji z zlato barvo. Veliki maviici pa so dodani še nežnipastelni toni. Za kontraste pri ličenju se nam ni bati, saj se barvni odtenki ne bohotijo le v rdečilih in senčilih za oči. Izbira baiv ni nič manj pestra tudi med svinčniki, pa naj bodo le ti namenjeni obrobi ali korekciji ustnic ali senčenju oči. Ličenje oziroma make-up naj bo videti nežen, svež, naraven, lahko, če to želite, pa je tudi ekstravaganten. Pudri so lahko v svetlih odtenkih, ki narede svež in mladosten obraz. Če pa želite poletni, športni videz, izberite temnejše viste pudrov, ki bodo pričarali videz ogorele polti. Od sonca zagorele polti vam namreč zaradi vseh neljubih posledic intenzivnega sončenja ne priporočam. Ustnice so to poletje ponovno v središču naše pozornosti. Tako lahko izbiramo med tistimi rdečili, ki se lesketajo ali pa ne. Poudariti moram, da imajo vsa ta rdečila negovalno in hkrati, kar je seveda zelo pomembno, varovalno funkcijo. Nič manj pozornosti ne namenimo lakom za nohte, katerim je dtKlan kalcij, ki nohte neguje in utrjuje. Izbira le teh je zelo pestra, saj so nam na voljo v široki barvni paleti. Modni hit ta trenutek so mlečne in peščene baive. Kakovostne in obstojne sence za veke lahko kombiniramo v dveh dopolnjujočih se barvnih odtenkih. Ličenje običajno končamo še z uporabo maškare in nanosom rdečila za lica. Poskusite z ličili, bodite všečne le sebi, ampak tudi drugimi Pa še nasvet: O tem, da koža potrebuje vlago, vas verjetno ni potrebno prepričevati, saj o obvezni uporabi ustrezne kreme veliko slišimo. Vendar obstaja dejstvo, da koža ne potrebuje le vlage, ki jo dobi s pomočjo kreme. Ker je sedaj čas, ko se vsebolj znojimo, je pitje še posebej koristno. Kaj boste pili, je vaša osebna odločitev, čeprav še vedno najlxiljprisegamo na vodo. Če boste pili vtxlo ali manj kalorične napitke, se vam ni tivba bati odvečnih kilogramov ! □ Novodobni kotiček Zenske -moč je v nas! Piše: Miša Felle -Mislim, da sta nujno potrebna mir in samota, da lahko človek naredi kaj zase,- je oni dan izjavila znanka. Takoj sem videla sebe, kako sem leta in leta trdila podobno. Si lahko ženska danes, poleg službe, moža in otrok sploh še privošči kaj časa zase? Naredi kaj, kar ji bo izboljšalo življenje do take mere, da se bo počutila srečno in svobodno? In tiste redke, ki imajo občutek, da so to že dosegle, ali so res? Sama sem dolgo mislila, da sem kar v redu, saj sem se vse življenje izmikala raznim klišejem. Že kot otrok sem čutila, da dokler se bomo delili na moške in ženske, stvari ne bodo stekle na bolje. Nikoli nisem bila pripadnica kakšnih afežejevskih gibanj, s katerimi določen krog želi doseči enakopravnost. Odkar vem, da v sebi nosimo tako ženski kot moški princip, so mi zadeve bolj jasne. Toda, na lastni koži čutim spremembo šele od tistega trenutka, ko sem si zavestno rekla: -Dovolj imam! Odslej bom jaz na prvem mestu!- Egoistično, boste rekli. Seveda, tako so nas ves čas učili. Deset let sem se zgovarjala na otroka, češ, več časa bom imela, ko bo odrasel. Pa ni res. Otroci razumejo več, kot si predstavljamo. Odkar posvečam več pozornosti sebi, je tudi moj odnos z otrokom kvalitetnejši. Torej, ženske - ne iščimo izgovorov zunaj nas! Pričnete lahko počasi, z nekaj minutami na dan, in ko si boste postopoma vzele tudi do nekaj ur dnevno, člani družine ne bodo nergali, ampak vam bodo to z veseljem privoščili, ker bodo čutili, da vaša sprememba tudi njim dobro dene. Vendar slednje velja le, če so se tudi sami pripravljeni spreminjati. Vse pa je odvisno od nas samih, koliko bomo še naprej podlegale družinskim vzorcem in družbenim normam. Vse, ki so šle skozi pekel spreminjanja, prisegajo, da se je vztrajnost obrestovala. Pravi duhovni mojstri tega sveta vedno poudarjajo, da ni smisel v askezi, odrekanju in osami; veliko večja umetnost je priti -bližje k sebi- v norem vsakdanu, v katerem živimo. Naša znana raziskovalka davnih kultur Fani Okič ugotavlja, da ženska kot bitje še nikoli ni bila tako razvrednotena, kot prav v sedanji civilizaciji. So krivi moški? Ne, drage moje, oni imajo svoj blues. Same smo si skozi tisočletja pridelale to, kar imamo in zdaj je čas, da storimo kaj zase. Zgledov je veliko, vedno več nas je, ki se postavljamo na lastne noge in možgane. Če še vedno kolebate, kako bi pričele, vam bo za vzpodbudo morda dovolj katera izmed knjig Louise Hay ali Shirlie McLean, hvalabogu, sedaj že v slovenskem prevodu. Poti in možnosti je nešteto... Komentiramo MAG Korotan: Srečno -nesrečni klub! (/.) Niko R. Kolar komentira igro Korotanovih nogometašev Foto: Ivko Prvoligaška nogometna sezona 1995/96 je za nami. Ugotavljamo, da je bil redni tekmovalni del neuspešen. Deveto mesto v ligi deseterice je pripeljalo Mag Korotan do kvalifikacij za obstanek v prvi slovenski nogometni ligi. Dve kvalifikacijski tekmi z Nafto iz Lendave sta bili kar težek, napet in neprijeten preiskus za dokaj iztrošeno in utrujeno ekipo Korotana. Pa vendarle, ves čas sem bil preprčan, da Nafta ne more izločiti Korotan. Še na žrebanju v Ljubljanisem izjavil, da bomo dobili obe tekmi. Skoraj bi rekel, da je bilov Lendavi veliko lažje, kot pa na Prevaljah. Pa naj bo, če nam je bila sreča naklonjena, je prišla v pravem času. Nesrečnih dogodkov je Korotan imel več kot preveč, še posebej proti Izoli, Muri in Publikumu, kar se nogometa tiče. Ko pa se spomnim izgradnje nov tribune, ne morem mimo tega, da ugotovim skrajno neodgovornost nosilcev investicije, ki so botrovali precejšnjemu številu izgubljenih gledalcev, vajenih na sedeže (vpliv na finančni prihodek) delno zavajanje NZS, da bo izgradnja v roku dovršena (pa nikoli ne bo), kakor tudi posredno neizpolnjene obveznosti do nosilcev (kupcev) poslovnih prostorov. Zaradi teh ugotovitev sem v naslovu zapisal »nesrečni klul>. Pri tem zapisovanju ne morem mimo globalne ocene posameznih igralcev NK Mag Korotan in mimo dogajanj, ki so v spomladanskem del presenečala tako mene kot tudi druge. Do naših zvestih navijačev s koroškega o!>močja se mi zdi pošteno, da iz prve roke zvedo vse tisto, kar je bilo karakteristično za igralce, strokovni štab in upravni odlx>r kluba. To pa zato, ker so se v javnosti marsikdaj širile dezinformacije, laži (o finančnem okoriščanju uprave) in prikrivale stvari, za katere ni bilo potrebno (tudi zasebne finančne podpore s strani nekaterih članov uprave); saj smatram, da je klubsko delo javno in da mora biti v praksi tako, da delo strokovnega štaba ocenjujejo strokovni delavci in da je potrebno igralski delež sprotno ocenjevati ter temu ustrezno ukrepati (kaznovanja in nagrajevanja). O vsem skupaj pa naj končno enkrat na leto spregovori najvišji organ kluba, to je skupščina. Za dokončno razjasnitev okrog posameznikov nogometne ekipe Mag Korotana bi navedel naslednje moje ugotovitve: KOŽELJ; vratar, ki je spomladanski del sezone branil konstantno dobro, dokazal je, da še ni vratar, ki ga bi kar tako odpisovali. PETRA-NOVIČ, vratar z določenimi potenciali, ki pa pri Korotanu niso prišli prav do izraza. Še največ je klubu doprinesel kot trener vratarjev, saj je razpolagal z ogromnimi izkušnjami in strokovnim znanjem. AŽMAN, takorekoč tretji vratar, je izvrsten potencial iz domačih logov. BLATNIK, libero izjemne stabilnosti, borbenosti in požrtovalnos-ti. Igralec, ki je Korotanu prispeval veliko več kot si marsikdo misli. Čeprav je bil včasih vroče krvi, se je znal umiriti, opravičiti in dokazati, da je človek posebnih vrlin. VRŠIČ Tomaž je v spomladanskem delu igral precej več kot VRŠIČ Andrej, bil je dokaj zanesljiv, borlren, le proti koncu sezone je nekoliko popustil. Andrej se je ubadal s poškodbami in je za končni uspeh kluba dal prav gotovo manj kot v sezoni 94/95- Mnenja pa sem, da sta oba Vršiča kljub temu hvaležen tandem z določenimi perspektivami. ČERIMOVIČ; izjemno talentiran obrambni igralec, ki pa je prepogosto dobival kartone, pestila pa ga je tudi poškodba roke. Verjamem, da ni mogel dati vse od sebe. Bodoči reprezentančni igralec, eden mladih upov, ki bo še uspel. PLIMEN, igralec, ki v tem delu tekmovanja ni dobil nobenih priložnosti in ni prav, da je ostajal na stranskem tiru. ŠVAB je najbolj prijetno presenečenje za Korošce saj je na terenu izgaral vsakokrat, ko je bil v ekipi. Pokrival je najbolj znamenite slovenske igralce -napadalce in pri tem imel veliko uspeha; če pa ga je kdo nadigral, ga je seveda na račun njegove mladosti in še nekaterih tehničnih pomanjkljivosti. Mislim pa, da je še lepa kariera pred njim. PODVINSKI, bočni igralec z odličnimi potezami, ki je moral sanirati v tem obdobju tudi zahtevno poškodbo, ko pa se je vrnil, je zapustil odličen vtis. DVORŠAK, prav tako bočni igralec, se je v Korotanu razvil v sijajnega igralca, zanimivega tudi za druge nogometne sredine. SULEJMANI, igralec, ki ni mogel nadomestiti vloge Judeža in zaradi tega tudi ni skoraj nič igral. VIDOVIČ SAMO, kapetan, ki je vodil nogometno barko zelo različno; na nogometnem igrišču je bil igralec borbenosti, veščega dribljanja, podajalec in energičen kreator Korotanove igre. Izven igrišča pa se mu je dogajalo, zame povsem nekaj nerazumljivega; že nekaj kol pred koncem prvenstva je postavljal, v svojem imenu in v imenu soigralcev, brezkompromisne finančne zahtevke (vezane na redna plačila in premije) v duhu nezaupanja do sedanje uprave, ki je v danih pogojih vendarle bila veliko bolj na dinamiki izplačevanj denarja kot drugi slovenski nogometni klubi. Pa še nekaj Samo ne bi smel pozabiti, da so Korotanovi igralci v prejšnji sezoni bili vsi finančno po dogovoru izplačani. K temu naj še dodam, da se mi je prav čudno zdelo Vidovičevo predhodno dogovarjanje z Rudarjem iz Velenja, ki je bilo sicer tajno, je pa vplivalo na naša razpoloženja in obnašanja. Brez zamere, moj Maradona je splaval po reki Meži za vselej. VIDOVIČ MATEJ; predzadnji trener, ki ga je treniral, je izjavil, da je to igralec z odlično kondicijo, izjemnim gibanjem in koristen ekipi. Zategadelj je dobil vrsto možnosti in jih s svojim poštenim odnosom izkoriščal, nekaj slabosti je izkazoval le v realizaciji pred golom in pa včasih pri podajah. Nič hudega, mislim, da se bo lahko še Matej potrjeval velikokrat v svoji nogometni prihodnosti. KOTNIK, najbolj nesrečen igralec te ekipe ni uspel pokazati svojega razkošnega talenta in nenavadno močnega udarca. Poškodba ga je oddaljila za ves spomladanski del. PLESEC je bil skozi vso sezono med najboljšimi, dokazal se je tudi z izjemnimi strelskimi sposobnostmi in dodal nekaj krasnih golov, tako zelo potrebnih ekipi. Hvaležen igralec, dovolj motiviran, da v takšnem ritmu odigra še nekaj sezon, zato se mu ne gre odpovedovati. ČAUŠLARI, vezni igralec, ki ga krasi nenavadna požrtovalnost, močan strel, zanimiv dribling, pa s/ (Sport tudi nekoliko slaba preglednost v igri. Korotanu je dal svoje, skoraj bi rekel, da ravno dovolj za prvo sezono v novi nogometni sredini. GRIZOLD. najmlajSi Korotanov reprezentant, ki letos ni dobil pravih priložnosti, zato jih tudi ni mogel izkoristiti. ŠUMNIK, sporni igralec jesenskega obdobja, je s svojo igro demantiral vrsto kritikov in odigral spomladanski del v slogu borbenega bočnega igralca z vsemi atributi napadalca, ki je nevaren v svojem prodiranju, preigravanju in nenazadnje streljanju na gol. Čisto gotovo bo moral Šumnik popraviti še kakšno pomanjkljivost (streli iz prvega, udarci z glavo itd.) skupaj z bodočimi trenerji, kar pa za njega ne bo čisto nič težko. SMJEČANIN, napadalec, ki je pri Korotanu zapravil svojo priložnost; včasih zaradi zunanjih vzrokov (pritisk publike in strokovnega štaba), včasih pa zaradi subjektivnega pojmovanja nogometa, igralec, ki nam bo ostal v spominu po izjemno močnih strelih na gol. ZEC, mlad igralec, odličnih tehničnih zmogljivosti, ki ga čaka še marsikaj v nogometni karieri. SMREKAR, napadalec brez priložnosti; če se ozrem na pripravljalne tekme Korotana, moram priznati, da je nekaj real-izatorskih sposobnosti v igralcu, ki bo verjetno svojo nogometno izkušnjo uveljavljal v kakšni drugi ekipi. NIKČEVIČ, srednji napadalec, izposojen od Olimpije za šest mesecev, je na Prevaljah doživljal pravo nogometno kalvarijo. Precej tekem je bilo potrebno, da se je vživel v ekipo, ali da ga je ekipa sprejela medse. Kakorkoli, rečem lahko samo, da je to nogometni velemojster, ki je koroški publiki nekajkrat prikazal svoje visoko nogometno znanje (voleji, driblingi, udarci Škarij itd.). V samih kvalifikacijah z Nafto pa je dokazal, da ni prišel na Prevalje samo »blefirat”, ampak tudi garat za obstanek v I. slovenski ligi.O NIKO R. KOLAR Odbojkarji Fužinarja pripravljeni za 1.A ligo PETEK, 21.6.1996, JE DATUM, KI BO MED NAŠIMI LJUBITELJI ODBOJKE ZOPET ZAPISAN Z ZLATIMI ČRKAMI. TO JE BIL DAN, KO SE JE ZBRAL USTANOVNI OBČNI ZBOR IN USTANOVIL ODBOJKARSKI KLUB FUŽINAR (TA JE NAMREČ BIL DO ZDAJ BOU ALI MANJ NEURADEN). Na seji se je zbralo 23 članov, med njimi tudi vsi igralci prvega moštva. Izvolili so člane upravnega odbora: dr. Darko Iglar -predsednik, Robi Stopar - podpredsednik, Marjan Žerdoner, Matic Verbič, Marjan Kokolj, Miran Krpač, Milan Slatinšek in Danilo Tušek - člani, mesto sekretarja pa je zaenkrat še odprto. Dr. Darko Iglar, dosedanji in novi predsednik, je podal kratko poročilo o finančnem stanju kluba in načrtih za naslednji dve sezoni. Cilj ekipe je najmanj obstanek v l.A ligi in za tem štart na 4. mesto, ki vodi v evropski pokal. V nadaljevanju so spregovorili tudi o možnosti povečnja sedežne kapacitete v tekmovalni hali, g. Pepi Lečnik, mednarodni sodnik, ki je tudi član kluba, pa je dal apel o sojenju, ki ga bo OK Fužinar poslal na sodniško organizacijo, di se v lx>doče izboljša kvaliteta sojenja, ki v pretekli sezoni mnogokrat ni bila na nivoju 1. lige. Trener Branko Golob je zatrdil, da bodo morali tekmovalci trdo delati in da bodo v prvi postavi zaigrali res samo najboljši igralci.Q -nil V —J NI GA KRAJA, KOTJE NAŠ, KJER FUŽINAR JE DOMA. LE V KRAJU, KOT JE NAŠ, TU ODBOJKA SE IGRA. NAVIJAČI VSI SMO ZBRANI, VSEPOVSOD NAVIJAMO, LE ZA O.K. FUŽINAR, SRCA NAŠA BIJEJO. Navijači O.K. Fužinarja smo zadovoljni z ekipo O.K. Fužinar, ki se je uvrstila v l.a. ligo. Zadovoljni smo, ker so ostali v klubu vsi igralci in se nam je pridružil Matjaž Umavt. Igralci in navijači smo zelo zadovoljni s trenerjem in želimo, da bi med nami še veliko let ostal naš najboljši trener Branko Golob. Navijači Odbojkarji Samorastnika sedmi V Kristiansandu na Norveškem je od 12, do 1.5. junija potekalo letošnje evropsko klubsko prvenstvo v sedeči odbojki. Barve Slovenije so med dvanajstimi ekipami zastopali odbojkarji našega državnega prvaka, Invalidsko športno društvo Samorastnik z Raven, ki so osvojili 7. mesto. Naša ekipa je odigrala šest tekem. Premagali so Ukrajince iz Kijeva s 3:1, Zenico iz BiH s 3:2 ter v tekmi za 7. mesto še ekipo Live iz Latvije s 3:1. Poraženi pa so bili v srečanjih z nizozemskim prvakom Blauw Wit in domačim Kristiansandom z 0:3 ter proti Bayerju iz nemškega Leverkusna z 1:3. Naslov evropskega prvaka so si priigrali odbojkarji Piremona iz Madžarske, ki so v finalni igri ugnali gostitelje prvenstva s 3:0. V tekmi za 3. mesto je ekipa ESI Team iz Finske premagala Blauw Wit z Nizozemske s 3:2. Za ekipo IŠD Samorastnik: so pod vodstvom trenerja Adija Umauta na Norveškem nastopili: Davorin Kragelnik, Vlado Homan, Peter Ozmec, Anita Urnaut, Marko Drevenšek, Andrej Samec, Marko Zupančič in Andraž Balkovec. □ (im) v (Sport f ..- ...... ............. ................... Nogometaši Mog Korotana i nastopom v kvalifikacijah uspešno sklenili tekmovanje v 1. državni ligi Znova v elitni druščini PREVAUČANIV KVALIFIKACIJAH ZA OBSTANEK V LIGI DVAKRAT PREMAGALI NAFTO - PRECEJŠNJE KADROVSKE SPREMEMBE V KLUBU - NOVI TRENER JE MARJAN PUŠNIK -VI. KROGU V UUBUANIZ ŽELEZNIČARJEM Ju - hu, prva liga je znova tu! Tako se upravičeno lahko veselijo vsi prijatelji nogometa na Koroškem, kajti nogometaši Mag Korotana so olxlržali svoje mesto v elitni datščini slovenskih prvoligašev. Potem ko so v rednem delu prvenstva osvojili tisto neželjeno 9. mesto v ligi in morali v kvalifikacije za obstanek, se je za njih sezona vendarle končala uspešno. V dveh tekmah z drugouvrščeno ekipo druge slovenske lige, z Nafto iz Lendave, so igralci Korotana obakrat zmagali, v gosteh z 1:0 in doma z 2:1 ter si še za eno sezono podaljšali nastopanje v 1. ligi. Za uspeh v kvalifikacijah so zaslužni vsi, tako vodstvo kluba, kot trener Ivo Marjon, ki je ekipo prevzel le začasno, in seveda vsi igralci. Med njimi velja posebej omeniti Novico Nikčeviča, ki je v Lendavi dosegel edini zadetek, na Prevaljah v povratni tekmi pa praktično asistiral pri obeh golih. Toda v spomladanskem delu piveastva ni šlo vse po načrtih prevaljskih nogometašev. Zima z obilico snega je igralcem preprečila nemotene priprave na nadaljevanje prvenstva in štart v drugi del je bil slabši od pričakovanj. Rezultat 1:1 v prvem kolu nadaljevanja proti autsajderju v Izoli je -spodnesel-tedanjega trenerja Milana Žežlja, ki se je moral posloviti. Sledil je hud poraz v Celju z 0:5 in na krmilo prevaljskih nogometašev je prišel nov trener, Sarajevčan Rade Matič. V nadaljevanju je bilo nekoliko bolje in Korotan je v tretji četrtini prvenstva vendarle osvojil 10 točk, po zmagah nad Primorjem, Rudarjem v gosteh in Mariborom Branikom ter neodločenim izidom doma proti kasnejšemu prvaku HIT Gorici. Zadnji de! prvenstva je bil rezultatsko slabši, kljub temu, da nogometaši koroškega prvoligaša proti nobenemu tekmecu niso igrali podrejene vloge. Toda uspeli so premagati le Izolo z 8:0 in Primorje s 4:2, dve tekmi pa so igrali neodločeno, v gosteh z Muro in doma z Beltinci. Posebej boleča sta bila poraza doma proti Biostart Publikumu in Rudarju iz Velenja. Obakrat so igralci Korotana ostali praznih rok kljub očitni B premoči na terenu, toda mreže nasprot- nika jim ni uspelo zatresti. Po porazu z Velenjčani, ki je bil prvi v nizu štirih medsebojnih srečanjih med Korotanom in Rudarjem, je moral iz kluba oditi tudi trener Rade Matič, saj ekipo ni privedel do načrtovane ravni. Ivo Marjon, nekdanji učitelj nogometašev Izole, je uspel motivirati in predvsem psihološko pripraviti prevaljske nogometaše za naporne in vselej nepredvidljive kvalifikacije. Korotan je torej ostal med deseterico prvoligašev! Druščini najboljših klulxtv v državi pa se je priključil ljubljanski Železmičar, ki je v pretekli sezoni osvojil 1. mesto v II. ligi. Poleg HIT-a Gorice in SCT Olimpije tosta v evropskem tekmovanju našo državo zastopala še Mura iz Murske Sobote, ki je osvojila tretje in Maribor Branik, ki si je priigral 4. mesto. Po končanem prvenstvu oziroma dveh tekmah z Nafto so igralci Korotana odšli na zaslužen odmor in se bodo znova zbrali na pripravah za prihodnjo sezono 1. julija. V ekipi to najverjetneje prišlo do precejšnjih kadrovskih zamenjav, kakšnih, pa to bolj znano ob začetku priprav. Prosti igralci so: Gregor Blatnik, ki se je že vrnil v celjski Publikum, pa Renato Kotnik, Džemo Smječanin, Alen Sulejmani, Vukašin Petranovič, Peter Smrekar in Boštjan Grizold, ki je tudi že dobil izpisnico iz kluba. Tudi o okrepitvah je zaenkrat težko kaj določenega povedati, toda vodstvo prevaljskega prvoligaša se je v preteklih dnevih pogovarjalo z nekaterimi znanimi nogometaši. Tako so želje Prevaljčanov, da bi v svoji sredini videli Barjaktareviča (Publikum), Vončino (Primorje), Birjukova in Oblaka (Črnuče), Križnika in Drobneta (Šentjur), Ačimoviča (Železničar Ljubljana) ter morebiti tudi Englara (Olimpija). Seveda si želijo v svoji sredini obdržati vse ostale dosedanje nogometaše. Prišlo pa je do sprememto na področju trenerskega kadra. Po odhodu Ivana Marjona, ki ni želel nadaljevati svoje trenerske poti na Prevaljah, so se v klubu odločili angažirati domačega strokovnjaka. Tako je novi trener članskega moštva postal Dravograjčan Marjan Pušnik, ki je v pretekli sezoni uspešno vodil nogometaše Dravograda in jih pripeljal v D. slovensko ligo. Vodstvo Korotana se je odločilo tudi popolnoma sanirati igrišče, tako da bodo v naslednjem mesecu zamenjali celotno travnato površino z novo. Ob tem so zaprosili NZS, da jim omogoči igranje prvih dveh prvenstvenih tekem v gosteh. Tako bodo 4. avgusti, ko to štart v ligi najboljše deseterice, igrali v Ljubljani z novincem v ligi Železničarjem, nato pa 11. avgusta ponovno v gosteh z SCT Olimpijo. Šele v tretjem krogu se Ixxlo doma pomerili s Primorjem iz Ajdovščine. Predtem Ixxlo Prevaljčani odigrali še tekmo 16-tine finala slovenskega pokala z ekipo Jadrana v Kozini.O -im * • Kacralfea jjusiJci ii sj) a Sul ma •Jj-rdi/jia uj (ìmlJjooimwamjjDQ w ©oOgm Dvodnevno tekmovanje prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije je bilo letos v Celju. Skupno je nastopilo kar 216 ekip oz. enot, med njimi pa so izjemno uspešne uvrstitve dosegli gasilci in gasilke iz društev koroške regije. Med člani in članicami, ki so izvajali vajo z motorno brizgalno in nastopili v štafeti z ovirami, so se najbolje uvrstile gasilke iz Kotelj, ki so osvojile 2. mesto, ter gasilci z Raven, ki so bili podobno kot Prevaljčanke tretji. Med veterani in veterankami so presenetili z zmago Mežičani, medtem ko je tretje mesto pripadlo prevaljškim gasilcem. Izvajali so vajo s hidrantom in vajo -raznoterosti«. □ Ivo Mlakar Ravenčani so ponovili uspeh izpred dveh lei, ko so na memorialu Matevža Huceta v Kranju prav tako osvojili 3. mesto. Pod vodstvom mentorja Vlada Mihina je desetina GD Ravne nastopila v sestavu: Pater Tomaž, Amon Kokal, Srečko Fetker, Milan Verhovnik, Jože Verdnek. Boris Krevh, Alojz Kuse j, Feliks Petrič in rezerva Avgust Jauk. > ... ■ ^ Šport miiviKi :Ìp1wq Piše: Ivo Mlakar POLENfi ZNOVfi PRVfiK Končana je liga v malem nogomelu v občini Ravne - Prevalje, kjer je v sezoni 1995/96 nastopalo 12 ekip. Po pričakovanju so tudi tokrat zmagali nogometaši Kluba malega nogometa Polena, pred ekipo Haloni iz. Kotelj. Skupno je bilo odigranih 66 tekem, doseženih pa je bilo kar 486 golov. Končni vrstni red: I. Polena 43 (očk, 2. Haloni Kotlje 39, 3. Prodajalna Grad Ravne 37, 4. Trgovina Maxi Prevalje 30, 5. Bistro Kalibra Ravne 26 točk, itd. SKROMNA UDELEŽBA NA OLIMPIJSKEM TEKU V okviru letošnje akcije Olimpijskega komiteja Slovenije so v organizaciji Koroškega atletskega kluba in Športne z.vezc tudi na Ravnah izpeljali olimpijski tek na 2 in 5 km dolgih progah. Pripravili so ga v naselju Čečovje, toda žal, po lanski rekordni udeležbi, ko seje teka udeležilo preko tisoč tekačev in tekačic, je bilo letos na startu le skromnih 143 tekačev in tekačic vseh starosti. Razlog je bržkone iskati v slabši obveščenosti po šolah, pa morda tudi v neprimernem Času, ko je precej učencev preživljalo dneve ob morju v šoli v naravi, ali pa tudi v znesku šUulnine (300 SIT), ki je bil za marsikaterega otroka prevelik zalogaj. Kakorkoli že, ob Starni in cilju ter ob progi se je zbralo veliko več gledalcev, ki so sicer vzpodbujali tekače, sami pa niso imeli korajže, da bi se na teku tudi preizkusili. Tisti, ki so tekli, so bili zmagovalci prav vsi. Organizalar jih je nagradil z majico z olimpijskim motivom ter s certifikatom, na katerem sta podpisa predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha ter predsednika OKS Janeza Kocjančiča. Najhitrejša na daljši progi sta bila Tomaž Robač s Prevalj in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, ki sta prejela tudi pokala iz rok župana občine Ravne - Prevalje Maksa Večka. Na krajši progi je zmagal Ravenčan Peter Hamold, na daljši pa Robač, pred Pavlom Porijem (KAK Ravne) in Dragom Laznikom (TS Mežica). Najstarejša udeleženca olimpijskega teka na Ravnah sta bila 66-ietni nekdanji smučarski tekač in olimpijec Štefan Robač z. Raven ter Slovcnjgradčanka Kazimira Lužnik. NAŠI USPEŠNI NA TEKU V CELOVCU Skupina naših rekreativnih tekačev je 15. junija nastopila na 17. množičnem ljudskem teku v Celovcu. Na .startu je bilo kar okoli 2300 tekačev in tekačic iz sedmih držav. Pri ženskah so naše tekmovalke osvojile kar tri prva mesta. Med deklicami do 11 let je zmagala Suzana Tahiri z Raven, v starostni kategoriji nad 40 let si je 1. mesto pritekla Nada Konečnik iz Dravograda, med tekačicami na 45 let pa je slavila zmago Mežičanka Hedvika Blatnik. Pri moških nad 30 let je bil drugi Tomaž Robač, član tekaške sekcije Mežica, ki jc bil obenem trclji v absolutni konkurenci vseh nastopajočih. Druga mesta sta si pritekla še Vili Blatnik iz Mežice med tekači nad 50 in Alojz Gologranc z Raven, med tekači nad 60 let, tretji pa je bil v svoji starostni skupini nad 4o let Niko Poberžnik iz Dravograda. NAŠI V REPREZENTAN- CAH V mesecu juniju je kar lepo število koroških športnikov zastopalo barve slovenskih reprezentanc na uglednih tekmovanjih doma in v tujini. Poleg igralcev 1ŠD Samorastnika Ravne, ki so pretežno z domačimi močmi zastopali našo državo na evropskem klubskem prvenstvu v sedeči odbojki na Norveškem, so v naših izbranih vrstah nastopali Še odbojkarji, plavalci in nogometaši. Tako so odbojkarji Fužinarja David Slatinšek, Bogdan Kotnik in Janko Tone igrali v mladinski reprezentanci Slovenije na kvalifikacijskem turnirju v Španiji, za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Naši si, žal, ob reprezentancah Švedske, Nizozemske, Švice, Finske in Španije, niso uspeli priigrati »vizuma« za potovanje na zaključni turnir evropskega prvenstva. V Kamniku, kjer jc potekal dvodnevni kadetski dvoboj med reprezentancama Slovenije in Hrvaške v plavanju, so v slovenski izbrani vrsti nastopali trije Fužinarjevi plavalci oz. plavalke: Miha Tisovnik, Lidi ja Breznikar in Tanja Merzdovnik. Selektor slovenske kadetske nogometno reprezentance Mahmut Kapidžič pa je za prijateljsko srečanje z ustrezno vrsto Hrvaške uvrstil na spisek izbrancev tudi tri mlade nogometaše iz koroških klubov, in sicer Damjana Jamnika in Petra Stočka iz Dravograda ter Davida Gelda iz Korotana Prevalje. LEP USPEH EKIPE PREVALJ V AVSTRIJI Na mednarodnem tumiiju mešanih ekip v Hartbergu v Avstriji so dosegli imenitno uvrstitev mladi odbojkaiji Fužinaija in odbojkarice Prevalj, ki so nastopali pod okriljem prevaljskega kluba. Sodelovalo je rekordnih 14o ekip iz šestih držav. V vsaki ekipi so igrali po trije odbojkarji in tri odbojkarice, ekipa Prevalj pa se je uvrstila na odlično 2. inesto, za reprezentanco Slovaške. Naša ekipa jc v finalu tega tumitja na travi izgubila proti Slovakom z 2:0 v nizih. Ekipa Prevalj je nastapiia v sestavu : Rok Iglar, David Slatinšek, Bogdan Kotnik, Mojca Kristan, Erika Knežar in Nataša Pavšer. MATJAŽ URNAUT ZNOVA PRI FUŽINARJU Odbojkarji ravenskega Fužinarja, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v najvišji državni ligi, so dobili pivo okrepitev. V njihove vrste seje vrnil domačin, reprezenlant Matjaž Umaut, kije vrsto let igral pri dnigih klubih, nazadnje pa pri dvakratnem državnem prvaku Salonitu iz Kanala. Vodstvo kluba išče še nadaljne okrepitve. Poleg tega, da bodo v klubu ostali vsi dosedanji igralci, si želijo, da bi angažirali svojega bivšega odbojkaija Bojana Mlakarja, ki že nekaj let igra v avstrijskem prvoligašu Dobu. Pogovarjajo sc tudi z Rastkom Oderlapom (Olimpija), Aleksom Berdonom (Žirovnica) in domačinom Teom Torejem, ki igra trenutno v avsuijskem Wolfsbergu, toda možnosti, da bi Zaigrali za Fužinar, so minimalne. Moitia pa se bo čez kakšno leto v ravenski klub vrnil reprezentant Andrej Urnaut, ki sedaj igra v Belgiji. □ f ^ Kalife [p(3ii3(! 2IQŠ)g(D\!/aO(B3 Po prepričljivih zmagah na Ravnah, v Lendavi, Novi Gorici in Sežani je poklicna gasilska enota Ravne slavila tudi peto zaporedno zmago. Tokrat so na 14. delovno - športnem tekmovanju poklicnih gasilcev Republike Slovenije v Krškem naši fantje znova zmagali v specialni gasilski disciplini. Pri gasilskem zavodu Ravne so ponosni na novo lovoriko, ki je odraz nesebičnega dela, znanja ter pripravljenosti in volje vseh zaposlenih, ki so ekipi stali ob strani. So majhna gasilska enota, ki šteje le 18 zaposlenih, zato je uspeh v tekmovanju proti številčno daleč močnejšim enotam, toliko večji. 1’od vodstvom mentorja Janka Osojnika so ekipo sestavljali: Vinko .Salčnik, Jože Gruber, Bojan Zavratnik in Srečko Grobelnik. Ravenski poklicni gasilci so v Krškem nastopali še v dveh panogah. Pri kegljanju so le za štiri keglje zaostali za zmagovalci Novo Gorico, medtem ko pri namiznem tenisu niso imeli prave sreče pri žrebu. Že uvodoma so naleteli na močne nasprotnike, Trboveljčane, ter na koncu osvojili 10. inesto med dvanajstimi ekipami.O Ivo Mlakar ^ ---------- ■ ................. ----------------- Občina Davne - Prevalje -- ®mmm natasjaulla aa 0gj)a\?Ga®§? ®B®aMg ®® mmsi mm KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO Oh upoštevanju omejitev na področju javne porabe (proračuna) smo v dosedanjem obdobju izvajali le najnujnejše naloge na področju komunalno cestnega gospodarstva. Tu mislimo na naslednje naloge: - zagotovitev zadostne količine pitne vode po posameznih krajih - izvajanje nalog na področju odvajanja in prečiščevanja odplak - razširitev pokopališke dejavnosti - redneo vzdrževanje lokalnih in občinskih cest - plinifikacija, toplifikacija Kandidirali bomo tudi na javnih natečajih za pridobitev republiških sredstev za izvajanje nalog na področjih: - vodooskrbe - cestne infrastrukture - odvajanje in prečiščevanje odplak - plinifikacije in toplifikacije - odpravo elementarnih nezgod - vodnega gospodarstva Osnova za sestavo letnega programa dela je bila sprejeta Projekcija razvoja na področju Komunalno cestnega gospodarstva in sprejeti Ukrepi za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. DOSEDANJI SISTEM ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV IN UPRAVLJANJA Osnovni vir zagotavljanja sredstev bi moral biti proračun občine. S sredstvi bi morali zagotavljati sredstva za redno dejavnost po posameznih področjih komunalnega gospodarstva in sredstva za zagotavljanje lastnega deleža pri sofinanciranju republike za izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Ob pregledu analiz uresničevanja programa za posamezna leta smo vedno ugotavljali, da odobrena sredstva proračuna ne zadoščajo za realizacijo najnujnejših nalog. Ostali viri sredstev so bili naslednji: - redna sredstva (povratna in nepovratna) posameznih republiških ministrstev - posebna namenska sredstva posameznih republiških ministrstev - sredstva za odpravo elementarnih nesreč Tako smo lahko le ob pridobitvi republiških sredstev izvajali sprejete programe na področju investicijskih vlaganj. Komunalno podjetje Prevalje je bilo ustanovljeno kot javno podjetje, v odloku o ustanovitvi javnega podjetja so bila določena tudi delovana področja podjetja. Glavni vir sredstev za redno delo podjetja so bila plačila komunalnih storitev občanov. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PROGRAMA Pri sestavi programa dela na področju komunalno cestnega gospodarstva v olklini Ravne-Prevalje moramo upoštevati naslednja izhodišča: - ustanovitev novih občin v Mežiški dolini - nova zakonodaja na področju komunalno cestnega gospodarstva - novi viri sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo - novi organi in podjetja za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav - nedokončane investicije iz preteklega obdobja - prednostne naloge po posameznih področjih Ustanovitev novih občin Zaradi ustanovitve novih občin na območju Mežiške doline moramo ponovno preveriti realne možnosti za nadaljnje uresničevanje sprejete projekcije na področju komunalno cestnega gospodarstva in možnosti izvajanja ukrepov za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Mežiški dolini kot celoti. Tu mislimo naslednja komunalna področja: - odvoz in deponija komunalnih odpadkov - plinifikacija in toplifikacija Nova zakonodaja na področju komunalno cestnega gospodarstva V letu 1995 smo morali ob sprejetju novih zakonov takoj pristopiti k sprejetju občinskih odlokov in drugih aktov ter s tem omogočiti normalno delovanje lokalne samouprave na tem področju. Novi viri sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo Z novim sistemom financiranja se v republiki in občini zagotavljajo novi viri sredstev, in sicer: - prihodki proračuna - republiška povratna in nepovratna sredstva - občinske komunalne takse za enostavno in razširjeno reprodukcijo Novi organi in podjetja za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav Z novo organiziranostjo izvajanja upravnih funkcij so se ustanovile tudi nove upravne enote, uprave, zavodi, javna podjetja. Tako so že ustanovljene nove občine (lokalne samouprave) in zavodi za gospodarjenje z gozdovi Slovenije - Krajevni enoti Črna in Prevalje. Kot posebno nalogo bomo morali v občini Ravne-Prevalje obravnavati vprašanje ali ustanoviti javno komunalno podjetje samo za občino Ravne-Prevalje ali skupno javno podjetje za celotno območje Mežiške doline. Z ustanovitvijo javnega podjetja bomo določili tudi naloge tega podjetja, ostala dela pa bomo oddajali na trgu s pogodbami, koncesijami ali s skupnimi vlaganji z zasebnim sektorjem. Nedokončane investicije iz preteklega obdobja Pri sestavi plana bomo morali kot prednostno obravnavati naslednje nedokončane investicije preteklega obdobja: - sanacija obstoječe smetne jame na Lokovici in priprava upravno tehnične dokumentacije za novo odlagališče in pričetek gradnje odlagališča - nadaljna fazna izgradnja pokopališča Barbara - nadaljevanje izgradnje kolektorja »kanal L« Suha in pretočnega bazena meteornih voda -uravnoteženje vodovodnega sistema Rtivne-Prevalje STROKOVNE PODLAGE ZA SESTAVO PROGRAMA Pokopališka dejavnost in javna snaga Deponija komunalnih odpadkov Lokovica izgubi v letu 1996 dovoljenje za uporabo. Zato je potrebno kot nujno nalogo opredeliti pridobitev upravno tehnične dokumentacije za novo odlagališče in pričeti z prvo fazo izgradnje. Prav tako moramo zagotoviti tudi sredstva za dokončanje sanacije obstoječega odlagališča. Nadaljevati moramo tudi z realizacijo programa ločenega zbiranja odpadkov. Občina Davne - Prevalje Na področju pokopališke dejavnosti moramo nadaljevati s fazno izgradnjo razširitve pokopališča Barbara. Potrebno bo zagotoviti tudi sredstva za obnovo in razširitev pokopališča v Kotljah. Vod «oskrba Zaradi zagotovitve zadostne količine pitne vode bomo morali glede na razpoložljiva sredstva izvajati naslednje naloge: - zaščita vtxlnih virov - zagotovitev dodatnih količin pitne vode na območju nove občine - uravnoteženje vodovodnega sistema Prevalje-Ravne - izgradnja in obnova vodovodnih sistemov po posameznih krajih: Šance, Lese. Trg Ravne, Trg Prevalje Odvajanje in prečiščevanje odplak V razvojnih programih imamo sprejet program izgradnje komunalnih objektov in naprav na področju odvajanja in prečiščevanja odplak. V letu 96 je potrebno nadaljevati z izgradnjo kolektorja - kanal »L« Suha na Ravnah na Koroškem. V lanskem letu smo namreč že začeli z pripravljalnimi deli in pridobili na podlagi javnega razpisa tudi nujno potrebna republiška nepovratna in povratna sredstva. Pridobiti je potrebno tudi upravno tehnično dokumentacijo za kolektor Prevalje-Ravne in za centralno čistilno napravo. Ceste Na področju cestne infrastrukture je potrebno določiti prednostni vrstni red rekonstrukcij. Glede na predvidena razpoložljiva sredstva moramo določiti vrstni red za: - rekonstrukcijo lokalne ceste Prevalje-Leše ali Poljana-Šentanel - rekonstrukcijo ceste Čečovje-Šrotnek in Kumrovo (Tolsti vrh). - rekonstrukcijo križišča pri •Flajmišu*. Prav tako bo potrebno izvajati večja obnovitvena dela na odsekih: Brančurnik - Kot, železniška postaja - Meležnik, Prisoje, Draksler -železniška proga (Dolga brda). Zagotoviti je nujno tudi sredstva za redno vzdrževanje cest. Na področju gozdnokamionskih cest moramo v skladu z novo zakonodajo določiti višino sredstev in sprejeti plan vzdrževanja gozdno kamionskih cest. Določiti moramo tudi nosilce letnega in zimskega vzdrževanja omenjenih cest (vsako leto javni razpis). Zaradi stalnega primanjkljaja sredstev poteka akcija za dodatno financiranje s strani uporabnikov in njihov neposredni angažma pri rednem vzdrževanju cest. Nadaljevati moramo aktivnosti za izgradnjo obvoznic na Prevaljah in Ravnah na Koroškem. Sredstva za izgradnjo obvoznic Zagotavlja delno ali v celoti republiški proračun, zato moramo tudi za omenjeni obvoznici določiti prednostni red. Zelo pomembno je vprašanje prekategorizacije regionalne ceste Holmec - Ravne -Dravograd v magistralko, zato bomo vztrajali pri tej zahtevi. Za rešitve obvoznega prometa na Prevaljah in Ravnah je že izdelana prometna študija, ki predlaga konkretne rešitve. Prav tako je treba voditi aktivnosti Za rekonstrukcijo naslednjih regionalnih cestnih odsekov:- rekonstrukcijo vozišča Dobja vtis - Brančurnik, rekonstrukcijo odseka Prevalje -Holmec, rekonstrukcijo ceste Ravne - Kotlje, Toplifikacija in plinifikacija V letu 1996 je treba nadaljevati s fazno plinifikacijo ostalega dela Prevalj. V kraju Ravne je potrebno izvajati večja obnovitvena dela v sistemu obstoječega toplovoda in pristopiti k plinifikaciji naselij Kotlje 1 in Brdinje. OSNOVNO ŠOLSTVO Temeljne aktivnosti v letu 1996: - dokončanje prizidka pri OŠ Prežihovega Voranca - pričetek izgradnje telovadnice pri OŠ Franja Goloba Prevalje ' priprava projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka pri Podružnični šoli Kotlje in izgradnja telovadnice v Kotljah - sanacija strehe športne dvorane pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah - sanacija atletske steze na stadionu na Ravnah (sofinanciranje ministrstva za šolstvo in šport) - priprava projektov za izgradnjo nove telovadnice pri Gimnaziji Ravne KULTURA Aktivnosti v letu 1996: - izgradnja glaslxmega doma Ravne - izdelava projektne dokumentacije za sanacijo kulturnega doma na Ravnah - izdelava projektne dokumentacije za sanacijo gradu,v katerem je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - sanacija skulptur forma vive - zgibanka: Vodič po forma vivi OSTALO - dokončanje adaptacije Družbenega doma na Prevaljah - izgradnja novega stanovanjskega bloka na Prevaljah - ureditev prostorov županstva in izgradnja poslovno-stanovanjskega centra na Ravnah □ Občina Ravne-Prevalje objavlja na osnovi sklopa Svata občina Ravna-Pravalja z dna 6.6.1996 gawraa msqw za zbiranja predlogov za določitev datuma občinskega praznika občina Ravna-Pravalja Občina Ravne-Prevalje poziva vsa občana, podjatja, zavoda, politična stranka, organizacija in društva, da podajo pobuda in pradloga za določitav datuma in vsabina občinskaga praznika občina Ravna-Pravalja. Pobud« in predlog« oddajte najkasneje do 1. avgusta 1996 na naslov: Občina Ravne-Prevalje, Čečovje 12/a. Ravne na Koroškem, Svet občine Pradlogi naj bodo v pisni obliki in utamaljani. Vsa podrobnejša informacija lahko dobita na tal.štavilki (0602)21-906 Svat občina Ravna-Pravalja Gbsirana črna kronika Petelin na streli KRIMINALISTI UNZ SLOVENJ GRADEC SO SAMO V LETOŠNJEM LETU NA SVOJEM OBMOČJU DOSLEJ ZASEGLI 240 GRAMOV MAMILA MARIHUANA, 500 GRAMOV MAMILA HAŠIŠ, GRAM HEROINA IN 21 SADIK KONOPLJE. ZOPER OSEBE, KI SO POSEDOVALE MAMILO, SO PODALI 9 PREDLOGOV ZA UVEDBO POSTOPKA PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE IN DVE KAZENSKI OVADBI PRI OKROŽNEM DRŽAVNEM TOŽILSTVU V SLOVENJ GRADCU. Da je uživanje mamil vse bolj na pohodu tudi na Koroškem in da sem to tematiko dal upravičeno na prvo mesto svoje tokratne kronike, priča tudi tale podatek, izvedeli smo ga na nedavni tiskovni konferenci UNZ Slovenj Gradec. V družbi s hašišem Povzemam: ■Kriminalisti Urada kriminalistične služile (UKS) UNZ Slovenj Gradec so dne 17.6. ob 12,20 na Trgu svobode na Ravnah na Koroškem prijeli S.13. z Raven na Koroškem, pri katerem so našli in mu zasegli 396 gramov mamila hašiš. Odvzeli so mu prcxstost in ga dne 19-6. privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega s(xlišča Slovenj Gradec.« Po zbranih obvestilih so prostost odvzeli še I.F. in A.K., ki sta prav tako doma z Raven na Koroškem. Pri vseh osebah, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja, so opravili tudi hišne preskave in našli še 96 gramov mamila hašiš in 11,7 grama mamila marihuane. Zoper vse bo podana kazenska ovadiva na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, zaradi suma kaznivega dejanja Nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili, po 1. odstavku 196. člena Kazenskega zakonika RS. Med zbiranjem obvestil so policisti namreč ugotovili, da je bilo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji. »Krigl« preveč Čeprav uradno pred tem zatiskamo oči, pa venda rio lahko alkohol, vsaj njegovo prisotnost v prometu, mirne duše uvrščamo med mamila. Prav zato tudi policisti, kadar preverjajo prisotnost alkohola, akciji pravijo -poostren nadzor ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov v prometu.« Takšen nadzor so policisti UNZ Slovenj Gradec opravili tudi v soboto, 15.6. med 21. in 3- jutranjo (ali nočno) uro. Naj dodam še, da je bila njihova akcija predhodno najavljena in jxxlrobne-je predstavljena širši javnosti. Kaj mi mar...! Kljub temu, ali pa prav zato, so statistični podatki te akcije zaskrbljujoči. Kažejo namreč na to, da prometni udeleženci na takšna sporočila gledajo lx>lj z levo roko, češ: -Kaj mi mar, meni se že ne more kaj hudega pripetiti. Če namreč vozim vinjen, sem še bolj pazljiv!« Pogosto razmišljanje, ki pa se - žal -običajno šele v praksi potrdi kot zmotno. V času akcije so policisti ustavili in preverili 653 voznikov motornih vozil. Pod vplivom alkohola jih je vozilo 22, alkotest pa je odklonilo 16 voznikov. Izmerjena najvišja koncentracija alkohola v izdihanem zraku je bila tokrat 2,50 promila pri dveh voznikih. Policisti pa so ugotovili še 196 drugih prometnih prekrškov. Največjo dovoljeno hitrost je prekoračilo 40 voznikov. Najvišja prekoračitev hitrosti je bila za več kot 50 od dovoljene zunaj naselja, kjer je bila hitrost vožnje omejena na 60 kilometrov na uro. Voznik pa je v tem primeru bil očitno tudi pod vplivom alkohola, vendar je alkotest odklonil. Največjo dovoljeno hitrost je prekoračilo 40 voznikov (prav zdaj teče akcija hitrost ubija - op. pisca). Zaradi hujših kršitev cestno prometnih predpisov so |X)licisti v postopek sodniku za prekrške predlagali 47 voznikov, 73 pa jih je bilo denarno kaznovanih na licu mesta. Vrh vsega so policisti zaradi manjših prekrškov opozorili še 76 voznikov. Hitrost pa... V času od 25.5. do 15.6. so policisti s pomočjo radaja in tahografov ugotovili 1510 prekoračitev hitrosti. Vsem tem voznikom so policisti izročili tudi posebne zloženke. Za več kot 30 km/h je hitrost prekoračilo 17 voznikov osebnih avtomobilov, 2 voznika motornih koles in 2 voznika tovornega avtomobila. Omenjeni vozniki so bili predani sodniku za prekrške, 911 prometnih udeležencev je moralo mandatno kazen plačati takoj, 57R voznikov pa so opozorili. Brez komentarja! Pretesno Izmed prometnih nesreč, ki so se v minulem obdobju pripetile na Koroškem, sem izdvojil - zaradi preventive - tole: dne 10.6. ob 9,10 je avstrijski državljan W.P. vozil tovorni avtomobil s priklopnikom iz Dravograda proti Slovenj Gradcu. Blizu Pameč je pričel prehitevati motorista I.O. z Mute, ki je imel na motorju še sopotnico M.O., prav tako z Mute. Voznik tovornjaka je, kot kaže, prehiteval pretesno ali pa je prehitro zavil nazaj na svojo polovico in je motorista zadel z zadnjim kolesom. Motorist se je pri tem zelo hudo poškodoval, sopotnica pa se je hudo poškodovala. Petelin na streli Koledarsko sicer še nismo zakorali v pravo poletje, glede na nekatere irodatke iz črne kronike zadnjih dni pa smo že tam: rdeči petelin prilla ja zadnje čase na ta konec Slovenije spet na streli. Tako je na primer 12.6. ob 18. uri zaradi udara strele prišlo do - na srečo le - manjšega požara na stanovanjski hiši last M.R. iz Starega trga. Požar na ostrešju je Ustnik s pomočjo stxlsedov pogasil in pomoči gasilcev niso potrelxivali. Huje je bilo 13.6. okoli 10. ure, ko je zaradi strele prišlo do gozdnega |X)žara na Jazbini pri Žerjavu. Ogenj je zajel okoli 1500 m2 gozdnih površin. Zgorela je podrast, na krošnje dreves pa še ogenj na srečo ni razširil. Spet olje V tem času pa je prišlo še do enega požara, ki je ponovno izbruhnil zaradi pregretega olja na štedilniku. Rdeči petelin je zapel 17.6. ob 13,50 v stanovanjski hiši JJ. iz Podgorja. Iz kuhinje se je ogenj hitro razširil v dnevno sobo in v shrambo ter v pivo nadstropje stavlx; in na pcxl-strešje. Požar so pomagali gasiti gasilci kar sedmih okoliških gasilskih društev, škoda pa po prvih nestrokovnih ocenah znaša okoli 5 milijonov tolarjev. Ostanki Poznamo ostanke najrazličnejših vrst. Nekateri so povsem navadni, so pa tudi taki, ki so kar precej nevarni. S takšnimi -ostanki« je zdnižno donedavna živel M S. z Raven na Koroškem. Policisti so mu namreč 11.6. zasegli 141 vojaških nalxijev različnih kalibrov, okvirje za nalxije ter posamezne dele za avtomatsko puško. Zaseženi predmeti izhajajo še iz olxlobja osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Slišati je (če seveda dobro slišite - op. pisca), da se omenjeni -cestni bojevnik« ali -Street Feighter« pri kadiji namerava zagovarjati, da gre zares zgolj za ostanke. Nalxiji so na primer različnih kalibrov, okvirji so prazni, puška je v -prafaktorjih« itd. Kako milosten bo v tem primeru kadija, pa je odvisno (xl njegovih ostankov izpred petili let. Čeprav sem s tem že zakorakal v po moje zašpičeni in glosirani del črne kronike, kjer Ixxlic, čeprav temeljijo na resničnih dogodkih, ne gre jemati preveč resno, pa vendarle še tile kratiti (resni) vesti. Smo pač pravkar pri orožju! Na Celjski cesti v Slovenj Gradcu je nekdo odvrgel vrečko, v kateri so bili - ne lx>ste verjeli - ročna lx>mba M 75 in več kot 50 nalx>jev različnih kalibrov. Policisti še ugotavljajo, kdo je predmete odvrgel (in iz katere vojne so). Človek nekako ne more verjeti, tki orožje po novem leži kar na cesti in N/ Cma kronika raje si sploh ne predstavljam, kaj bi •se lahko zgodilo, & bi vrečko našel kakšen radoveden otrok! In, ker sem že pri vrečkah s specialno vsebino: na policijsko postajo v Slovenj Gradcu je 13.6. neki olxiin iz okolice Slovenj Gradai prinesel dve ročni bombi in več kot 850 nalxrjev različnih kalibrov. Policisti so skupaj s pirotehnikom ugotovili, da najdeno izvira še iz druge svetovne vojne. No, našo zemljo so zares -previharili viharji». Na pol presekan V noči na 11.6. je doslej (še) neznani storilec (NN), na parkiršču v soseki S S v Slovenj Gradcu poškodoval osebni avtomobil znamke KIA Sportage, tako da je s topim predmetom razbil vetrobransko steklo. Lastnik B.Č. je bil tako oškodovan za dolorili 40.000 tolarjev. Nezaneslivi -uhovidci- in -okoslišck vedo bojda povedati, da naj bi policisti storilcu že bili na sledi. Dan kasneje naj bi bil namreč v bližnjem bifeju nekdo gromoglasno razlagal, da se je -pozno ponoči, ob uri strahov, vračal domov in dii je v soses- ki S 8 nekaj stekleno buljilo vanj, da mu je znoj kar tekel po hrbtu in se mu je naredila kurja polt. No, po lastnem pripovedovanju se ni dal in je brž zgrabil kamen ter hudiča nesramno buljujočega, krepko dregnil med oči. Na dva konca, da ga je zagotovo razsekal: prvič je naredilo ping, drugič pa plenk!« No, na vsak način je to zgodbo trebil še preveriti! Steklolomec Na steklovino - tokrat na domačo in ne na tujo - se je oni dan okoli 18. ure, spravil tudi E.R. iz okolice Slovenj Gradca. Ob tej ne več dnevni, pa tudi še ne nočni uri, se je namreč sprl z materjo in pričel uničevati stavbno pohištvo in steklovino. Ob prihodu policije je drugim članom družine grozil s fizičnim obračunavnjem in - po kratkem postopku so ga dali na led v policijski bunker. Kaj je razbijal in komu je grozil tam, zgodovina za zdaj še molči. Bojda pa je ob odhodu bil »pohleven kot ovčka«. Je že tako: nekatere morejo najprej ostriči, in pokaže se, da so pravzaprav ovčkeO Tl dentaiiwWt ®lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ® 061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 n*« Dl SIGN P.S.: Moj prijatelj -bifedžija« Miian je sevechi z veseljem objavil! Do tedaj z Renejem nepričakovano na pa, saj veste: dober tek ob dirna-krajšem dopustu. V kratkem jskem zresku s pomfrijem in pričakujem razglednico, ki jo lx>m fižolovo solato z bučnim oljem! mmm tmtism imim m «si» VPISUJE V STUDIJSKEM LETU 1996/97 NASLEDNJE PROGRAME: - OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE - POKLICNI VOZNIK - EKONOMSKO - KOMER CIALNI TEHNIK - POSLOVODJA - POSLOVNA TAJNICA - KOMERCIALIST - VISOKA UPRAVNA ŠOLA Za vse informacije pokličite na tel. št. 22-296 ali se osebno oglasite na Ljudski univerzi Ravne, Prežihova 24. è»*#»»#»»»*»»»»»»#*»#*»#*»*» Vil številki časopisa Prepih ste v članku «najlepši turistični spominki* na 27 strani objavili dezinformacijo in želimo, da jo v prihcxlnji številki popravite. V članku je g. Vaiti zapisal takole: ■Turistični delavci, kulturniki in drugi, ki jim je kaj do uglednega razvoja turizma v pokrajini in v Slovenj Gradcu, so tudi letos razpisali natečaj za najlepši in najizvirnejši turistični spominek.* Razpis za turistični spominek je razpisal Urad za turizem Mestne olxine Slovenj Gradec, ki je bil edini organizator natečaja. Nagrade za nagrajence je prispevala Mestna olrčina Slovenj Gradec. Kulturniki in drugi so tukaj sodelovali samo kot udeleženci natečaja. Urad za turizem Mestne občine Slovenj Gradec Dimitrij Krajnc Prejšnji mesec je moški pevski zlx>r VRES s Prevalj imel petindvajseti letni koncert. Iskreno čestitam! V koncertni knjižici je veliko pohval. Znani skladatelj L L. je na osmi strani zapisal: kakovost lahko ustvarjajo le kakovostni ljudje. Tak je ustanovitelj in dolgoletni dirigent Vresa Jožko KERT. Pa je res tako? V pivi koncertni knjižnici leta 1972 sta odgovorna urednika Jakob Rožič in Jožko Kert zapisala naslednje: ‘Letaš stopa pivič na oder s samostojnim koncertom MOŠKI PEVSKI ZBOR VRES s Prevalj. Trideset mladih pevcev se je to sezono zbralo in sklenilo zapeti ljudem našo pesem. Danes poje na prxlix)čju Prevalj kar šest vokalnih teles. Pri društvu upokojencev sta MOŠKI in MEŠANI zlxir, v Tovarni rezalnega orxxJja OKTET, pri DPD Svolxxlu KOROŠKI VOKALNI KVINTET in zlx>r VRES, na Št. Danijelu pa pojo ŠENTANEVSK1 PAVKI. Najmlajši med temi in vsemi ostalimi zbori v dolini je VRES, saj je povprečna starost pevcev pod trideset let. Pa tudi največ nas je. VRESOV A naloga je: gojiti in ohraniti čut in ljubezen do lepote naše narodne pesmi, s poudarkom na kotvški pesmi in z mladimi širiti ta čut in spoštovanje do vivdntx dnigim. Zlx>r Vms ima piedhtxinike v nekdanjem OKTETU IZPOD URŠLJE. Ta se je ustanovil januaija 1964 leta. Po uspešnem štiriletnem delu se je moral leta 1968 zaradi neustreznega glasovnega sestava pomnožiti in tako je postopoma preraščal v zbor; v sezoni 1970/71 je bilo v zboru 20 pevcev. V tem letu je zlx>r imel 71 vaj in 11 nastopov. Peli smo na prireditvi Ljubljanske banke na Ravnah, na reviji Od Pliberka do Tralxtrka, na proslavah, olčnih ztxirih, na shodu mladih v Topli, OZKPO Ravne je zbor Pisma, odmevi izbrala, da jo je zastopal na področnem srečanju (xiraslilì zborov v Otmožu. 1964 - pri DPD Svoboda se je na pobudo Albina Krajnca ustanovil OKTET IZPOD URŠLJE, ki je uspešno deloval štiri sezone. V tem času je imel oktet 13 samostojnih koncertov, snemanji na Radiu Celovec in Mariixrr, ter 65 raznih nastopov. Pive tri mesece je vcxlila oktet Monika CENTRIH, ves ostali čas pa Viktor Krivec. Zelo plodno delovanje in pohvalne tx'ene o petju so bile temu oktetu lahko v čast. 1968 - OKTET IZPOD URŠLJE se je to leto moral razširiti. Postal je zlx>r iz leta v leto močnejši. Dve sezoni ga je vodil Marjan TRDINA. V tem času je zbor imel 23 nastopov, snemali so tudi za RTV Ljubljana. Leta 1970 prevzame ta zìxrr Jožko KERT, v zlxvv že poje 20 pevcev.* K temu naj dcxlam, da so se v sezoni 1969/70 v zlx>r IZPOD URŠLJE vključili še Jakob Rožič, Mirko Rozman in Jože Angeli. Koliko pregovarjanja je bilo potrebno, pa se gosptxjje najbrž še spominjajo. Dvajsetčlanski zlx>r je bil dober porok za nadaljevanje in lepo izhodišče, da se zbor v nekaj letih ptxlvoji. Prav zato je toliko lx>lj nerazumljivo, da je zborovodja Jožko KERT zanemaril - ignoriral pomen prvobitnega zbora in njegovih pevcev. Trdim lahko, da Vresa ne bi bilo brez njegovega predhodniku. Kaj kmalu sem spoznal, da poti vse lx>lj vtxlijo k samovšečnosti. Tega pa nisem vajen, zato sem se v jeseni 1971 umaknil. Kmalu po mojem odluxlu so zlxtr IZPOD URŠLJE preimenovali v VRES. Po pivkistitvi zlxira IZPOD URŠLJE v VRES je zlx>r začel s silovitim iskanjem novih pevcev. Priznati je treba, da jim je tudi uspelo. Uspeli so pridobiti številne najMjše zlxmvske pedagoge. Jožko KERT je okrog sebe zbral nekaj dobrih in poslušnih članov zlx>ra, ki so orgamizirano, včasih agresivno zahtevali veliko več, kot jun je pripadalo. Dostikrat v škodo dirigili, tudi KOROŠKEGA VOKALNEGA KVINTETA. V naslednjih letih pa se sledi o nastanku Viesa izgubijo. Nikjer ni bilo več omenjeno, da so zlx>r IZPOD URŠLJE pivkistili v Vies. Prekrstitev so poimenovali rojstvo, kakor, da je to vseeno. Njihova piedstavitev se je začela. Vres je največji zlx>r v dolini in najmlajši. Imel je toliko in toliko vaj, toliko nastopov, najpomembnejše pa je bilo, da je Vresu izbral ime dr. Franc Sušnik. Res škoda, da so s svojo ihto zlorabljali visoko cenjenega doktorja. Ob deseti obletnici pa je znani kulturnik M.Š. v koncertno knjižico zapisal: ‘Skupinica mladeničev je silno ubrano pivpevala Koroško nartxlno pesem. Bilo je menda za Silvestrovo pivd več kot desetimi leti. Vstopil sem v staiv laboratorijske tesne prostore. Takrat je bila navada silvestrovanja še lx>lj neu-gtxlnu. Kamor si se ozrl, si zaslišal smeh, hrupen pogovor in žejo je gasilo staro in mlado. V tem prostoru pa ni bilo hrupno. Brez povabila sem pristopil in zapel z njimi. Takrat sem ga spoznal -Jožka, sedanjega zlmrovtxljo VRESA. Takrat še ni imel zlxira, vendar ga je že nosil v srcu. Moida se mu je ravno na ta dan, ob nežni, ubrani pesmi poiodil trden sklep, da lx> organiziral zlx>r. In res! Kmalu zatem je VRES pivič zapel. Sami mladi, bistri glasovi in zaljubljeni v petje so morali uspeti« Ob petnajstletnici je Jakob Rožič, ki je vseskozi glavni urednik, zapisal: -Z VRESOM živim ixl vsega začetka, bil sem med tistimi, ki smo omogočili nje- govo rojstvo, mu pomagali na svet, ga pripeljali do zrelosti umetniškega poustvarjanja. Ob zvestem, zagnanem in vsestransko sposobnem zborovcxlji Jožku KERTU nas je še sedem pevcev, ki smo v VRESU že od ustanovitve dalje.* Po dvajsetletnem premoru leta 1992, ko Jožko Kert ni bil več zlxnovodja Viesa, zasledim v knjižici ‘25 LET OD PLIBERKA DO TRABERKA« naslednje: Jožko Kert je Prevaljčan itn. Po vrnitvi na Prevalje je Jožko Kert postal pevec in nato dirigent zbora IZPOD URŠLJE, ki mu je decembra 1971 dr. Franc Sušnik dal ime VRES.* Zanimivo, kako so se ti podatki pritihotapili. Po petindvajsetih letih pa preberemo, da je ustanovitelj zbora. Novinarka M.P. s svojo verzijo demantira, kjer med dnigim piše: «Moški pevski zlxir je nastal na pobudo peščice posameznikov pred petindvajsetimi leti.* Zagotovo so omenjeni pisci zapisali, kar jim je bilo posiedovano. To pa jih ne odvezuje (odgovornosti. Gospodje, ničesar ne želim od vas, tudi opravičila ne. Prav pa hi bilo, da se opravičite tistbn, ki so za vas dosti storili v dobri veri, da ste jim govorili resnico. Spoštovani, dragi pevci! Moj zapis ni namenjen razvrednotenju vašega poslanstva. Vesel sem, da negujete slovensko izročilo. Tudi sam sem se pred več kot petdesetimi leti zapisal petju v zìxnv. In kot dolgoletni soustvarjalec v kulturi sem dolžan povedati resnico. Odgovornim urednikom pa priporočam več poštenju - morale in prave odgovornosti. Na to opozarja tudi pisec na 16 strani v zadnji koncertni knjižici, kjer je zapisal: -Biti zlxmmxlja je velika čast in odgovornost, tudi pre-drznast.* Ja, na žalost, slednjega je bilo pieveč. Pa lepo pozdravljeni! Albin Krajnc Moderni civilizaciji kakor da nekaj manjka. Ne znamo ne pripovedovati ne pogovarjati se in ne prav brati. V dobi stxlobne znanstvene pameti, ko v.se racionalno in porabniško mislimo, zdrava domišljija v.se Ixilj izgublja pravi in prvobitni pomen v prid naravni lepoti, preprostosti in živosti domačega jezika. Kot otrok sem ob tihih večerih poslušal svoje tete in strice, polne najrazličnejših ljudskih pripovedk, in sem ves strmel od žive in prebujne domišljije. Pozneje, ko sem odrasel, sem to mično pogrešal in še pogrešam. Ni čudno, da je danes slovenska, a tudi tuja dobra leposlovna knjiga vse lx>lj sama na /xilici. Ne najde pot do bralca, povrhu pa je draga. Pred kratkim sem prebral knjigo Josipa Jurčiča z naslovom Klo.štrski Žolnir. Takole je napisal: -Naši očaki so imeli več fantazije ko mi, njihovi vnuki, katerim je več mar za dobroto in korist ko za naravno lepoto,- Kaj pa danes? Samo moderni, znanstvenoraziskovalni duh še zdaleč ni dovolj. Biez zdrave in Ixigate domišljije pač ne gre. Janez Križan Šentjanž pri Dravogradu Mi za razvoj LEVI DEVŽEJ Naši otroci .se vsaj enkrat v šolskem letu ptxlajo iz učilnic v kraje bližnje in daljne okolice, spoznavati to, kar se učijo med štirimi stenami ter preberejo iz knjig. Ker imamo tudi sami šolarje in vemo, kaj vse morajo pri družboslovnih predmetih »spraviti v svoje glave«, ter da bi vam učiteljem olajšali in popestrili posredovanje znanja, smo sestavili izlet, namenjen šolskim ekskurzijam, na katerih učenci utrjujejo, preverjajo in doživljajo obvezno učno snov ter spoznajo še marsikatero zanimivost. Nojevska lipa Za konec se boste popeljali še do kraja, na katerem se srečujejo slovenski voditelji in politiki ter ugotovili, koliko vas je potrebnih, da sklenete obroč okrog 770 let stare matere vseh lip Sloveniji. Rimski vrelec Že sam naslov izleta naj bi bil učencem blizu in jim povedal, da se bodo tu pobliže spoznali s Prežihom ter življenjem kmetov in delavcev, ki ga je tako slikovito opisoval v svojih delih. Zato se boste z našim vodičem dobili v Prežihovih Kotljah, nekoč postajališču ob rimski cesti, danes pa letovišču z izvirom čiste alkalične slatine, primerne proti boleznim želodca, ožilja ter slabokrvnosti Rudarski muzej Črna Pot vas bo potem po soteski pripeljala v Čmo, prijetno naselje v trikraki dolini, katere življenski utrip je odločno zaznamovala več kot tristoletna tradicija rudarjenja. V okolici je vse polno elementov rudarske dediščine, vse skupaj pa je strnjeno v središču kraja z rudarskim muzejem v votlini. Prežihovina Malo višje je ob sončno reber Preškega vrha, txlktxler je lep razgled na košato Uršljo goro, prislonjena Prežihova bajta, spominski muzej Lovra Kuharja »Prežihovega Voranca«. To je značilna koroška stavba »bajtlarja«, ki nas s črno kuhinjo in prvobitno notranjo urejenostjo seznanja s kmečko - delav-skim okoljem, iz kakršnega so izšli pisatelj in večina njegovih literarnih junakov. Koroški muzej S podobno tematiko boste nadaljevali na ravenskem gradu, kjer domuje muzej z bogato železarsko, rudarsko, lesarsko, gozdarsko in narodopisno zbirko, na prostem pa je devet velikih tehničnih in narodopisnih objektov. Na tej idilični legi nad mestom je tudi grajski park, spomenik oblikovane narave z redkimi drevesnimi vrstami in rimskimi izkopaninami. Spominski center Poljana Po kosilu se Ixrste najprej ustavili na prehodu iz spodnje v zgornjo Mežiško dolino, kjer je zaščiteno spomeniško območje »Svobodi in miru«, s tremi spominskimi obeležji, posvečenimi zadnjim bojem v 2. svetovni vojni na tleh Evrope. Sklad je bil ustanovljen z Zakonom o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Osnovni namen sklada je, da naložbam za spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja in za ohranjanje poseljenosti slovenskega pcxleželja: - dodeljuje kredite z ugodno obrestno mero in - daje garancije za bančne kredite. Sklad je pri načrtovanju svojega poslovanja izoblikoval sledeče prednostne namene: - financiranje razvojno in ekonomsko upravičenih ter ekološko sprejemljivih projektov na demografsko ogroženih območjih po Zakonu in Uredbi iz tč.b ne glede na sektorsko usmerjenost investicije - financiranje projektov, ki izhajajo iz že izdelanih razvojnih projektov CRPOV na področju t.i. delovnega prostora ter Vinsko turističnih cest - financiranje gospodarskih naložb, ki izhajajo iz drugih razvojnih programov za demografsko ogrožena območja in območja z omejenimi možnostmi pridelave, ki jih Sklad verificira - dopolnilno financiranje projektov dopolnilne dejavnosti na kmetijah iz območij, ki so po kriterijih opredeljena kot demografsko ogrožena oz. kot območja z omejenimi možnostmi pridelave - dopolnilno ali premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov krajev, ki so vkljulčeni v program CRPOV ali drug ustrezen celovit sektorski ali regionalni program na demografsko ogroženih območjih in so predpogoj za v programu predvideno gospodarsko dejavnost - dopolnilno ali premostitveno financiranje projektov ne glede na sektorsko usmerjenost na t.i. »razvojno nestabilnih« območjih po kriterijih iz predloga zakona, ki so financirani iz drugih virov sektorskega ali regionalnega značaja. Sklad vidi svojo vlogo v povezovanju različnih spodbud, ki lahko prispevajo k uresničevanju ciljev, za katere je Sklad ustanovljen, zato bo iniciral sodelovanje in sodeloval pri realizaciji razvojnih spodbud z drugimi skladi, agencijami in ministrstvi. Politika Sklada bo torej usmerjena v: 1. Multiplikacijo že obstoječih sektorskih inštrumentov razvojnih spodbud, posebej za spodbujanje regionalnega razvoja in oliranitev poseljenosti slovenskega podeželja. 2. Nevtralizacijo negativnih izhodiščnih elementov poslovnih subjektov iz teh območij, ki zaradi vpliva teh elementov ne morejo dobiti spodbud iz drugih virov oziroma naslovov.Q Pokoj nina po vaši meri. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko za varovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavaro vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 Poslovalnica DISKONT Celjska cesta 116, Slovenj Gradec velika izbira živilskega blaga, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter piva pralnih praškov, čistil in kozmetike fa gospodinjske potrebščine vse po IZJEMNIH DISKONTNIH CENAH 0 1 ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI 2ILA |trgovsk^podjetj¥4 SLOVENJ GRADEC OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJNIZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur □ 25% popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj G/ade«, Pod Gradom 4, ir 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65a, » 068 321 674 Di vaca, Lokev !89b, o 067 67 615 Ljubljana, Ibilisijska c. 83,061 123 38 45 Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Grčija, Turčija, Tunis 7 dnevni najem počitniške prikolice v AC Willly v Adlešičih ob Kolpi 380 DEM, 7 dnevni najem apartmaja na Kopah 280 DEM, 7 dnevni paket s polpenzionom in prevozom v Moravskih toplicah 350 DEM, 7 dnevno križarjenje z ladjo iz Opatije do Kornatov s polpenzionom 420 DEM, udobni zasebni apartmaji na otoku Pagu (Novalja, Metajna, Mandre, Povljana, Pag) za 3 do 8 oseb od 399 do 889 DEM za 7 dni (možen tudi 10 dnevni najem), 7 dnevni polpenzion na Rabu že za 332 DEM na osebo, apartmaji v slovenskem primorju, hrvaški Istri in Dalmaciji... 6 OBROKOV BREZ OBRESTI, KREDITI V OKVIRU SISTEMA OBRESTOVANEGA AVANSIRANJA PRIJAVE IN REZERVACIJE 063/ 861 380 063/ 861 390 C O o O) 063/ 853 321 int. 953 063/ 854 676 fax Gorenje Turizem, d. o. o. .Partizanska 1 2, 3503 Velenje VSAK DELOVNI DAN OD 7. DO 15. URE